ftlTATELJI! Prosimo, poglejte ni i te vi lk« poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. No. 187. — Stov. 187 GLAS NARODA Lisi" slovenskih delavcev v Ameriki Reentered aa Second Class Blatter September 25th 194« at tbe Port Office at New York, N. Y„ undo- Act of Congress of March 3rd, 1879. _______NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 28, 1943. -TOREK, 28. SEPTEMBRA"^19437 IANIIM TSCKOl na dan doMvan. , fC 'GLAS NARODA'' rO POŠTI NAKAVNOSI HA DOM OxvBcaii mM, mMJ ta ClTAJTE, KAK VAB ZANIMA VOLUME LI. — LETNIK LL RUSI PRED DNEPROPETROVSK! Edeča armada je včeraj zavzela eno predmestje Dnjepropetrovska na vzhodnem bregu Dnjepra, na Kavkazu pa je z naskokom zavzela zadnjo nemško trdnjavo na Kavkazu. [ŽALOSTEN "OSIŠKI Temrijuk ter je osvobodila 1320 mest trgov in vasi Rudi, so ostanke nemške armade na vzhodnem bregu vrgli v Dnjeper ter zavreli Niizne Dnjpropetrovsk. Rusi za zajeli velikanske množine vojnega materjala, katerega Nemci niso mogli spraviti čez široko reko. Berlinski radio je že priznal pade;; Temrijiika ter pravi, da je toil izpraznjen že v nedeljo zjutraj in da so bile vse vojaške naprave uničene. Na drugih krajih ob levem bregu Dnjepra Rusi pokonču-jejo posamezne nemške oddelke ali pa j:,h v jame jo. Neko drugo nemško poročilo po radio naznanja, da so Rusi 60 milj nad Kijevom vdarili čez reko v očitnem namenu, da v očitnem namenu, da v ve-liikeni loku olbkolljo glavno mesto Ukrajine. Moskva o bojih za Kijev popolnoma molči. Največje pridobitve so imeli včeraj Rus\ ko so vdarili v Belo Rusijo proti železnici Kijev — Leningrad. Orša še ni v kaki večji nevarnosti, pač pa Gomel in Vitebsk. Na .500 milj dolgi fronti ob levem bregu Dnjepra so v teku vroči boji, na severu pa je rdeča armada prišla že daleč ea Smolensk. Napolj mrtev, kakor zgodovinski Pompej Poročevalec R. Packard piše: da je poletel v bombniku čez Napolj in je mesto napravilo nanj vtis mrtvega zgodovinskega Pompeja. Pristanišče je izgledalo za-' puščeno in žalostno in edine ladje, ki jiili je bilo videti, so bile take, ki so tičale vsled poškodb napol pod vodo, nekatere pa so bile nagnjene na eno stran. Neapoljske ulice so se zdele kakor 'Mi trakovi, po katerih ni lezla niti ena sama živa stvar Naciji so bili odredili, da se tekom 24 ur ne sme prikazati na ulicah noben prebivalec Napolja. Tako ni bilo nikjer nobenesra znaka življenja. — Dimniki tovaren so štrleli v zrak mrtvo, nič dima se ni valilo iz njih. Na pomolili je izgledalo vse razbito in uničeno. Nekje na južno vzhodnem koncu mesta so švigali v zrak plameni — gorela je oljna čistilnica. V zraku samem ni bilo nosnega sovražnega letalca, ki bi bil skušal odpoditi ali uničiti Rusko ]>oročilo naznanja, da zavezniški odiIa 2.">,000 prebivalcev iz samo enega okraja, ko so jih Nemci hoteli odpeljati na prisilno delo. Zaplenili so tudi več sto trnkov, traktorjev, topov m konj ter 25 lokomotiv in več sto železniških voz. Poročilo pravi, da je biJo včeraj ubitih 70CX) Nemcev. — Dva tisoč jih je padlo v prodiranju proti Mogilevu, severno ml tromela. V vročih bojih oib dolenjem teku Dnjepra so bili uničeni celi polki. Pri prehajanju čez Dnjepra mnogo pomagajo bomlbniki, ki bombardirajo nemške postojan ke in železnice onstran reke. Poleg tega pa se je spustilo tudi na tla mnogo padalnih čet. Dnepropetrovsk leži ob jezu, ki so ga zgradili Amerilkanoi in ima največje vodne naprave za pogonsko silo v Rusiji, Ta jez so Ru«i pred svojim umikom leta 1941 razstrelili. Rusi tudi naskokujejo Zapo-rožje, 45 milj južno od Dnjepropetrovska, in Melitopol, še 70 milj dalje proti jugu. Rusi zatrjujejo, da »o v bojih ob Dnjepra od Kijeva pa do morja osvobodili več sto obljudenih krajev. Londonski vojaški krogi so mnenja, da Nemci ne bodo nikdar več p rot Rusiji pričeli kake večje ofenzive, t m več se sedaj samo branijo, da njihove armade ne bodo uničene. Berlinsko poročilo naznanja, da je nemiko vrhovno povelj-«tvo ukazalo porušiti Kijev, kar pomeni, da se nemška armada je že umaknila iz mesta. fttirimilijonski poiar v Connecticutu VOLILCI REGISTRIRAJTE SE! New York, 27. sep. — Danes se je pričela registracija za novemberske volitve in vsak volilec ali volilka, ki se hoče pOhlii7.lt i svojiih volilnih pravic ob času volitev v novembru, mora skrbeti, da se registrira v svojem volilnem distriktu. V torek in sredo bodo uradi za registracijo odprti od pete ure popoldne do polenajstih zve-čer. Dalje bo čas registracije tudi v soboto, 2. oktobra, ter v pondeljek, torek in sredo sledečega tedna. Kdor ne ve za u-rad svojega volilnega distrik-ta. naj povpraša tozadevno na lokalni policijski postaji, kjer bodo radevolje vsakemu dali potrebne informacije. Francozi letajo z Rusi Francoski letaloi Norman-die škadrona, ki so se borili že v Franciji in v Angliji, so letali z ruskimi letalci, ki so se odlikovali pri zavzetju Sniolen-ska. Zračni armadi poveljuje general Mih ail Gromov, ki je leta 1937, vodil polet preko severni tečaj iz oskve v Kalifornijo. Poročila s fronte zelo pohval no govore o francoskih letalcih, katerih je bilo tudi nekaj ubitih. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! Amerikanci napredujejo Ameriška peta armada je vpognila nemško levo krilo in bo skušala obkoliti Napolj, medtem ko angleška osma armada v krvavih bojih napreduje korak za korakom po goratem predelu nad Salernom. General Montgomery bo naj- prej skušal zavzeti Foggio z njenim velikim železniškim križiščem, nato pa 'bo vdaril proti Napol j u. Angleži so v eni noči napredovali 12 milj. Peta armada pod generalom Olarkom je zavzela Calatrritto, 50 milj vzhodno od Napolja. Amerika tu-i včraj niso zadevali na močan odpor, pač pa angleška ostna armada, ki vsled tega zelo počasi napreduje. Francoska armada se bori za Koriziko in kot izgleda, (bodo ti boji kmalu končam z nemškim porazom. Angleška adrairaliteta je naznanila, da so angleške pod -mornice potopile 10 nemških pamikov, ki so vozili vojaštvo s Koraike. tZavezniški aeropla- larjev škode, kakor so dejali zastopniki Yale Cold Storage New Haven, Conn. — V var- t'orp. Ogenj je divjal več kot 24 ur. Skladišče je bilo brez oken, zgrajeno nalašč za varno obrano obleke iz krzna. krzno tukaj je uJbrubniJ poiar, ki je do- ni so uničili 26 nemškh transportnih aeroplanov, napolnjenih z vojaštvom. DAN" Nemci, ki skušajo izpolniti prazen stol trojne pogodibe, so J triletno pogodlbo obhajaj j tem, da so naznanili, da se je i Mussolini vrnil v Italijo Berlinski radio naznanja, da je Mossolinti naslednje govoril: "Zdi se mi Kot dobro znamenje, da sem se vrnil v Italijo ofb obletnici pogodbe, ki neločljivo veže fašistično Italijo, nacijsko Nemčijo in cesarstvo japonskega cesarja." Govorila sta tudi nemški vna nji minister Joaclisim von Rib-bentrop in japonski vnanji minister Mamoru Šigemicu, ki sta govonifln, da Združene države. Anglija i nRusija hočejo zasužnjiti narode osišča. 31 AMER. VOJAKOV SE SKRIVALO TEDEN DNI V NEPOSREDNI BLIŽINI NAOIJEV John O'Reilly poroča od nekod iz naše fronte v Italiji, da je prišla edinica Pete armade pred nekaj dnevi do rek Sele in Calore, kjer so se vršili hudi iboji in v triikotu med obema rekama so našli naprej prodirajoči vojaki 31 ameriških in-fante ris to v, ki so 'bili ml rezan i od svojih čet, ko so nemški tanki za vozili v krogu okrog pozicij, katere so držali. Naciji jih niso opazili, ker so se fantje dobro skrili in pokrili svoje jaabine, ki so si jih 'brž skopali, z vejevjem. Tako so ostali skriti neprenehoma 3 dni in medtem so naciji tako-rekoč vse okrog njih lomastili s svojimi tanki in topovi, ne da bi jih izsledili. Po treh dneh ždenja v skritih jazbinah, so se fantje ponoči s pazili do reke in jo prekoračili. V svoje veliko peiv-eneee-nje so našli na drugi strani še več natajev, toda našli so tudi zapuščen italijanski vrt, na katerem je rasla čebula in koruza. To jim je nekoliko potolažilo glad. Srečno so se vrnili v svoje jazbine v gostem grmovju ob reki in čez par dni, ko so 'bili naciji potisnjeni nazaj, so prišli iz svojih skrivališč napol mrtvi. Ameriški vojaki, ki so jih našli,, so menili, da so bili fantje že davno mrtvi, ker neni ški topovi so bili postavljeni komaj par sto metrov stran od kraja, kjer so (bili ostali, ko so se ameriške čete umaknile, da preprečijo prevelike in nepotrebne izguibe. Rešeni fantje so dejali, da jim je uganka, kako so mogli "Titova armada menda šteje 250.000 m0Ž" Danes priobčujemo zaključek članka o par- * w tizanskem voditelju Titu, ki ga je napisal V Sloveniji rojeni ameriški pisatelj Louis Adamič in ki je izšel pred nekaj dni v new yorskem dnevniku "PM." "Odpor v Jugoslaviji je pričel organizirati oziroma voditi v avgustu, leta 1941 in je kmalu osnoval skupine ljiudskih borcev v (brigade, potem pa v divizije jui v armado. "Partizani so morali iztrgati sovražnik« orožje iz rok ta-korekoč, da so se mogli oborožiti. Spočetka seveda tudi niso bili v vsem izurjeni, a pod Titovim vodstvom so si potom njegovih prejšnjih izkušenj kmalu prilobili potrebne vojaške izurjenosti v taktiki, itd., ter so postajali čezdalje 'bolj efektivni. "Nasprotno Mihajloviču, z njegovo ortodoksno vojaško izvežbanstjo, so verjeli partizani pod vodstvom Tita v takojšnjo akcijo, kli se je nepretrgoma nadaljevala in niso čakali na angleško-ameriško invazijo. "Tito se je predobro zavedal, da bi neaktivnost vodiila v nevarno stagnacijo in razkroje-nost borbenih skupin, ki bi se v tem stanju pričele udejstvo- vati v plenjenju ter bi se predajale brezplodnim političnim argumentom, itd. To bi pomenilo razpadanje morale in končno razkroj organizacije same. " Baš to se je dogodilo v Mi-hajlovičevih vrstah, potem, ko je prenehal s svojim bojevanjem proti osiškim silam, kar se je zgodilo že v novembru 1941 — nakar so se njegovi četniki polotili neodgovornega plenjenja in napadanja partizanskih skupin ter sodelovanje s sovražnikom tiln kvizlingom Nedičem. "Preden je prišlo do vsega tega. je skušal Tito doseči sporazum, da bi tako ]>omagal o-hraniti njegove čte pred razkrojem. Njegove ponudbe in pogoji so bili zavrnjeni in v odgovor so začeli četniki napadati partizane. To tragično početje se je nadaljevalo dve leti in v tem ča,su se je moral Tito •boriti proti osičnikom in proti četnikom Mhajloviča, ki je smatral Tita za "bandita in komunista". Toda vkljiib izgubi ti- LOUIS ADAMIČ, V Moskvi so praznovali zmago z otvoritvijo opere Moskva, 25. sep. — Moskovska državna opera je zaprla svoja vrata v oktobru 1941. le- sredi strašnega ognja in med ta, ko je napredujoča nemška sovražnikovimi pozicijami vojna sila ogrožala sovjetsko prestolnico in je bila Moskva skoro slednjo noč bombardirana po nemšbith letalcih. Sedaj je poslopje državne o-pere spet odprto in te dni je bila v njem prva opera odkar potiskajo zmagorite čete rdeče armade sovražnika nazaj.Otvo-ritve moskovske opere je bila zdrožena z velikimi svečanostmi, kajti premiere so se udeležili komisarji in dragi vladni činitelji, dalje tujezemski dS-plomatje in seveda veliko število častnikov rdeče armade. o- stati neopaženi in nepoškodovani. Nasprotniki Antonesca aretirani V Romuniji je bilo vrženih v zapor 37 nasprotnikov sedanje ga režima, med katerimi so bili tlx)i nekateri bivši svetovalci kralja Karola. Aretiranim je bila naprtena obdolžitev ,da so skušali organizirati gerilsko organizaejo, po vzorcu jugoslovanskega odpora. Rečeno je tudi, da so bili obtoženci v stiku z Londonom in Moskvo. RAZLIČNE VESTI IZ BALKANA Kairo, 20. sep. (ONA). — V Budapest i in v Beogradu se je pokazalo, kako slabotna je nemška oblast na Balkanu. Na Madžarskem prinaša časopisje zdaj že ves teden uradne vojaške komunikeje zavezniških sil, ter je v nedeljo celo objavilo besedilo poslanice predsednika Roosevelta kongresu. V Srbiji pa je Hitler priznal kvizlinškemn predsedniku Milanu Nedičn nelcaj več samostojnosti, da bi ga imel bolj trdno v svojih rokah. Hitler je storil to osebno, skupaj s svojim zunanjim ministrom von Rifbbentrop-oni, ter je tako Ne-diču prvič pomagal do političnega prestiža. Dozdaj je namreč dobival svoja navodila vedno le od nemškega komandanta v Beogradu, generala Ba-der-ja. Nacisti so preveč realisti, da bi se zanašli na Nediča. Češ, da jim bo nadomestil italijansko moštvo, ter offlean: 216 WWBT IHtto 8TBEET, NEW YORK U, N. 1. 51 th Year "OUi> Naroda" la Issued erery day «atcept Saturdays, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly 17. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA 13.50; ZA ČETRT LETA »2.—. "Ulaa Naroda" Izhaja mkl dan laviemffl aobot, nedelj in praznikov. "(jLAS NARODA", 21« WEST lttb STREET, NEW YORE 11, N. Y Telephone: CHelsea S—1242 CITATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno doposiljanje lista, laliko gredo upravnistvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES? Novi kvi^ling m Balkanu NEMČIJA PRED SVOJIM POLOMOM Nemška armada stoji sedaj pred največjim umikom v eeli zgodovini Prav gotovo se bo morala v najkrajšem času u-oakniii y, vsega ozemlja, ki si ga je osvojila v Rusiji za ceno ajmanj '2,000,000 mrtvih vojakov. Umakniti se bo morala za vojo zadnjo obrambno črto na svoji meji. Smolensk je padel, vsak čas more pasti Kijev in Nomei se I »odo morali umakniti za I)n jester in Bug, od kodr so navalili na K usijo pred 27 meseci. i.-ela nemška vzhodna fronta je "bila zlomljena s padcem Siuolenska »n sdeaj, ko so Kusi že na več krajih vdarili čez Dnjeper, je le še vprašanje časa, kdaj bodo morali Nemci zapustiti ila skoro popolnoma uničena. Tega nemška armada do sedaj še ni doživela, toda kaj laJiko se zgodi, da se 'bo umikanje pmnenilo v be? in nemška armada bo imela še mnogo večje izgube, kot pa jih je imela Napoleonova. Ko so v juliju Rusi zavzeli Kurek, tedaj je Hitler izpre-videl, Ja mu ne kaže drugega kot braniti se, to je, da njegova armada ostane v dei'enzivi. Tedaj se je najbrže tudi odločil, la ho opustil (Kilo zavzeto rusko pokrajino, toda za najvišjo ceno za Ruse. Hitler pač ne more več držati dve tretini svojiii armad tisoč milj od nemške meje ab času, ko se zavezniki pripravljajo na \ <-ii,ki končni napad na nemško trdnjavo. Pa četudi druga fpon-la na zapadu še ni odprta, mora Hitler v zapadnih evropskih državah imeti mnogo vojaštva. Rusom sio pri njihovih velikih zmagah mnogo pomagali Amerikam« in' Angleži v Afriki, na Siciliji in sedaj v Italiji, vukor tudi zavezniški letalci, ki (bombardirajo nemške kraje in ki >o uničili že mnogo nemških velikih industrijskih krajev. Samo v Rusiji ho Nemci imeli do sedaj mrtvih najmanj 1!,000,000, prMžno toliko jih je za stalno pohaHjeiiih, ali pa ujetih. Nemške izgube zadnjih dveh mesecev niso znane, toda morajo ibiti velikanske Ln se lnliko domneva, da znašajo te izgufbe najmanj pet odstotkov, ali nad 200,000. Xaj|x>glavrtonej«e je, da ,je rdeča arumda, ki je šla skozi temne dni Leningrada, Moskve in »Stalingrada, ravno v istem o rdeča armada valila, proti zapadu z največjo naglico, kajti dalje proti nemški meji Nemci niso zgradili večjih trd-ujav, kot so 'bile Rostov Stalin, Ilarkov, Kursk, Orel, Briansk in Smolensk. Po zatrdilu poznavalcev ruskega podnebja "bodo imeli Rusi za bojevanje še lopo vreme najmanj tri do Štiri tedne da bodo č«*z Dnjpor prepeljati močno armado ter bodo preplahi veliko ukrajinsko poljedeljsiko pokrajino, ki polagoma prc-I" i ua Poljsko. ceni'ponuditi *tftonami jo. Do-zdaj pa je bila Slovenija čisto neposredno pod italijansko in nemško kontrolo. "Neodvisnost" črne gore in Albanije nas spominja na vpra šanja, ki so deloma precej smešna. Zelo obširni deli teh d'ezel, prav posebno pa Črne gore, to mnogo bolj neodvisne — že zdaj — kot .ie nacistom d i ago. "Najbrže ne bodo mogli Nemci nikdar odo padle tudi "važne odločitve glede Grčije." Te nove besede, bodisi, da gre za neodvisnost, avtonomijo nli prisvojitev, bodo seveda o-stale čisto prazne beriede in imajo Ie en cilj, namere, da se nastavi par novih kvislingov. katerih pos. l in dolžnost bo važna funkcija, da dovole nacistom vladati po svoje, delati kar hočejo. Te proklamaeije nam kažejo, da so si Nemci začeli z vso resnostjo prizadevati da nt:de svojo politično in vojaško situacijo na Balkanu, ker jre boje združenih narodov, ler skušajo doseči ta cilj g tem, da balkanskim narodom dajejo čin- več iluzij svobode. Washingtonski krogi so prepričani, da Nemci še ne pričakujejo takoj zavezniške invazije na Balkanu. Sicer bi naj-brže ne poskušali manevrov, katerih „. pričakovati, predno ne mine ~ ,{0 kar naenkrat iz več mesecev. Tako upajo Nem- nenada zvedel Ban' da -ic ci, da bodo imeli nekaj zaslom- *klh S»eriloPV PlaniIla be v domačem prebivalstvu, v ... 1 n Planin in vso ita" času, ko bodo sovjetske čete delegacijo poklala in T »riši e v bližino balkanskega :un"'lla: polotoka, ali ako Turčija vsto-' Ita!,1™e .1* to tako razjarilo pi v vojno in napade Bolgari- ?a 80 vse.fk"Pai preklicali in io, ali pa ako Ibi se Angleži in Valj Mihael je od- Am-ikanci izkrcali na Kreti na7aj v Pariz' kjor m v Albaniji. ' .najbrze se danes žrvi v družbi Tudi znnaj v svetu žele Nem; staiikavih tet-ci prepričati javnost, da bodo' Y 4,b»niji je bil Mussolini neodvisne vlade prostovoljno P°stav.;l na prestol italijanske sodelovale z njimi pri obram- -a kralia Vitetor SONART REKORDI Ltpe Melodij«! St. M571-Nt Marijane«, polka Kje so moje roilee klariSka pegla—polka Duqaetne ITnlveralty tambatlca orketter Al M57S—IVrevlnlca polfca Na pianlnfab—valfiok Jerry Koprlv£fk ln orketter Za tox. t*ulk ju cene pl»M m> obrnite na: JOHN MARS1CH 1i»Cm 461 W. 42nd St, New York VIPAVSKI OBISK Preteklo nedeljo me je pot zanesla k Premrovim v South Norwalk, Conn. Že dolgo sem mrs. Francki Fremru obljul>-ljala, na ysak način izvesti že zalo ničesar slišati, odkar se je to, ker so Premrovi Vipavci Italija predala, je Srbija. Ne- Torej je ibilo tole snidenje nekateri miiijo, da se Nemci kakšen vipavski obisk ne morejo nadati, da jim bo senj Uiko- ^ vstopu Nedič pomagal, ker najbrže^a Premrov vrt zaV(>haJu da z Nemčijo. Visoki uradniki jugosolvanske v^ade v izgnan-Italijansika 'kraljica Jelena je stvu so glasom nekatrih poro upa, da ran bo uspelo pobotati j to dom Vipavcev - lepi ole se z zedinjenimi nr.rodi in se' nj„; „ - , ... d , , . , , anan \ lesenih poso . Ji trtmm latnikom, nekje ob tr- obisk ie bi s te "a vidika vl kompromitirati v sodelovanju f , i 14 1 , !. v Vorrw»iTA Vianlri ™ H^ Z dllhte- Vel.ke vrednoti. so nepozabljhi in tako zelo lo-pi. Potem pa vipavska šega-vost, ki jo je prav dobro ohranil rojak Premru in celo njegova sinova, ki sta bila majhna dečka, ko sta prišla v Ameriko s svojimi starši. In dekleti !>t a v Id j uib ameriškemu videzu celi Vipavki, kakor njuna mati, ki mi je tekom pogovora v nedeljo obudila toliko spomi no\- na Vipavo in tamošnje ljudi. Da, marsikaj pozabljenega pod j je zopet oživelo v spominu in zame Vnogrska prineezinja, radi ee-Ftir so Italijani imeli najrven, da postavijo na prestol njenega nečaka, vnuka črnogrskega kralja, ki je izgubil ta svoj posel, ko je nastala Jugoslavija let a 1918. Vse potrebne pro-Mamacije so bile že izdan'e, velike svečanosti so bile pri- 1 naklonjeni Niediču in pri-pravljišču ker hohče rešiti svoj narod. Britanska in ameriška vlada pa sta temu argumentu nedostopni. Politic, cilji nacistov na Balkanu >0 torej povsem očividno pd itiči^ih Pravli^e, že so se pripravljali posvečeni postopku, ki naj hi učinka ni se atvar definitivno 1:1 A—- jim dovolil kontrolirati ta 0-zemlja pod pretvezo navidezne avtonomije. V slučaju umika iz "trdnjave Evrope" v "trdnjavo Nemčijo" naj bi jim njihovi tamosnji kvizlinki pomagali v boju kot zadnje straže. VESTI IZ CLEVELAND, OHIO V Charity bolnišnici v Cleveland 11 je pred dnevi umrl John Evans (Ivane). Ob svoji smrti je bil star 64 let. Doma Emanuela.jc bil iz vasi Rate, fara Hi nje, bi Balkana. l'Lo le ^i10 ,ota P° izgonu tei- je prispel v Ameriko pred Ozn.dje teh zadnjih nemških kra,ia Zoga. Danes ni več ni- 43 leti. V Olevelandu zapušča no lit i enih spletk na Balkanu tl Zogove skupine niti italijan hčer Frances, por. Kastelic, in je naseldnje: marijonet — vpra&anje je sina Johna, ki služi pri niorna- Ko so Nemci snomladi leta Mo X'pmci našli stanja riei nekje 11a Pacifiku. 1941 pregazili balkanski polo-iin PisaI)ja 7-možnih Albancev.) t— Nagloma je umrl rojak tok, so "razpustili" skupnost da -iih P°stavii° v vladne pi- Joseph Lozar v starosti 42 let. Srbov Hrvatov in Slovencev ' >!1™e v Tira«ni- Nacirti so si- Doma je bil iz Vrtovine, odko čim levižem, oh plotu pehti-an in druge dišavne rastline, ki so ras tie po gredicah na domačih vrtih; višek vsega pa seveih, pač pa >ni(i prav živo vzeli v pretres sedanji položaj in ga dodoibra. prekle>tili, kc i** nekaterih krajih je mendaidni vrši boji za osvobojenje. vsled posebnih snovi v zemlji! Ob razhodu smo želeli da bi katero je predstavljala Jugoslavije in ustvarili "neodvisno hrvaško državo" pod vodstvom poglavnika Pavteliča. Hr va>ka je postala kraljevina, katere krono so ponudili voj cer poročali o sestali albanske der je prišel v Ameriko pred ga narodnega komiteja, a niso 20 leti. Poleg žalujoče sopto-objavili nobenih imen. |ge Antonije, zapušča sina Jo- !Na Grškem so nacisti posta- srpha in Roberta ter hčer Do-vili že leta 1041 kvizlinško lores, bratranca Ignaca Lozar ' vlado pod" generalom Tsolako- in Lojzeta Krpane, v starem Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, di se posluiujejo — UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma CAK A D I A II POSTAL UOHtTtt ORDBE, m*mmm film, ki človeku jemlje sapo SALERNO trdnjavo. p T K kako »o ua bombardirale a-^ * •0,A m^rlSke let»Ce tnlnlave. — Fotografiral lloljantikl fotograf. MUSSOLINI ln ^^ *,ta- au Llaniikl narod ve- •»'III, ko le odftel ITALJANSKA ZT^u* Ramo Uko "MOOOČXI KIAOAKA" EMBASSY NEWteEAL TintATEB «npuiw«r ta M. SUHI «*w 1«rlt vodi Spoleto, nečaku italijanskega kralja. Na znnaj je Ibila Hrvaška pod italijanskim vplivom in v Zagrebu je bilo tudi daleko več Ttal ljanov nego Nonicev. Toda vlada je bila vendar popolno m a v rokah male skupine nacistov in kralj Aimono ste je odločil, da ra.ie ne gre v svoje kraljestvo. Kmalu po Musso lin i je vem padcu pa je celo od stopi'.. Ko se je Italija prt»dala, so bili Hrvati prvi, ki so se z vlakom diplomatov odpeljali iz Rima. Nome! so na to za-srdli toliko jadranske obale, kot co mogli iztrgati iz rok Italijanom in jugoslovanskim truerilc'em, ter ta kos potem po nudili Hlrvatom. Ni dvoma o tem, da so nacisti smatrali, da je treba podpreti Hrvate in napraviti iz njih bolj zanesljive pristaše — to velja predvsem &a redno hrvaško armado. Po zadnjih poročilih so se vedno veSji oddelki te armade izn'everili in prrtšli k partizanskim gueril-skim četam pod vodstvom Ti-la, katerega pravo ime je bilo objavljeno pred 'kratkim — ge neral Josip Broaovič. Nekateri odde'lki so se baje pridrn-žili cfJp generalu Mihajlovičn, ki je kot zagrizen Srb glasom teh poročil srdit nasprotnik Hrvatov. PoveSanje "hrvaS-kega teritorja" ima z nerade strani torej oŽividno cilj in na-m^n, <3a podpre slabotni režim hrvaških kvizlingor. Navidezno so Hrv*ti dobili tudi nekaj vpliva na Šlov^nijo — Nemci namreč pravijo, da j.e Zagreb pripravljen ftoven- srlu, ki pa je le načelnik vlade kraju pa še dva 'brata, v Ar in ne vladar. Morda mu hodo gentini sestro Marv. Nenicl zdaj podarili naslov! — V mestni bolnišnici je u vodarja, tako da bo po nacis-^nrl pred dnevi John Blatnik, tičnih nazorih Crčija postala star 52 let. Tukaj zapušča dva neodvisna. hvala. Franka in Dominika in Na Bolgarskem so Nemci po'sestro Ano, omož. Cimperman smrti kralja Borisa nastavili, ter več sorodnikov. Rojen je svet veenstva'in vlado, ki so'bil v vasi Podhrast. fara To-uin še bolj pokorni, kot pokoj-jplice na Dolenjskem, kjer za-ui kralj — kar je mnogo. ,nu-ča mater, brate in sestre. Edina zemlja, o katpri ni bi-'V Ameriki je bival 34 let. eiedaliscs... Kinematograf... Radio —_ KOMIČNI FILM V BOXY GLEDIŠČU 20tU Cntury-Fox komični kinoslika "Holy Matrimony", v kateri nastopata Monty Wooley in Oracie Fields,-ibo ostala na platnu v Roxy gledališču v New Yorku še ta teden. V "Holy Matrimouy", katero igro je napisal Nipmally Johnson za. film po slavni noveli Arnolda Bennetta, poleg Wooleya in Miss Field« nastopajo še Laird Oregar, Una O-Connor, Alan Mowbrey, Melville Co-oper, Franklin Pan^bom, Ethel Griffies, Eric Blorp, George iZutoco in Fritz Feld. Poleg tega so še i^rokazi na odru, ki jih vprizarjajo Carole Landis, Paul Draper in Jerry Wald in orkester, kakor tudi The Three ^aii^rs, The Ben Yost Sincere, tihe Oae Foster ^anl Asih and the nekoliko plavkast, ko prične l»oganjati svoje drobno jx»pje. Radi te posebnosti je bil na-< primer v svetovni vojni posebno priljubljen vojakom, ki so hodili v goro in na gmajno 11a vaje—marsikateri fant si ga je zataknil par vejic za čepico in tako je kompanija kar prijetno dišali^, ko se je vračala z gmajne, ker ožepek ima tudi to lastnost, da zelo razširja svoj duh, ko je utrgan. Leviž je tista žlahtno dišeča grmičasta rastlina, ki je tudi ne izbrisno povezana z romanco mladih ljudi, ter z vojaškim življenjem. Dekleta po naših krajih so delale "pušeljce", v katerih je bil" navadno vedno vključen duliteči leviž — s takimi pnšeljci so odhajali vipavski fantje na vojsko in tudi mnogi drugi vojaki j*> naših krajih so za ča(sa vojne radi vtaknili za čepico vipavske nageljne in živozeleno vejico •leviža. Pa še nekaj me je posebno prijetno dirnilo pri Premro-vih, ter 1110 skoro spravilo ,v zadrego. Pri njih so namreč 0-hranili pristno vipavsko govorico, katere sem se jaz, vsaj kot se mi je oi se mi tukaj m>->et sestali in praznovali zmago našega primorskega življa. ki se postavlja fašizmu v bran že četrt stoletja. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA URA" «1 vkljutaif ttlfde+r slovenske pesmi: 1 f.Kluknlca — muikl »l».>r . I utrl Ion »r.iniisiwv. m Z. CiiTrtruv m«ikl »bttr S. I.-ihko iiit/1 — m..?kl i»wtr 4. Otnkl:i *von — m^ftanl »Inir fi. HomlaJiifk« — m.*nritor> Mrttn'.'iX'Vrtni I Lir« I. — xi mil.. inu^kl In me^iini 1 bor 7. Lira II. ■— xh rnrki.nl f.bor k Altant«Ul odmttvi — na moAkl u. /ruski zbor. ■ bariton inoMp^vnni k Kunlata 1* pKil.ru. ir»; — nioAkl «bor ln so^l — ta wnKwiirv«, mrkt.nl »bttr lit nprrmljfrvanj«m Ki« »ovira U Pnaltn 2t* — a'i uimuapMr, ti i«. Aiinl clHtr In niirrniljrvunj« irlaiiovlra ull »rgrl CENA SA.MO 50 centov KOMAD Tu mi Uonrt-rl nt* p,-kmi m tuOHk« in me^anr zbore, kutrrc > iikUk-bil in v MUiioz»loibi i/daI MATEJ U IIOUM VK. orfiuiUt la pevovodju pri n. Vidu, tlrve-laod, Ohio, 192H. Naročile to zbirk« pri: KNJIG.1KM SLOVUMC PUKL. COMPANY 21« West 18th Street \Tew York 11. N. Y. Monie Wooley trg Grade Fields Roxp Orchestra ter Jerry Wal-dovi solisti, Betty Bonney in Diok Merrick. Boxy Theatre daje tudi Boxy News and Pictorial Review, tako da jo ceil program, kar najboljše izpolnjen. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane farno ^"Knjiga j« trdo vezana in ima 821 strani"%| Beoepti 10 na^Uani v »ngleikem jexiku ponekod pa so tudi v jexiku naroda, ki mu je kaka jod pos«bno. t navadi Ta kajiga j« nekaj posebnega sa one. ki s« zanimajo sa IpOianj« in rn boftj® ▼ njem Čimbolj laveibatl in izpopolniti. Naročite pri! KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO. ?W Uth Stent N«w York 11, N, J, TUESDAY, SEPTEMBER 28,1943 (TOAfl BAUHELAJEE: Sol>a ki j« podobna snu, res nično duševna w>ha, kjer jo te-icre oviduijo nalahno rožno in itUKjro pobarvano. Ou-a m v njtrj okoplje v hrez dplju, začinjenem z otožnostjo in hrep« nenjent. To je n*kr1>no izbran vonj, po- »w»n z lahr/j vlažnostjo; zdi ti, da .je tvoj duh zadremal •'Wtljifnjakii. Tenčiee se vije jo prt d okni, •s pred posteljo razlivajo se iker ^nV«žnol>eli slapovi. Na vi postelji počiva Idol, zapo-• ednik sati i. Toda, kako je pri el nem* Kdo ira jo pri vedel ? Cato'a čudodelna moč ga j« .lOPtavila na prestol sanjnvo^ti ir razkošja! Kaj zato T Tu je! Spoznavam ga! To so pač tiste oči. katerih plamrn prekinja somrak; tisti ostri in strn$ni prnžalei, ki jih »poznavam t>° njih topi zlob nosti. Privlačujejo, podjarmilo in požro noelvd neprevidne /a, ki strmi, vanje. Večkrat -cm iih že opazoval .te črne im 7.do, ki zapovedujejo mdo* vfdnrst in občudovanje. Kate.ri dobrohotni demon mo ie tal;o obkolil s skrivnostjo, molkom, mirom in vonjavami! DVOJNA SOBA O, blaženost! To, kar splošno imenujemo*življenje, nima niti v svojem najsrečnejšem obsegu nič skupnega z najvišjim življenjem, ki sem ga spoznal g daj in ki gs uživam minuto za minuto, sekundo za »ekundof Ne1 Minut in sekund ni več! Tas je izginil; sedaj via da Večnost, večnost slasiti! Toda pod strašnim, težkim udarcem so se •stresla vrata in zazdelo se nii je, kakor v pe khnskih sanjah, da me je nekdo s sekiro udaril po želodcu In potem je vstopila Prika *čno in svečano in vsaka posebej pravdi, preden poskoči raz nihaloe uro "Jaz sem življenje, neprenosljivo. nespravljivo življenje!" Samo ena sekunda v človeškem življenju je določena, da nam naznani dobro novico, b'a go ve« t, ki povzroči vsakomut nerazložljiv strah. D«! vlada; že zopet mi *irovo ukazuje? Tn kakor ži-vijio ne naganja s svojim- dvoj nim želom: "Hi, vendar, tepec!' Znoji se. suženj! Živi vendar, obsojenec!" 'KAKO HRANITI SO&VJE. Zrezane kumare. Olupi na pol zrasle kumare, zreiži jih na tanke listke, nasoli jih ter jih pucti tako črez noč. naslednjega dne jih stresi na r'eseto. da se voda odteče; potlači jih tudi malo. vendar ne preveč, da bodo oMali listki le-]>o trtd.. deni jih v kozarce, nali; s hudim kifom, deni po vrhu sr- malo olja ter kozarce dobro zavezi. Kumare v soli Deni lepe, zelene, srednja velike kumarice za 24 ur v mrz lo vodo. potem jih iz robcem dobro obrisi. Ze prej odgmi majhen sodček s soljo obloži dno z višnjevimi listi, vinsko trto in kop ram, deni na to vr-^to kumaric, katere pokrij z višnjevimi listi in koprom, in na to deni zopet vrsto kumaric. Tak«> delaj, dokler ne napolniš sodčka. Potem £a nalij s slano vodo, ki pa naj ne bolj slana, kot zelo slana juha. Sodček dobro zabij ter ga postavi v kuhinjo ali kam drugam na gorko, da *e kumarice skisajo, kar se zgo^i v 4—u dneh. Po tem postavi sodček v klet ter ga obrni spočetka vsaki dan, potem pa vsakih 8 dni. Ako s*e tekočina osuši, prilij dmge slane vode. Na meša ne kisle povrtnine. Zn to prikuho uporabljaj majhne kumarice, mlade čebu-'e, olirovtovo brstje, zelen, še nežen fižol v stročji, majhne cvete karfijole, ki jo razdeli na več delov, še mlado korenje, male repe in redkvice mla-4? korenirfe zelene in peter&iilja katerima pnsti najmanjše srčne listke, majhne, še ne zrele paradižnike, na kratko odrezane .Šparglje in drugo. Popari te povrtnine — in sicer zelene zase in bele zase — s slano vodo in ko se odcede, z vinskim kisom Za zelene povrtnine prideui kisu tudi prav malo galuna. Po pretpku dveh d»i odi i j kis, prevri ga iznova, in ga v-1 i j vročega zopet na povrt nine. PuMi jih Se dva dni v nfem, potem jih odcedi ter 2H0- V8TAN0VLJEN L1M ZGODOVINA NOVEGA MESTA ' i * k " Od dalfeo ,recimo od Gorjancev, ali s Hhntljnika. zlasti pa s Kapiteljskega hriba, pogleda iio, je delalo Kovo mesto tako zatquje Hoff — prav pri jeten vtis. Mestne hiše in hi Sipe so se svetile iz drevja in zelenja, kakor bi stale v gozdičku, ki ga je zasadil človek v zabavo in razvedrilo. Že v 18. stoletju je bila malokatera novomeška hiša brez vrta. Ti vr tovi *o nastali polagoma in drug za dtugiin iz nekdanjih ppgorišč Diasi tudi prijetni za oko in gospodarja, yendar ni-«0 bi|i veselo znamenje za me-«to ampak žalosten dokaz za V'dno bolj pojemajoče blagostanje meščanov, ki Bi po ofbi-!ih požarih niso mogli več sezi dati ali vgaj iz lesa zgraditi novih hišic, temveč so morali prostor snremeniti v vrtove. Kapiteljski hrib ali JCapitelj ska pristava je gTič tik mesta -r običajno mu pravijo kapital •ki marof Odtod je »kaj zanimiv pogled na mesto. Najstarejše n.i govo ime je Rosenbu-chel .ali pa tudi Bosenherg. ki ga nahajamo že v začetku 16. stoletja. Dokler je imelo mesto prav'eo ol)sojati celo na smrt, ie bilo na Rosenbuchelnu mest no morišiče, ki pa so ga Francozi prestavili aadai za Žabjo vas v gozdu, kjer so vežbali vojake v orožju. Avstrijska vlada je preložila morišiV dfcs-no stran ceste. Ctyomin na to. da je bilo morišče nekoč ivrh Kapiteljskega hriba na levi strari ceste, je .še ohranjen v .ludski govorici ki imenuje oz-, dolinico ob (Krki ravno pod. ugodnejših časov. Vendar se Kapjiteljskim hribom. j jim je k) dosti hitro posrečijo, Tako je spremi nil Kapite'Ij- nabrati po deželi za zidanje po «ki hrib svoje prvotno in lepo| trebui denar, •me Hosenbuchel v ime žalost-j Nova "cerkev in uovi eamo-nega pomena. Imel pa je m«l, stan sta bila blagoslovljena 4. tem še več. dfugih imen- jstpten.bra 1672 o čemer jfe pi i-Koncem 16. stoletja je kupil čal napis na cerkvenih vratih. Kapiteljski hrib mtestni sveto- V samostaji pa so se vselili ka-valep pl. Raab. Ljudje so ga j pucini šele 9 let pozneje. ieli po njem imenovati Rabensl , + , , , rebrno i« (Samostan je stal dobrih 100 .1 »i; • 3 line 2. junija 1786 pa je v a ali pa odšla iz Novega , , , , , vT , a ione Rabens-ber^ ie bH ^ (Nadaljevanje.) zdelo od mesta preoddaljeno. Tu jim je prišel na pomoč tedanji prost Sternberg. Kapi-telj je imel zunaj mesta, in. sicer tik mestnega obzidja, zemljišče.. ki .ga je bil prošt pripra-vljen zamenjati za Krokarje. A to zemljišče je bilo z davkom mestu podložno; plačevalo je v mestno blagajno okoli 4 goldinarjev na leto. Zato je prost zahteval, naj osvobodi Jamko-vič najprej Krokarje mestnega davka. 0 tem *K> se vršile z mestnimi očeti dolgotrajne obravnave. Jan kovic jim je stavil tri ponudbe. Prevzeti je hotel pla eevunje davka od kapiteljske ga zemljišča ali pa pripisati mestu kmetijo ki bi plačevala prav toliko davka, ali pa naložiti pri deželni gosposki 66 goldinarjev iz katerih 6 odst. obresti naj 'bi se plačeval mestu davek. Ker so pritiskali kapucini, prost Jankovič in meščani, so rnestr.i očetje dovolili zidanje, ker tudi oni nko želeli, da bi jih taka nKa'lervkost zadrževala. T>ejali so, da se bodo v kratkem odločili za eno ali drtigo teh ponudb. Dne 11. junija 1638 ji- vložil prošt Sternberg vogalni kamen. Zidanje se je prietelo 1. 1660, kar ustavil velik požar leta 1664, koanaj do polovice iavr-seno delo. Za kapueine je bil to liuu udarec. Zgolj na darove meičanov navezani niso mogli od pogoreicev ničesar več pričakovati. Hr, nehali so z zidanjem do Prvi tu pokopani mrlič je bil Ivan AJauracher. Po smrti cesarja Jožefa H. so leta 1799 po prizadevanju tedanjega proSta barona Zierhei-ma prestavili pokopališče zopet h kapiteljski cerkvi, kjer je ostalo do francoske dobe, do leta 1810. Takrat pa se je mp-ralo zepet premakniti proč od cerkve, a ne tako visoko na Ka piteljski hrib. kakor je bilo poprej, ampak na njega vznožje tik nokdanjega kapucinskega samostana. Francozi ,«0 v ta namen odstopili velik kos nekdanjega kapucinskega vrta in prevzeli tudi dolžnost, vzdrževati ves* zid, kolikor ga meji s pokopališčem. (Nadaljevanje prihodnjič.) berg iznmr mesta a ime Rabens-berg je hri pri.Sel ^ viadc odiak hn in zemljišču vendade osta-iimj f prtazea0 fapUCmi « sa lo. Sčasoma se je sfcvcda ^tana samostan zapre, nje- zahilo, odkod ta priimek, ijud ^0V0 11^ P" ^ 'o so čutili potrebo, hrib slovensko imenovati ter so mu rekli Na krokarjih. Tej presta skemu zakladu. Zadnji gvardijan je bil Di-. ^ .._ ____dacus iz Idrije, ki je postal novi je mnogo pripomoglo to, da tur in pridigar, neki Eusebius «0 Na krokarjih obdali zlo- iz Krškega pa vikar v kapi ti ju. A tudi to ime hribu ni Izprazhjeni sam<^tan je vzel vojaairi erar na 60 goldinarjev je v letne najemnine v najem cmce. stalo. Sredi 17. stoletja so bili Kro Jurija Jankoviča ir» njegove /ene Sidoni.je, roj. Ruessen-stein. Takrat so si prizadevali očetje kapucini, da bi se naselili v Novem mestu ter sezidali 1u srvoj samostan Sedaj je Kapiteljski marof večinoma last Vapitla. Na Kranjsko so prišli kapucini kmalu za jezuiti. Svoj najstarejši samostan so imeli v Ljubljani že leta 1608. Leta 1634 so ustaaovili samostan v Kičkem, leta 16*0 v Kranju. Prizadevali so si, da pridejo tudi v Ntovo mesto. Tedanji prošt Mihael pl. Chumberg jih ie kljub temu, da je bil frančiškan, na vso moč podpiral-rasi so bili takrat slabi; frančiškani so v Novem mestu tež- ,___1« ^ ko živeli, bilo jih Je le 8 v sa- /i v lepem redu v kozarce, ki|mos*!lTm ^*n prosili tudi me deki sladkorja. Vrhu kisa vlij ?čam zanje- A stvar je lila malo finega olja. zamaši do-[zaradi prevelike re^Sinte me^ karji last hnveljskega graščaka1 ter ga je imel za shrambo vojaških potrebščin. Leta 1809 so se Francozi polastili vseh javnih poslopij in seveda tudi nekdanjega kapucinskega samostana ali provijantnfcga skla dišča- Po njihovem odhodu pa je prfpal zopet verskemu zakladu. Vojaškemu erarju je bilo provijantno skladišče neobhodno potrebno, zatto ga je kupil leta 1843. Poslopje, ki je še vedno dolbro ohranjeno je sedaj last mestne občine. V njem so nastanjeni naslednji u radi: poV8'6 W. 18th St.. Mew York XI Slovenski: KVIŠKU SRCE <*»▼. 415) 2%X3% lnčev; 224 strani. Cena 75e RAJSKI GLASOVI (Ster. 408) 2%X4 InCe; 255 strani — VstevM Sv. Krllev Pot Cena $1.50 "GLAS NAHODA* i- NKW YORK TUESDAY, SEPTEMBRU 28, 1943 KBMonoeaMnn VSTANOVLJKN L IMS P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S. PDJZGAB. —----21- ---- že je sklenil, da se priplazi do živali, ko se nenadoma na iiek-em konju zgane dolga, olgo je piemisljal vse vprek — nobe-•ie pametne misli.. Če bi posnel divjo mačko — ne bo ga blizu. Ce bo zatulil kot volk — morda pride. ' Težko. Konje bi se^na! na kup in še koga poklical! Kar se mu posveti. Zfezel je v gran in zaječal z milim glasom kot obapana dekliea. Senca na konju se je zganila- Iztok je zaihtel glasneje. (Senca je izginil«* s konja. Po travi so šumeli koraki. Iztok jo v tenii raz'ocil ofc'ike dolge, suhe postage ki se je hlizu grma stavila. Prijel je oa nož in se pripravil, da bi planil K+r se t^nca ni ganila, je vnovič zaihtel, zašumel v travi in se po?pel na parobek sredi grma. Hunova senca se je naglo zganila in «la hitrih korakov proti grmu. Iztok je že razločil, da iana Hun meč v rokah. Vroče mu je postalo, po koži je izačutil mravlje. Pripravil se je r.a škofe. Hun je sta! ie tik piled grmom. Napol glasno je vpra->al: "Kdo je T" Iztok se ni oglasil Čuvaj je nekoliko postal, potem a ga čuvajo! In vi me niste čuvali! Se psi niste, gnile gobe, rniho-vina, preslaba aa poštene orle! Ha j mi kordbae!" Tunjuš je planil na noge. pograbil korobač. in začtl pretepati, kogar je zasegel, da je skelelo kot ogenj. Umorjenega Huna je velel mrtvega pretepati, ker je bil slab čuvar. ' Raz-I epe nega ti upi a niso smeli eagreb-ni, da ni za kazen požrli volkovi in lisice. Ko je nadivjal in ohladil jezo, se je vrnil na svoje ležišče Najstarejše je poklica *k sebi. "Povejte, kdo je od vedel konje? Kdo je umoril ču-larja!" Prijavil s^ jb Balairribak. "Gospod, ti sam dobro veš, kdo je malopridnik. ki se je dotaknil tvojih konj« Ali ker zahtevaš, govori hoj ponižni r'uga. Balamhak je in izmeril stopinjo v blatu in izmeril -•opinjo pri ognju. In glej, gospod, bila je noga tistega Slovi na, ki «i gn sinoči prijateljsko "gostil!'* "Tistf^a Slovena? Starca ?" "Mladca, gospod!" "'Za njima! Balambak, vzemi najboljšega konja in najboljšega tovariša, pa za njima! Do jutri zjutraj mi prince« njegovo glavo. Hodi! Jezdi kot vihar, in če oba Konja pogineta! Nič ne de! Glavo tega psa hočfem!" Balambak je iabral tovariša in konja. Vohali so po dolini za stedovi Na cest: ata planila jezdeca v divji skokot; aamo hunski konji so mogli vzdržati na grozni pogon. Tun ju š je ponovil prejšnje povelje. Otovorjene konje je poslal naprej, $am pa se z oddtelkam skril v zasedo. Radovan in Iztok sta do jutra jahala kar moči hitro. Pol je bila gladka, po je pomagati nesrečnežu' . v , , , v največji potrebi, toda kadar' ™ se gre za obstoj naroda, take ^ /cemu tako narobe pomoči malo zaležejo. Tudi dpla,1° .s ,.festf° milijonski dolarji, ki so jih T*1"3 * j? <* t**- slovenski izseljenci poslali v P°.fr domovino, so na splošno malo ^ ™ sP'^le prasi- za'egli. Kateri je imel v do-1 r0" ^fkatera km^ka za- HK)vini kakšnega v Ameriki. ** -1° skozi letje zadolziIa pri enem in drugem trgovcu. Trgovec je Ajneriki. je z veselem prejemal njego- U[|(,r vo pomoč v dolarjih in ko so , . .... . , ji- v,. . ' v, .v i note iin ti v leseni denar na dolar.Ti pro^li, ie težko pnča- . , . J . " i i * .-i . . . 1 I za i in tako niso kmetic me po-koval driiffih. torej je samo po ■ r,- , , w , j . ' . , - j : j. \ .mislih za bodoče leto m kai sebi umevno, da tudi na ta način ni mogla priti stalna rešitev. Vedno in vedno je ostalo le pri tem, da treba gospodarstvo zasukati drugače in tim dati bo bodočnost prin'esla. Pa ""nega prašička so zaklali do-rra. druge pa prodali in popla-čali dolg. In potem se je pa skozi drugo poletje največkrat tako zgodilo, da so gospodinje druge smernice. Ni lahka Teč izdale več denarja, samo za postati bogataš in milijonar, j mast, nego so v jeseni dobile toda (Zgodovina raznih milijo* za eV»lo prašiče. Marsikateri nariev nas lahko uči, kako .so so ie to šolo potem spomnil, ko znali napraviti ravnotežje med ie bilo prepozno in marsikateri stroški in dohodki. Torej ko se je žaloslno nakr. mžil. ko je so takšne vrsto ljudje gledali i takorekoč meso od prašičev pazljivo na te, dn se ie obdr- dal od -obe za prazen nič. žala_balanca. bi morali prepro yokntori |,mWj(l ^ ind; cti delavci in kmetje tem bolj. Še dandnne? ne srre v gln- gf zil tako neusmiljeno se>eka-vali. kot bi se jim zdelo, da bo ____ v . • - , . . „ . \.IIJ. l\i l Ui M1 JIIII /.tU vo, cenin s«> je lako ;aio. Nai.i. .. - „ . v . , j! kar eez par mesrcev zrastlo omenim s par pri moro v kmpe Icega zmotnega življenja pri nas. V naših krajih je takšnega sveta, da je hribovito m posejano « kamenjem. drugo drevje. Toda drevesa ne rastejo tako hiti«, kakor go be po dežju Ko drevesnih de-mnogo ni bilo več, so zače i kme-tjo tuhtati, kje se bo dobil nov vir dohodkov. V r.ajveč slu- Tistega kamenja ni prav nič čajih so ci pomagali z vožnjo, potreba in tega se kmetje tudi zavedajo, toda odstraniti ga ne morejo. Po tistih kame-nitih krajih je našteto takozvft nlh lazov in košenin. Pre-pri čan s"em pa še danes, da so kmetje s košnjo več potrošili nego je bilo nakošeno seno vredno. , To resnico je marsikateri kmet spoznal pozneje, pa vseeno ?e je ravnal tako, kot H) s'e njegovi predniki, ker si ie mislil, da sploh tako mora iti, pa če so prav stroški večji nego dohodki. Jaz sem si ne štetokrat mislil, ko sem bil še v domovini, čemu s? take ka-menite senožeti ne porabijo le za pašnike, kar je pred leti pokaza'o, ko so prišli ovčarji tam nekje iz Istre. Raztrese- Odvažaji >o le< iz grajskih goz do v. odvažali so deske od žag dalje do drngili postaj in do kolodvora. Vožnja je marsi-- katerega kmeta npropastila. posebno tistega., 'ki je prerad t kozarec pogledal. Ne&teto kmetov s? je ukvarjalo z vožnjo. polje in gladke njive «o pa zanemarjali in tako se je v Več krajih opazilo, kako je nji ve preraste! p'evel. Prej sem opijal, kako so kosili po kam,-nitih koreninah ter gledali za vsako bilko trave, tukaj se pa pokaže baš obratno, kako se je zanemarjalo polje in travniki. Kako se moremo potem čuditi da j'e šlo življenje rakovo pot in za propadanjem. Marsikateri voznik je prišel do tega, da ni končno mogel kupiti novega para konj ali volov, ni si mogel nabaviti nove opreme in voza- In tako se jih je končno največ poslužilo zadnje rešitve. Izposodili so si kje za potne stroške in odšli v tuji svet, da si tam poiščejo boljšega zaslužka. Torej takšne so bile okolšči--ne pri nas pred tridesetimi le-jti in takišne so bile še pred ; petim i leti, ko je zopet ponov-ina vojna oplazila nesrečni na-, rod, ki si ni mogel opomoči iz | težkih dni. ki so prihajali j d rug za drugim. I Tudi razne stranke niso lju-;dem ponnjagale, pa naj si je kdo poprijel te ali ali one. Vsi so' bili enako tepeni, pa naj bo socialist, demokrat, liberalec'ali k'erikalec. Vršile so se razne volitve, pred volitvami je bilo polno hrošča in trušča. Tu pa tam se je kdo pojavil in začel naštevati, kako in kaj je treba storiti, da se ljudem pripomore do .izboljšanja, naposled je pa ostalo, kakor je bilo. Največkrat se je pa tako zgodilo, kakor se je to pri-p'etilo nekemu možakarju, ki ie bil precej vnet za politiko. Ko fe j'e nekoč vrnil domov s političnega shoda, je bil veseV> razpoložen in je začel ženi pripovedovati, kako so zma O o co < N < O '—i 2 THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Spisal inaoi profesor na Steveos InMltnte of Technology ? aorleMlnl Greorge W. Barnwell mmm^mm^^^^^^^^^^^^^^rn PwIIbko za melia- nh'uo inunje si morete (lol)itl s to knjlKu. Ta Telika k n j lira poi>is«ije In t Hllksh pokaie temeljna dels mehanika. Ha 7. loži tw oatanko, kar mora cnatl najboljši mehanik. PojamDje rpora-bo makeea stroja, orodje In meril, nafrte (bine print*.) 1000 «Uk In rUb. 576 atr. Cena $1.98 Ne slede na to, tli ste $ele poietnik. Vam bo ta knjiga «clo koristna In mnogo vredna. NAKOClTK JO IIANES! C/> TJ Co > Z > > z o r m C/> m rn N C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11. N. Y 2w$* ' ;Sack& NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA ljjt_AT S KA, DELAJO SKA PO 1)1'O UNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S Lawndale Ave., Chicago, 111. ■vi KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City / $ m \ 1 K' r" f ',4 BUY WAR BONDS 3rd War oan Andrej Ternovac Spisal iTan Albreht Cena 50 milo« Listki Spisal Ksarar Ueško; 144 str. Cena "0 centov Belfegor Spsal Artnr Rt ri>e