••'v '1. ' . . ' * " - - . ' [w| amerikanski Slovenec mi PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI *« ^fflL^ f Geslo: Za vero in narod—-za pravico in resnico —od boja d o zmage! j J^Rsmips teist glasil0 sl0v- katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouetu; p. & družbe sv. mohorja 1 Lputte voj i v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah. i • " ŽTEV. (NO.) 45 CHICAGO, ILL., TOREK 5. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 5, 1945 s ----LETNIK (VOL.) LIV. • —1 --- 0 ■ ■ mm m m m Japonci pripravljajo obrambo JAPONCI STAVLJAJO UPANJE NA SAMOMORILSKE LETALCE; DRUGE VESTI Otok, Guam. — Tokijska radio postaja je objavila v nedeljo, da Japoci vežbajo popolni mornariški kor posebnih letalcev, i ki jih bodo uporabljali v bojih proti zavezniškim bojnim ladjam. Ti letalci so takozvani "samomorilski letalci". Letalec se dvigne proti sovražni ladji z močnim razstrelivom napolnjenim letalom ter se zaleti z njim naravnost v ladjo. S tem gre kajpada v smrt, toda fanatičnim Japoncem gre tudi zato, da gotovo zadenejo ladjo, ki jo napadejo. Odtod ime "samomorilski letalci". Poročevalec na radio je omenil: "Če bo ta taktika uspešna, je zmaga Japoncem zagotovljena, v nasprotnem slučaju pa bo imela mornarica veliko junakov za svoja 3vetišČa." Pač japonski fanatizem. Dalje pravi vest, da minister-stvo za domače zadeve organizira obrambo domačega otočja. Posebne oddelke mladcev in starejših ljudi vežbajo in jih uče, kako rabiti orožje. Omenjajo tudi neko "novo orožje", o katerem pravijo, da bo "uma- (Nadaljevanje na 4. strani) •■ . ■ * - < ' sveti 0€e podpira zahteve malih narodov Vatikanska mesto. — Sveti Oče Pij XII. je imel vjjofcoto zanimiv govor pred zborom k ar din al o v. TSTjegov govor je bil opredeljen v. dva dela. Prvi del je obsojal dvanajstletno dobo na-zizma, dočim je drugi del govora apeliral za pravičen mir. Posebno je naglasil vprašanja ma- --*----—-- lih narodov. Dejal je, da naj se nikar ne vsiljuje malim narodom novih političnih in kulturnih sistemov, katere velika večina ljudi odklanja. V govoru ni omenjen noben narod ne država. Le v enem delu govora je omenil žalostne vesti, ki prihajajo iz jugoslovanskih pokrajin iz Hrvatske in Slovenije, ki so pod vlado maršala Josipa Broz-Tito. Obsojal je nazijsko Nemčijo z zelo močnimi izrazi in označil nazijsko dobo za zelo temno dobo. Upa, da ji bo sledila srečnejša doba, ki ne bo več uničevala domačega družinskega življenja, kar se je vršilo vse s skozi vojna leta. Omenil je kon- ■ kordat, ki se je sklenil med ■ Nemčijo in Vatikanom leta ■ 1933, a so ga Nemci leta 1937 i prelomili. Moj prednik papež ■ Pij XL je tedaj opozarjal svet, s da narodni socializem ni nič ■ drugega kakor prevzeten od-i pad od Jezusa Krista, je dejal > sv. Oče. Dostavil je na to, da nihče ne more predbacivati Cerkvi, da ni > opozarjala pred nevarnostjo 1 nazizma in da ga ni pravočasno obsodila ter tudi pokazala nevarnosti, kateri je bila izpo- i stavljena krščanska cviiliza-; ciia. levantski dr2avi zahtevata neodvisnost Beyrouth, Lebanon. — Krvavi spopadi, ki so nastali med Arabi in Francozi v Siriji in Lebanonu, so v soboto in nedeljo pojenjali po nastopu angleških čet. Francoski poveljniki so dali ukaz, da se s sovražnostmi jenja. Sovražno razpoloženje se pa* s tem še ni zmanjšalo. vi'——-- Zakaj so nastale sovražnosti v Siriji in zakaj tam gre? Francija je razširjala svoje interese na Srednjem vzhodu, to je v arabskih deželah skozi več stoletij. Se pred Napoleonom je silila proti Indiji, da tam ustvari svoj imperij, a ji ni uspelo, ker so bili Angleži tamkaj premočno zasidrani. Zato se je zasidrala v Siriji, kar naj bi ji služilo kot oporišče v bodočnostih za take načrte. Leta 1860 v znanih progromih Dru-zov proti lebanonskim kristjanom, je Francija intervenirala. Turki so bili prisiljeni'dovoliti več prostosti Siriji in Lebanonu. Francozi pa so uveljavili svoj vpliv in ostalivtam. Tekom prve svetovne vojne so Sirci sodelovali z Angleži in so potisnili Turke ven. Končna ureditev pa je bila po zadnji vojni, da so Francozi dobili mandat nad Si- rijo in Lebanonom, Angleži pa nad Palestino, Trans-Jordanom in Irakom. Slednjemu je bila dana pozneje neodvisnost. S tisto uredbo Sirci niso nikoli soglašali. Zahtevali so popolno neodvisnost in svobodo. Leta 1925 so pokazali velik odpor, ki so ga Francozi zadušili. Zdaj tekom te druge svetovne vojne so Sirci na novo naglašali svoje zahteve. V letu 1941 so deželo zasedli Angleži in pa čete tako imenovanih prostih Francozov radi varstva, ker so Nemci silili proti Srednjemu vzhodu. Ko je pa ta nevarnost minula so zdaj po vojni Sirci na novo zahtevali, da Francija odpokliče svoje vojaštvo iz Sirije in Leba-nona. To se ni zgodilo in Arabi so začeli z odporom. V zadevo zdaj posegajo zavezniške velesile. Kako jo bodo rešili, pa še ni znano. IKE SI JE PRIVOŠČIL MALO ODDIHA General Dwighi D. Eisenhower, ki ie par let ni imel nobenega počitka- ti je zdaj lahko malo oddahnil. Tukaj ga ndimo pri negi glasbeni šalotgri ▼ Londonu. Od leve: Lieui. John Eisenhower generalov sin; Miss Tony Porter; General Eisenhower; Lieui. Kay Summerly, generalova iajni'-ca; General Omar N. Bradley, in neka neimenovana ženska. POSADITE LETOS VEČ, SE APELIRA NA NAROD Washington; T). C. — Poljedelski strokovnjaki ugotavljajo, da je mrzlo vreme zadnjih tednov krivo, da je v mnogih držU^fr*a«t -fceteniare- ih drugih pridelkov daleč zadaj. Vsled tega bo manj pridelkov raznih zelenjav, ki služijo ljudem za jestvine. Vsled tega pravijo, da je potrebno, da ljudje posade na svojih vrtovih vse za kar še ni prepozno, da pridelajo tako sami kar največ morejo, ker na trgu bo prihodnjo zimo manjkalo zelenjavnih predmetov, ki se dajo uspešno konzervirati. Tako je še vedno čas za tomatoes, kumare, fižol, korenje, peso in marsikaj drugega. Vsak, ki ima kaj zemlje si lahko v tem oziru pomaga in pridelki mu bodo prav prišli prihodnjo zimo. -o-- NOTRANJE TEŽAVE V BELGIJI Bruselj, Belgija. — Belgijo tarejo gospodarske In socialne težave. Posledice vojne so to. V mestu Liege je zadnjo sredo trajal 24 ur generalni - štrajk. Ker začasni zakon prepoveduje ustavljanje dela, je minister-ski predsednik Achille Van Acker dal aretirati večje število voditeljev in stavkarjev. Pravi pa vest, da so ti večinoma odpadli nezadovoljneži od njegove lastne socialistične strahke. -o- KONFERENCA SE NE BO KONČALA TA TEDEN San Francisco, Calif.—Mednarodna konferenca, o kateri so napovedali, da bo zaključila 6. junija, je sporočila predsedniku Trumanu, da to še ne bo mogoče. Zaključek bo najbrže enkrat med 10. in 15. junijem. Zaključni govor na konferenci bo imel predsednik Truman. -o- SVETA URA V SOLDIER FlELDU PRELOŽENA Chicago, 111. — Vsled nenaklonjenega vremena je bila to adnjo nedeljo napovedana sveta ura v Soldier Fieldu pod vodstvom društva Najsv. Imena odpovedana. Vršila sg bo prihodnjo nedeljo 10. junija ob istem času. KRATKE VESTI — Pariz, Francija. — Ameriške vojaške oblasti so odkrile >ri Hartheimu blizu češke meje relik nazijriki kr^inatorij za se-riganje mrfičev. Naziji 50 te sežgali do 65,000 ljudi, ki so jih laziji spoznali (?) za slaboum-le. Tako so se nazijski barbarji znebljevali bolnikov.. — Lueneberg, Nemčija. — V em mestu na kraju, kjer je ail-rleški maršal Montgomery sprejel od Nemcev popolno po-lajo, bodo postavili temu zgo-iovinskemu dogodku v spomin josebert spomenik. Tako bo )vekovečen dogodek, ki je pre- 1 cinil strašno klanje v Evropi.1 — Tampa, Florida. — Ci-ronsko sadje, kot pomaranče, ' imone in "grape fruit" je prizadeto vsled suše, pravi vest iz 1 užnega,in zapadnega dela Flo-•ide. Tako je vreme. Na osred-ijem zapadu pa je preveč dež-ia in mrzlo vreme, da ne more 'asti. — London, Anglija. — Nemške velike prekooceanske par-like kot Evropa, Bremen in iruge so začeli čistiti in jih bo- < 3 o pripravili za prekomorsko /ožnjo. Uporabljali jih bodo za prevažanje ameriških Čet iz Ev- ' ope v Ameriko. - — Pariz, Francija.—V Nem- ' nji so začeli te dni izdelovati >od vodstvom ameriškega polkovnika Kennedy male avtovo-sila, ki so podobne ameriškim 'Jeepom". V Nemčiji jim pravijo "volkswagon" (ljudski /oz). Izdelovati so jih začeli, ia olajšajo prevoz po raznih srajih. — Bruselj, Belgija.—V Bou-lionu v domačem mestu Leona Degrella, voditelja belgijskih :eksistov, so obtožili, da je so-ieloval med zasedbo z Nemci zahtevajo zanj smrtno kazen ji da njegovo truplo naj se vrže za gotovo dobo na mestno smetišče. Tako Belgijci plačujejo svoje kvizlinge. — Moskva, Rusija. — Češki general Hellodar Pika apelira na Rusijo in ostale Zaveznike za pomoč glede prehrane. Zaloge živeža v Pragi so domale-ga izčrpane in nastala bo lakota in pomanjkanje, če pomoč kmalu ne pride od zunaj, pravi češki general. BOLJŠE RAZDELJEVANJE MESA OBLJUBLJAJO Washington, D. C. — OP A urad objavlja po svojem predsedniku Chester Bowlesu, da se bo te dni začelo razdeljevati imemnu mugg j&witw pg BM-I komernem načinu za vsak okraj prebivalstva. Nove določbe pridejo v veljavo z 17. junijem. Klavnice bodo dobile na-ročila, da imajo za vsak okraj,j ki jim bo določen dati enakomerno količino mesa za število prebivalcev vsakega okraja. Količina, ki bo služila za podlago pri razdeljevanju je vzeta iz dobe prvih treh mesecev lanskega leta. Bowles pravi, to ne pomeni, da bo več mesa na razpolago, ampak ga bo celo manj, teda razdeljevano bo tako, da , bo dobil vsak svoj enakomeren del. Kako se bo ta način razdeljevanja obnesel, pa bomo seveda videli potem. -o- 25,000 RAZREDNIKOV 4-F BO VPOKLICANIH Washington, D. C. — Naborni odbor je sklenil, da se vpokliče v službo 25,000 mladeni-čev in mož med 18 in 25 letom, ki se nahajajo v razredu 4-F. V ta razred so uvrščeni fizično manj sposobni, kot s slabejšimi očmi ali kakimi drugimi takimi manjšimi nedostatki, ki za prvovrstno vojno službo niso dobri. Toda zdaj za razno službo v Evropi bodo pa dobri. S tem bo mogoče odpustiti več onih, ki so doslužili predpisanih 85 pointov službe. -o- 51 NACIJEV ZA VSAKEGA RUSA Berlin, Nemčija. — Zakrnje-ni naziji še vedno rujejo podzemsko namreč proti Rusom. Več ruskih vojakov so iz skrivališč ubili. Da se temu naredi radikalen konec so dale ruske vojaške oblasti razglasiti po sedanjem berlinskem županu* ki so ga postavili Rusi, da bo od sedaj naprej, za vsakega Rusa, ki ga bodo naziji ubili, ustreljenih poleg morilca še 50 na-zijev. To je sicer nazijski patent, a ga bodo zdaj .dali tudi nazijem okušati. -o- Investirajte »voj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! ZAVEZNIŠKA BLOKADA ?T TRSTA STREMI ZA TEH DA BI SLOVANI ODŠLI T"™4- — Trst postaja vsak dan bolj lačen. Britiška in ameriška živilska blokada ob reki Soči igra svojo vlogo, da ljudstvo nima zadosti jesti. Vlada maršala Tita skrbi po svojih najboljših močeh za prehrano Trsta, vendar Jugoslavija zdaj nima zadosti živeža za svoje ljudi in ga 1~-—-—-- ne bo imela, dokler se tam spet ne obnovi prevoz in normalna trgovina. Prišlo je tudi nepotrjeno poročilo, da so na Reki (Fiume) izbruhnili resni boji med italijanskimi partizani in silami ganskimi partizani in Titovci. Zavezniška vojaška vlada ima na drugi strani Soče na razpolago .zadosti živil kakor tudi prevoznih sredstev, da bi lahko prehranila Tržačane, toda AMQ noče poslati svojega živeža, dokler se Jugoslovani j ne umaknejo in dajo priliko, da AMG prevzame vlado nad mestom. Jugoslovani pa tega nočejo storiti. sle lepota ob Š^^^ne^st^^ nobehe stvari iz ene strani na drugo. Soča teče zapadno od Trsta in je sedaj meja med o-zemljem, ki ga upravlja AMG, in ozemljem, ki ga »pravljajo Jugoslovani. Angleži in Ame-rikanci imajo veliko čet tudi na vzhodni strani Soče, na ozemlju, ki se zdaj zanj pričkajo, ni pa tam zavezniške vojaške vlade. .i j Gioavanni Panjek, jugdste-vanski komisar za prehrano v tem okrožju, je pokazal poro-! čevalcu The Chicago Sun kupna potrdila za 21,500,000 lir zalog, vmes tudi za 2,000,000 lir živil, ki so jih tržaški trgovci kupili od proizvajalcev in ir-. govcev na debelo na zapadni strani Soče, in tudi že plačali zanje. Te zaloge pa ne morejo dospeti zaradi britiške in ameriške blokade. Kar se kruha tiče, je najbolj težavno in zapleteno stališče, i ker se pričkajo zaradi nekega! velikega mlina v Črvinjanu, kij je tudi na zapadni strani Soče.' t Ta mlin je prejšnje čase namlel skoraj vso moko, iz katere so Tržačani pekli svoj kruh. Ta mlin je največji v tej bližini. Toda Zavezniki (ali niso tudi Jugoslovani Zavezniki? — U-rednik) ga uporabljajo, da melje pšenico za njihove okupacijske čete kakor tudi za Italijane zahodno od Soče. Kakor pri mnogih drugih prerekanjih tukaj, trdita obe strani, da sta v pravem. Nobena ^tran ne odneha niti za las. Zavezniki ne vedo, zakaj naj bi se morali umakniti, da bi pomagali Jugoslaviji, da bi si ta lahko dala semleti tam svoje žito. Jugoslovani pa ne morejo ga sploh treba pregovarjati in komu kaj dokazovati. Pri vsem tem pa Tržačani še vedno ne dobijo več kruha kakor 150 gramov na dan na osebo, kar je košček, ki ni mnogo večji kot moška pest. Zavezniška blokada pa je pustila, da je prišlo v Trst več trnkov naloženih z živežem nabranem v milanskem okrožju. Ta živež je razdelil italijanski škof te Škofije. Dopisovalec mimogrede dostavlja, da ta škof ni prijatelj Jugoslovanov. Drugače pa se zaloge vedno bolj krčijo, ljudje so pa vedno bolj lačni. Iz tega poročila je razvidno, da igrajo Angleži in Amerikan-ci jako čudno vlodo ob meji Jugoslavije nasproti Jugoslovanom, ki so storili mnogo več, kakor bi mogel kdorkoli od njih upravičeno pričakovati, da je padel nazizem in fašizem. Pač izgleda, da pri politiki ni računati na kako pravico. Šteje le močna pest. vojnim dobičkarjem § bodo stopili na rep Washington, D. C. — Tistim Jugoslovanom, ki so med vojno napravili več dobička kakor 25,000 dinarjev, to je okrog $750, bo vse odvzeto, kar so naredili nad to svoto. Tako zahteva nova postava, ki je bila sklenjena na zadnjem zborovanju pred-sednjštva AVNOJ. Beograjski radio poroča o tem. Narodni odbor bo s pomočjo svojih krajevnih komisij dognal višino vojnega dobička v vsakem slučaju. Določen je dan, do katerega naj vsi tisti, "ki so med vojno napredovali v trgovini, prijavijo svoje dobičke, da ne bo treba posebnim raziskovalcem hoditi k njim. Obenem je določena stroga kazen za tiste, ki bi prikrili kaj svojih vojnih dobičkov. Predsedništvo je izdalo tudi postavo, kako ravnati v slučajih, kjer so okupacijske oblasti vzele lastnino postavnim lastnikom. Vsak, ki je na tak način dobil kako lastnino, privatno ali v zemljišču ali stavbah, mora vse to izročiti upravitelju na-rddne lastnine, da bo vrnjeno pravemu lastniku. Na neki seji v Beogradu so mladinski zastopniki "iz balkanskih dežel sklenili, da bodo imeli velik bankanski kongres v Beogradu. Grčija, Rumunija, Bolgarija in Jugoslavija bodo vsaka poslale po 100 zastopnikov na ta kongres. Lahko jih bo prišlo tudi več, toda ostali ne bodo* imeli pravice voliti. Namen kongresa bo, da zagotovi mir in medsebojno zaupanje na Balkanu, pa tudi da obvaruje Balkan pred vmešavanjem od strani, ki niso balkanske. Stran 2 AfctenikAtaid SiovENEd To*ek, 5. junija 1945 vAMERIKANSKI SLOVENEC J Prvi in najstarejH slovenski The first and the Oldest Slovene * Ust v Ameriki. Newspaper m America. v Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 c Ishaja Tsak torek In petek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by d EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. .« Nafjov urwiniitva in uprave: Address of publication ofljce: 1 1849 W.Cermak Rdn Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8jt( Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 j d Naročnina: Subscription: ! S Za celo leto--$4.00 For one year______$4.00 j V Za pol leU----2.00 For half a year_s 2.00 Za četrt leta-----1.25 For three months______1.25i L Za Chicago. Kanado In Evrope* Chicago. Canada and Europe r Za celo leto--$4.50 For one year__$4.50! Za pol leta- 2.25 For half a year_ 2.25 i Za Četrt lete . 1.50 For three months_ 1.50 j Z Dopisniki to proienL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sedaj« " ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured- S niitTu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo itevOko pa najkasnaje do srede jutra. — Na dopise brem podpisa se ne osira. — Roko- n pisoT uredniitro ne vrača. d POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani Š kažejo, do kedaj je plačana vale naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. F ————————.—^H Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. n ----g gospodarske skrbi e — U] Poročila raznih gospodarskih strokovnjakov omenjajo li že več zadnjih tednov, da je v Združenih državah nakopiče- i4 nega precej denarja, kateri ni aktualno plasiran v proizva- j jalno industrijo. Ta denar leži v prostih vlogah in je vsa-1 s ko minuto dvigljiv in prost, da ga lahko uporabljajo za raz-1 j ne zaželjive namene. Kadar je kje dosti denarja, blaga pa malo, se običajno j j začne blago dražiti. Navadno ljudje začno plačevati za j 5 blago vsako ceno, ki se zahteva za blago. Tako postaja de-! | nar manj vreden, blago pa več. To je inflacija. IS Visoka zaposlenost, visok zaslužek daje ljudem več denarja kakor v drugih časih. Ljudje imajo več za potroše-nje kakor v normalnih časih; Zato v takih časih začno povpraševati po vsem mogočim, kar si le zažele. Hočejo bolj- n ših domov, več praktičnih predmetov. In ker gre v vojnem d času vse le za vojne namene, je izdelkov za domačo privatno!n uporabo toliko manj. Zahteve pa so večje. Na podlagi teh r. dognanj pravijo gospodarski strokovnjaki, da v bližnji bo- n dočnosti ne moremo pričakovati drugega, kakor da bo dra- sj ginja rastla. Cene se bodo dvigale in inflacija nas bo n objemala bolj in bolj. - C Edino, kar more preprečiti inflacijo in draginjo, je iz- j redni vladni gospodarski načrt, ki naj bi kontroliral cene j* blagu in vsemu. Ta načrt imamo v Združenih državah že ti uveden. Toda težko je, če ga bo moči obdržati tudi vpo-lii vojnem času, ko bo vojna končana tudi z Japonci. Ljudstvo 1« bo hotelo nazaj več prostosti, tudi v gospodarstvu, ne gle- š( de, če mu bo taka prostost v škodo in veliko gospodarsko!v nevarnost. Poželjenje je večje in močnejše od razsodnosti. J1 Poželjenje vodi čestokrat v prepad. Le vlada z močno ro- n ko on odločnostjo more zajeziti tok takega poželjenja, ki b sili naprej v nevarne gospodarske vrtince. Ali bomo imeli d tako močno previdno vlado v bodočnosti, ki bo skrbela za k red v gospodarstvu, neglede, ali je to komu trenutno prav si ali ne, je danes še nemogoče napovedovati. Toda druge re- Ti šitve v takih slučajih ni. Le dobra, zdrava načrtna gospo- * darska politika more ohraniti narodno gospodarstvo na ž! zdravi in trdni podlagi. Mnogi radi vpijejo proti taki kon- in troli. Toda v takih izrednih časih, ko se mase same ne znajo voditi ne kontrolirati, mora nekdo voditi, kakor vodi N skrbna mati v družini. V naši veliki državni družini je država taka mati in če ta ne skrbi in ne vodi previdno, je ™ njena družina brez vodstva. Čreda brez vodstva in kon- ^ trole pa se razide na vse strani in vetrove in tava brez cilja ri v negotovost in nevarnost. Stroga vladna kontrola je potrebna tudi v gospodar- VJ etvu. slovaniTbodocnosti 8 Ali imajo Slovani kako bodočnost? Bodočnost vseka- b< kor imajo. Kakšno, to je vprašanje. v O Nordijcih pravijo, da so trdi realisti. O Latincih, da vt eo tipi samoponašanja in da žive od prijetnega spomina na Z£ njihovo slavno preteklost. O Slovanih pa, da so sanjači. ™ Kakor je šlo zadnja stoletja, so realisti najbolje vozili. z[ Nordijci so računali vedno z časom in oportunizmom in 2a grabili, kar se je grabiti dalo. Latinci so živeli od svoje kr slave, kakor kak meščanski penzijoniran višji uradnik, sv Slovani pa so sanjali in se menda iz sanj do dobrega še niso prebudili. Kaj naj ima to modrovanje opraviti s slovan- ne sko bodočnostjo? Nekaj ima, če drugega ne, da se lahko b?j učimo iz dogodkov v preteklosti. Ne bo prav nič narobe, o ce posnemamo kar je dobrega, in se ogibljemo kar je sla- 27 bega. Af Slovani, če bodo hoteli kam naprej, bodo morali v bo- do dočnosti sanjarstvo obesiti na klin. K stvarnosti bodo co morali: Realisti bodo morali postati in računati vedno 4e s ™ stvarnostjo. Edino po tej poti bodo prišli k stvarni in ko- "C ristni politiki. Za zgled nam mora vsem služiti Rusija. ^ Ne v tem, da je zašla na pota protikrščanske ideologije. To lor j je njena pogubna in napačna pot. Toda pota njene go- i spodarske politike pa niso tako slaba. Resnica se zakri- 1 vati ne sme. In ta je, da Rusija tekom vseh stoletij pod * carskimi režimi ni prišla do takega kolosalnega gospodar- 3 skega in narodnega političnega napredka, kakor je prišla ! zadnjih osemindvajset let. Več zadnjih vojn, ki so jih vo- s dili carji, je Rusija zgubila. Zakaj? Zanemarjala je svo- g je gospodarstvo, svojo industrijo, in je za modernim sve- s j torn ostajala daleč zadaj? Zdaj? Hiti naprej. Za državo 1 | dela vse. Za državo vse živi in umira. | Noben narod na I svetu ni napravil tako velikega koraka naprej v napredek ) | v svoji zgodovini tekom četrt stoletja, kakor ga je napravil l j tekom zadnjega četrt stoletja ruski narod. Tak čvrst na-| rod, tako močan in številen, se nima bati bodočnosti. Vse, kar je treba Slovanom, je dosti razsodnosti in ) | zdrave pameti. Ni vse idealno med Slovani. Marsikaj se , imajo Slovani še učiti. Ampak, ker imajo dobro voljo in • so mehke narave, se Slovani hitro učijo. Slovani so mlad ! narod, in mladost, pravijo, da rada uganja norost. Tudi drugi narodi so v svoji mladosti uganjali norosti. In še kak-i šne! Samo v zgodovino poglejte. Zaradi nekaterih ogabnih norosti, v katere je pognal Ruse komunizem, ne smemo obsojati vsega ruskega naro- ■ da, še manj, da bi radi tega obračali hrbet slovanstvu. Komunizem je le trenutni pojav, ki se ga bodo Rusi otresli. ■ Slovanstvo pa je sila, ki ji spada bodočnost. Je deblo, v katerega so udarjale strele stoletja, a ga niso razklale, de- 1 blo, ki je večje in večje, in njegove veje razširjajo varnost j in zavetje za vse Slovane. Slovani se morajo tega le vese-) liti. - KDO BO REŠIL SLOVENCE La Salle, 111. Naslednje skromne vrstice so . moj prvi dopis v Am. Slovencu, j dasiravno sem naročen nanj že (nekaj let. y\ List mi ugaja. Rad čitam 1 razne dopise in drugo čtivo in -jnovice, posebno pa mi ugaja Pi- - i sano Polje, ki ga priobčuje žup-) ;nik J. M. Trunk iz Leadville, Colo. On stvarno razpravlja in piše J glede trpeče Jugoslavije kakor ' jtudi glede Rusije. Le nikar se i j tako bati teh kosmatih Rusov. - Morda na vseh krajih in koncih )le niso tako slabi! Mogoče bodo I še največja pomoč, da se Sloji venci rešijo izpod fašizma {n nazizma in se vsi skupaj spet • lepo združijo. Po mojem mne-' nju je edina Rusija tista sila, ki i bo rešila Slovence, če se jih še L da rešiti, izpod krutih sovražni-L kov slovanstva. Maršal Tito, da-r siravno se poteguje kar se mo- 1 re in očividno ima dobre namene, brez Rusije ne bo napravil ' veliko ali pa nič. Skrajni čas je L že, da bi se združili vsi Slovani ■ in se otresli svojih sovražnikov. V La Salle se dela še dobro. ; Nekaj fantov se je vrnilo iz vo-, jaške službe, namreč tisti, ki so -| imeli dovolj pointov. Pa saj je i s vendar že čas, dav bi bilo konec i ■ enkrat za vselej te strašne mo- ; - rije. j Pozdrav vsem Slovencem in i , vsem Slovanom. i Matt Vogrich. i ■-o--i TRINAJSTO PISMO ] SLOVENSKEGA MORNARJA s Norfolk, Va. i Težko smo pričakovali, kdaj < bo konec vojne v naših krajih t v Sloveniji. Tisti dan smo doži- i veli, vendar zdaj so se pa tam l začeli novi problemi. Ali so se 1 naši zastonj bojevali, trpeli in i kri prelivali, da pridobijo na- a zaj obmejne Slovence na jugu, 1 zapadu in severu? Ali bo s temi \ kraji zdaj barantal Anglež po 1 j svoje? j. Ob neki prejšnji priliki sem o nekoliko omenil mesto Časa- k blanca v Afriki. Veliko zanimi- a vih stvari bi se dalo še povedati $ o tem mestu, ki je staro samo p 27 let. To ozemlje v Severni f] Afriki spada pod francosko via- g do. V celem francoskem Morocco je 4,000,000 prebivalstva, v n mestu Casablanca.pa 170,000. 4 "Časa blanca" pomeni v slo- k venščini "Bela hiša". Tam so v n resnici vse hiše bele. Deset ki- P lometrov daleč od morja je vi- p —........ ■ —Tmirtniiiiniiiuir deti to mesto vse belo. Prav le- ' pa slika. Razen tega so pa dre- 1 J vesa, ki so tam, mestu zares v 1 , lepoto. i i Kar je v tem kraju Arabcev ' imajo svojega predsednika, ki i ga kličejo Sultan. Ima sto žena i in v zelo lepem kraju prebiva. - Videl sem njegovo palačo ali - dom. Stalo me je 25c, da sem si , jo lahko ogledal. Tudi sliko imam. Sultan je velik bogatin, i navadni Arabci so pa veliki re-r veži. Imel sem priliko pogovar- * jati se z nekim Arabcem, ki je . znal sedem jezikov. Pravil mi i je, da Arabci, kateri so malo 3 bolj izobraženi, ne pijejo vina - ir ne kadijo. Mož, žena in otro- i c i nikdar ne jedo pri mizi sku- -t paj; mož je sam in prvi, potem - pa žena in otroci. Otrokom žen- 1 i skega spola, ki izhajajo iz rev- ] J nih družin, utisnejo plavo zna- ( ■ men je na brado, da ga nosijo 3 - celo življenje, bogatini pa nič. ] * Tudi oblečeni so drugače. Kdor 1 ■ je rojen revež, ostane vgdno re- 1 l vež. Arabci ne znano nobene * obrti. Kako se prežviljajo? Ne- * i kateri ceste pometajo, nekateri 1 . imajo trgovine, veliko jih pa ] hodi sem in tja kakor Turki in 1 ■ prodaja doma delane stvari kot 1 > denarnice iz usnja, preproge, 1 ( pletene košare, arabske čepice 1 in več drugih stvari. Največ pa a jih je, ki so fijakarji. Kočij je 1 skoraj več kot ljudi. Kamorkoli i smo stopili, pa naj bo trgovina, I gostilna ali kino gledališče, povsod je bil duh po konjih. To je 1 v škodo mestu in kvari drugače * prijeten utis, vseeno pa je Ca- 11 sablanca veliko lepša kakor pa t na primer Liverpool, Anglija. V o Casablanci imajo lepe moderne j trgovine. Gospodarji so največ h 2idje. Prodajalne dobijo 3voje u blago deloma iz Južne Ameri- a ke, deloma pa iz Francije. Tam o prodajajo še veliko stvari, ki v se jim vidi, da so delane na ro- P ke. Ampak draginja je pa zelo g velika. Tako na primer čevlji, k ki izgledajo kakor slape delane š< iz žameta vsakovrstne barve in j< obšite z zlatimi vrvicami ali tra- š< kovi, stanejo od $6 do $10; žen- p ske torbice stanejo od $8 do si $10. Kupil sem si arabsko če- tc pico za spomin. Stala me je 300 frankov, to je $6. Navadna raz- šs glednica stane 20c. vi listi dan, ko je bil konec voj- b< ne z Nemci Ase^n bil na morju rki ke pa sem začel misliti, kako je ki neki z mojimi v starem kraju, zc Pred vojno sem imel tam očeta, ist pet sestra in veliko drugih so- di ■ rodnikov. Par mesecev pred . vojno je imel moj bratranec Jo-[ že Čakale novo malo pri sv. Pavlu na Vrhniki. Kako Je z njim, ne vem še nič. 1 Naj dodam še dve kitici pe-' smi "Iz teme v luč", ki pred- • sta vi j a trpljenje po vojni. Napi- ■ »al jo je naš dobro znani Zvvn-) ko A. Novak. ^ Konec vojne blazen je — z mrličev kupi, i s tolpami zveri znorelega človeka, z ranjenci, bolniki v vrstah nepreglednih, s trumami ljudi nesrečnih in * nevednih, L ki jim v dar bo bedm, la&ota, l obupu Pomendrana klena je pšenica, poteptana v blato je pravica, l v masah sila zlomljena hotenja ... Pozdrav! P. O. 2/c Tomaž Čakale. 7 -O- . KAKO JE BILO NA SREBR-t NEM JUBILEJU DEKLIŠKE MARIJINE DRUŽBE Chicago, 111. V nedeljo 27. maja je bil dan, | ko smo pri Sv. Štefanu v Chica-I gi spet enkrat jedli z veliko žli-; co. Preteklo je namreč 26 let, i odkar je tedanji/ župnik Rev. | Kazimir Zakrajšek ustanovil v ! fari dekliški družabni klub j Smarnica, ki se je leto kasneje i spremenil v pravo Dekliško Ma-! rijino družbo. Torej je minilo : letos ravno 25 let, odkar živi in . deluje ta cerkvena dekliška or-. ganizacija pri Sv. Štefanu. Ker 7 se neprestano razvija in narašča, je bilo primerno kar mogo-j če najlepše proslaviti prvo po-I membno obletnjco v teku nje-l nega razvoja. Proslava se je Načela takoj j po sv. maši ob 10:80, ko je slo-i vesno pritrkavanje naznanjalo j celi okolici, da praznujemo ne-, kaj posebnega. Potrkavali so . isti trije rojaki, kakor prejšnjo . nedeljo, ko smo praznovali Bin-g košti, za Veliko noč, Božič in i pri vseh drugih slovesnih prili-3 kah zadnjih par let, namreč j Mr. Martin Miller, Mr. Frank - Roblek in Mr. Joseph Vlasich. . Privadili so se potrkavati sku-i paj in nas vsako pot presenetijo . s kakim novim načinom, novo . melodijo z zvonovi. Lahko re-. čemo, da se že zdaj lahko me-i njo z najboljšimi potrkovači . kar smo jih slišali kdaj v sta-. rem kraju, kjer je ta umetnost . posebno lepo razvita, i Nato se je od farne šole sv. . Štefana po Wolcott Ave. zače-i Ia pomikati procesija proti cer-l kvi. Za svojo lepo zastavo je t prikorakala mogočna četa Ma-; rijinih dražbenic, nato pa čla-, nic Materinega društva in raznih ženskih podpornih društev, za njimi pa moška društva i Najsv. Imena, društva sv. Iva-i na Krstitela in drugih moških podpornih društev. Glavni oltar je bil ves v velikih belih cvetovih, samo belih, kar se najlepše sklada#g praznikom Marijine družbe. Na' binkoštno nedeljo pa je bil ves oltar v živo rdečem'cvetju, ki je izgledalo kakor goreči jeziki, ki so se na prvo binkoštno nedeljo prikazali nad glavami apostolov. Zvonovi, cvetje na oltarjih, luči, zastave, petje, vse proslavlja primerno eden praznik za drugim, le naše orgle tega žali Bog ne morejo, ker še vedno ni$o popravljene, še manj pa povečane, in le tiho ječijo s tistimi par glasovi, ki še pojejo, pa naj bo dan ali praznik tak ali pa tak. Prej ali slej bo že prišel čas, ko bo tudi -to drugače. 11 Začela se je slovesna sv. maša, ki jo je daroval sam ustano- ! vitelj tukajšnje Marijine Druž- < be Rev. Father Kazimir Za- i krajšek. Niso vedeli prej, da bo i prišel, ker je bil šerp^d j kim v bolnišnici in je njegovo \ zdravje še vedno slabotno. Asi- z stirala sta mu Rev. Alojzij Ma- r die kot dijakon, naš pomožni r i župnik Father Andrew pa Xot m subdijakon; naš župnik Rev. Edward Gabrenja pa je bil ce-z rem on i j ar. Pridigoval je Very-Rev. Benedikt Hoge, frančiš- - kanski komisar iz Lemonta. - Med lepo latinsko mašo, ki jo - je prepeval cerkveni zbor je -Miss Gene Korenchan prav občuteno zapela Bach-Gounodo- z vo Ave Marijo. Po sv. maši so spet zaklenkali zvonovi. • a Bilo je že okrog ene popoldan, ko se je ljudstvo zbralo h pri mizah v šolski dvorani, kjer se je kmalu nato začel slavnost-q ni banket. Mlade družbenice so nam servirale izvrstno kosilo, lf ki so ga skuhale njihove mamice. Takega kosila ni dobiti tako ^ i lahko nikjer, še najmanj pa v vojnem času. Se starokrajski mlinci so bili zraven, ki jih že l» ne vem kako dolgo nismo vide-li. Poleg vsega drugega pa še krofi m orehove potice; teh stvari ne znajo menda nikjer na svetu napraviti in speči tako, kakor jih napravijo naše ^ slovenske rojakinje. Po kosilu je Father Andrew, sedanji duhovni voditelj Marijine družbe, lepo nagovoril vse i, navzoče in predstavil;. Fathra i- Edwarda kot stoloravnatelja. i. Za vodstvo kakoršnega koli t, programa ali seje je malo ljudi v. tako spretnih kakor so ravno v naš župnik Father Edward. Ta-b koj znajo spraviti vse navzoče [e v prijetno in veselo razpoloženi. nje, potem pa vežejo posamez-lo ne točke programa v lepo vse-n stransko zadovoljivo harmo-r- nično celoto. Na programu so ;r> nastopili s primernimi nagovo-i- ri Very Rev. Benedikt Hoge, D- Father Alojzij, največji utis pa y. so napravile besede Fathra Ka-s- zimirja, ko je začel pripovedovati, kako je bilo tedaj pred 26 >j in 25 leti, ko se je naša Mariji-j. na Družba začela. "Fara je bila Eo že lepo urejena tedaj/' je re-kel med drugim. "Bilo je, ka-Kj kor bi mati prinesli' na mizo io skledo polno tresočih se žgan-i- cev. A nekaj je še vedno manj-n kalo. Na te žgance je bilo tre-i- ba še ocvirkov, te pa smo do-£ bili, ko smo imeli še svojo Male rijino Družbo." Seveda je na-l. stopila tudi sedanja prefekti-i- nja Miss Jane Vouri kakor tudi o zastopniki in zastopnice drugi! 0 cerkvenih društev pri Sv. Ste fanu. Ko je g. stoloravnatelj s- predstavil prejšnje prefektinje 'i drugo za drugo, so jim tudi vsi navzoči prav navdušeno plos-it kali. Med govori pa je bilo več r. drugih nastopov. Mladinski od-s- sek Adrije je lično zapel dve pesmi, letošnji prvoobhajanci, e dečki in deklice iz drugega i- razreda. so podali svojo pred-t- stavo pesmi in recitacij. Mala ;- deklica Patsy Hozian je dekla-mirala in prinesla šopek cvetlic, a druga mala deklica, Roberta Jagar, je zapela par otroških ti pesmic, deček John Prah Jr.> letošnji graduant, pa je zaigral - celo vrsto komadov na accor-, dion. Med tem so fantje servi- - rali pivo. 1 Zvečer je bil ples in zabava ® pri bari. Vse je bilo lepo, samo 1 pravih fantov je manjkalo, pa ' upajmo, da ne bo dolgo, ko bo J tudi to drugače. Kar nas je bi-1 lo tam <4fantov", smo bili veči-1 noma ali malo premladi ali pa ' malo prestari, vendar smo pa 1 vsi bili dobre volje. - 1 Poročevalec, ' -O- I VOLILNA KAMPANJA V ANGLIJI POiSTAJA VROČA , London, Anglija. — Volitve, l ki so razpisane za 5. julija v s Angliji zgleda, da bodo dokaj ž vroče. Med poslanci konservativne stranke in laboriti so že vroči kampanjski spopadi. Churchilla napadajo vse križem, a tudi Churchill ne priza- 1 naša. Liberalna stranka je iz- 6 javiU? YČeraj7>da bo sodelovala v vladi dokler ne bo vojna tudi z Japonci končana. Opazovalci n menijo, da bo Churchill s pomočjo liberalcev zmagal. S : DOGODKI | pstd Slovane! po Ameriki L---- -----' Padel v Nemčiji Pueblo, Colo. — Prišel je , glas, da je bil 8. maja ubit v Nemčiji William Jeršin. Zapušča žalujočo ženo, dveletno | hčerko, starše, tri sestre in ene-. , £a brata. Pokojnemu želimo večni mir in tfokoj, preostalim pa izrekamo naše sožalje. Ranjen pa je bil v Nemčiji ' John Ivan. — J. S. J Umrli v Clevelandu i Cleveland, O. — Po dolgi bo-; Iezni je umrla na svojem domu . na 14724 Westropp Ave. Mrs. * Marion Penko, roj. Dolenc, sta-j ra 57 let, doma iz Horjula pri r Vrhniki. Dne 22. maja je umrl John Legan (Vencelnov) iz 7803 Aetna Rd. Bil je 54 let star, doma iz Prapreč pri Žužemberku, ' v Ameriki je bil 40 let. ' Dne 23. njaja je umrl Joseph ® Zdovc, star 75 let, doma iz 1 Spodnjega Logatca ali Dolenje : vasi, odkoder je prišel v Ame-! riko 1. 1907. Zadeta od mrtvo uda je umrla Mrs. Helen Bonač, roj. Roz-' man, iz 1253 E. 59 St., stara 57 B let, doma iz Šiške pri Ljubljani, odkoder je prišla v Cleveland pred 31 leti. Dne 26. maja je umrla Mrs. Mary Bambič, roj. Perko, iz 0 5805 Prosser Ave., stara 81 let, doma iz Zagorice pri Dobrem ' polju, odkoder je prišla v Cle-a veland pred 46 leti. Dne 26. maja je umrla Mrs. ' Mary Rogelj, roj. Dular, iz 8613 Bancroft Ave., stara 62 let, doma iz Zavod pri Sv. Kri- 1 žu na Dolenjskem, odkoder je " prišla sem pred 42 leti. Rojakinja umrla _ New York, N. Y. — V petek, _ dne 25 maja je v Ridgewoodu, _ L. I., umrla rojakinja Mrs. An-_ tonija Zupane, stara 51 let, ro-_ jena v Mengšu pri Kamniku. V . Ameriko je prišla leta 1907. i Zapušča soproga Franka in j otroke: dva sina in dve hčere, _ ter brata Mr. Ivana Ručigaja j ter sestro Mrs. Tessie Lacjan. a j Kapitan Stup&rich ubit New York, N. Y. — Tukajšnji list "II Progresso Italo A- » mericano" javlja, da je bil pred ^ nekaj dnevi v Trstu ubit znani i kapitan Stuparich, ki je bil svoj čas uslužben kot kapitan na [ potniških ladjah "Martha Wa-shington" in "Pres. Wilson". L Ubili so ga partizani. Zadnje čase si je svoj priimek poitali-jančil na Stuparelli. i L t L Pionirka umrla Joliet, 111. — Dne 28. maja je na svojem domu na 563 N. Chicago St. umrla Mrs. Mary . Vraničar, stara 80 let. V Jolie-tu je prebivala 60 let. Mož jih je umrl pred več leti. Zapušča dve hčeri, Mrs. Maurice Kava-naugh in Mrs. Frank Nema-nich in sedem vnukov. -o- SILOVIT TORNADO V JUŽNEM ILLINOISU Cairo, 111. Najbolj silovit tornado v zgodovini tukajšne okolice je zadel Cairo in okolico. Skoda je velika in veliko ljudi je poškodovanih. Vihar je bil nadvse silovit. Toče je padlo v nalivu do en palec na debelo. S hiš in poslopij je odnašalo strehe in poslopja močno poškodovalo. -o- — Edgewood, Md. — V tu-cajšnem Edgewood arzenalu ie nastala velika razstrelba, v tateri je bilo 11 oseb ubitih in 52 več. in. manj poškodovanih. Vzrok nezgode ni znan. V orožarni so izdelovali ročne granate in drugo tako orožje. ——o- ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC1 torek, 8. Junija 1945 AMEfttKANSlfl SLOVENEČ , I | Zapadna __] ; | Slovanska V^yp ^»VeZa ! D^NVBK, COLORADO Kaalov in tmmiV glavnih uradnikov J i | UPRAVNI ODBORt > Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111 ! ! > Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo, J. Miroslavich. 3360 Vine ! : | Street. Denver, (16) Colo. ' i \ , 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport. lit ! ! | Tajnik: Anthony Jeriin, 4676 Washington St. Denver, (16) Colo. ' Blagajnik: Michael P. HorraL 4417 Penn. St, Denver. (16) Colo. I J ! Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bid«, Pueblo. Cokx J ; ! NADZORNI ODBOR: j • Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. J > 2. nadzornik: Mike Popovieh. 1849 Grove St. Denver, (16) Colo. | 3. nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. \ \ POROTNI ODBOR: J Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo, • < „ > 2. porotnica: Johanna V. Merv&r, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. J S I 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely. Minn. < U > 4. porotnik: Jovcpb Godec, 1621'5 Huntmcre Ave, Cleveland, Ohio. i r } S. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M. So. Chicago, IU. J | URADNO GLASILO; J ° ; "AmerikanaM Slovenec". 1849 W. Cermak Hd, Chicago, DL < ? i »—i — * il Vae denarne nakaznice in "vse uradne n& naj se poiiljajo na glav- J d t noga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- < j | šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi J [ bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika, < v Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dm- 2 J1 \ gib narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J v | Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- « n , itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Gltede J | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < S1 t in potrebne listino \ Jj \ SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVKZOl I s; ............................................ ^ IZ URADA GL TAJNIKA ZSZ J V smislu pravil, točk 41 in 42, so volitve delegatov in dele- 451 gatinj v mesecu juniju, da zastopajo njih društva na 12. redni č> konvenciji, ki se bo vršila v Pueblu, Colorado, pričenši se dne V! 27. avgusta 1945. Vsa društva se poživlja, da na sejah v me- s< secu juniju pred volitvijo delegatov in delegatinj prečitajo točke 41, 42 in 43, ki jih boste našli na straneh 121 in 122 v naših pravilih in naj se po določbah istih ravnajo. V smislu točke 43 mora biti kandidat za delegata zmožen čitati in pisati ter biti član društva in Zveze najmanj eno leto in p( se mora udeležiti najmanj šest društvenih sej v letu pred volit- m vijo delegatov. To pomeni, da član, ki se je udeležil manj kot y šestih sej med 1. julijem 1944 in društvene seje, na koji se bodo k, volili delegati, v mesecu juniju 1945, ne more biti kandidat za m delegata. K tej točki pa jaz priporočam, ter bi rad dostavil, da U( naj se članstvo krajevnih društev tudi veliko ozira na one člane, je ki so največ storili za društvo in Zvezo, kajti edino oni člani, ki nabirajo nove člane in ki na eden ali drugi način pripomorejo p] napredek njih dmštev, imajo Zvezo dovolj pri srcu, da jo pra-'ta vilno zastopajo na konvencijah. , 3 Bratje in sestre, ravno sedaj imamo veliko člansko kampa- £>c njo za pridobivanje novega članstva v našo nadsolventno brat- p< sko podporno organizacijo. Ali bi ne bilo lepo in umestno, če bi er se vsako posamezno krajevno društvo zavzelo, da bi pridobilo in€ vsaj po pet novih članov? V tej veliki Mladeniški Kampanji, ki tu se zaključi z dnem 31. decembra 1945, so razpisane posebne na-grade za vsako posamezno krajevno društvo, ki bo pridobilo ne zč manj kot 25 novih članov. Te nagrade so od $60 do $10. Torej * vsako društvo, ki bo pridobilo najmanj 25 novih članov do 31. decembra 1945, bo upravičeno od $10 do $60 posebne nagrade, g Poleg teh kampanjskih nagrad so pa razpisane še tri posebne nagrade za tri društva, ki bodo v mesecih maju in juniju pridobila največ novih članov, pod pogojem, da jih pridobe najmanj i 37. Te nagrade so pa: $15, $10 in $5. V omenjenih dveh mesecih je pa tudi vsak posamezni član upravičen do $2.50 za vsa- ?a kih 10 novih članov. Torej za 20 novih članov do $5, za 30 no- sv vih do $7.50 in za 40 novih pa kar do $20, ker bo Zveza plačala Y! $10 še nadaljne posebne nagrade vsakemu članu, ki bo pridobil nj ob priliki 37 letnice njenega obstanka 37 novih članov. Vse te 1T posebne nagrade so razpisane za omenjena dva meseca v čast dr in priznanje našemu prvemu gl. podpredsedniku in mladinske- kc mu nadzorniku, sobratu Geo. J. Miroslavichu. Omenjeni sobrat ?t{ je veliko dobrega storil v korist ZSZ, zlasti pa še potom njegovih in vspodbudilnih uredniških kolon in dopisov v našem glasilu, m< zato je naša dolžnost, da ga počastimo v obliki par sto novopri- da dobljenih članov v mesecih maju in juniju. Ostajam z bratskimi mi pozdravi . . sn Vam vdani za uspešno kampanjo, dr • # ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. ^ OFFICE OF SUP? SECRETARY WSA " In accordance with our by-laws, section 41 and 42, the subordinate UG lodges of The Western Slavonic Association shall elect delegates to the 12th nc regular convention, which will commence on August 27, 1945 at Pueblo, kr Colo. All subordinate lodges at its meetings in the month of June, before m; the election of delegates, are hereby requested to be sure and read our bylaws, sections 41, 42 and 43, which will be found on pages 19 and 20 and Se govern themselves accordingly. » st1 In accordance with section 43, a candidate to a convention must be able ve to read and write. He shall be a member of the Association and of the Tjr lodge for at least 12 months and shall have attended at least six meetings -of the lodge during the year immediately prior to said election. This means 81 that any member who has not attended at least 6 meetings between July 1, SP 1944 and the meeting in June. 1945, at which the delegates shall be elected, sv cannot be a candidate for delegate. I recommend that we also add to this pf section that the membership regards those members as candidates for dele-gates who have done the most for the progress of their respective lodge. to Only those members who have been enrolling new members, and who have pr otherwise worked for the welfare of the lodges, have the Association's interest enough at heart to be able to properly represent the membership , at its conventions. Brothers and sisters, we are sponsoring at this time a gigantic member- M ship YOUTH CAMPAIGN which will be in force until December 31, 1945. tifi We would appreciate if each subordinate lodge would enroll at least five DS new members in our over 100% solvent organization. In this campaign}.1 each subordinate lodge will be entitled to a special award, provided how- kc ever, that it enrolls at least 25 new members. The special awards will vi< be paid at the close of the YOUTH CAMPAIGN to the lodges who will en- nj roll the most new members in the sums of frpm $10 to $60. In addition to the a bo vie awards, the Association will pay three additional prizes to the!. lodges that will in the months of May and-June, in honor of our esteemed *!tu' first Vice-Pres. Geo. J. Miroslavich, enroll the most (and not less than) 37 t ka new members. These prizes shall consist of $15, $10 and $5. In said two !0r months the additional commissions will be paid in the sum of $2.50 for U. each 10 new member enrolled plus additional $10 to any member who will enroll 37 new members. So for 10 new members you will be entitled toi^C $2.50 additional commission; for 20 new members to $5; for $30 to $7.50; for 37 to $17.50 and for 40 to $20 additional commissions. These commissions and awards in addition to the standard commissions and awards, have been decided and approved for said two months in honor of our worthy First Supreme Vice-President and Juvenile Supervisor brother Geo. J. Miroslavich, who has done so much good for the welfare of our Association I and we hope that each and every member will do his or her part I remain Fraternally yours, ANTHONY JERSIN, Supreme Secretary. < ( iM*H««MMM»M|»H«H*MHI(Mt(MI» ! • i i j Dopisi lokalnih ] društev <5 J J l*(tt(M«MMM*nMI*tt«*«tt*«MtH«*» DRUŠTVO CLEVELAND ŠT. 23 ZSZ Cleveland, Ohio < Cenjeno članstvo našega dru-j štva se obvešča, da se gotovo j udeleži v velikem številu seje J in sicer v nedeljo dne 10. junija j ob 9:30 dopoldan in sicer v J prostorih brata tajnika, Ker imamo več stvari rešiti v korist društva in Zveze in tudi volitev delegata za konvencijo, ki se bo vršila meseca avgusta. Po mojem mnenju je konvencija važna stvar, bolj velikega pomena kakor pa kakšna društvena seja, torej moramo izvoliti delegata, da bo imel pred sabo koristne nasvete v prid društva in v procvit Zveze. Kakor vidimo v našem glasilu, Zveza dobro napreduje v član-j stvu kakor tudi finančno. Toraj j člani potrudite se in pridobite e vsak enega člana do prihodnje _ seje. B Bratski pozdrav. John Kadunc, predsednik. J • * * 1 Novic ne bom pisal, ker so 1 povsod enake, samo malo opo-" mina članstvu našega društva. Vsem je znano, da bomo imeli 5 konvencijo ZSZ letos avgusta 1 meseca, zato ste prošeni, da se 1 udeležite v velikem številu se-» je 10. junija ob 9:30 A. M. na 1 tajnikovem domu, 1226 E. 73 \ Place; da bomo izvolili delega- ■ ta, ki bo zasiopaf naše društvo. In pa prošeni ate, da bi se malo ' bolj zanimali zat nove člane ; Potrudimo se, da dobimo vsaj Njenega vsak za mesec junij, da M ne bomo prav zadnji in da bo i tudi naše društvo deležno kak- ■ šne nagrade. Z bratskimi po-; zdravi, Frank Mihelic, tajnik. -o- „ DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Cleveland, O. Tem potom moram poročati žalostno novico, da je naše društvo izgubilo mladega člana Yeoman Robert J. Butara. Slednji, ki je sin blagajničarke Mary Butara, je kot prvi član od društva padel za domovino. Pokojni Robert zapušča žalostne starše, Joseph in Mary Butara, in dva brata, Joseph in Raymond, katera tudi pričakujeta, da bosta kmalu poklicana v armado. Mladi junak, ki je bil ob smrti star 19 let, je padel letos dne 7. aprila na Pacifiku in je pokopan na otoku Okinawa. V mornarico je stopil kot prostovoljec s 17. letom. Oh, kako zelo je škoda tudi tega nadebudnega mladeniča, saj je bil po-| nos in up staršev, kajti bil je , krasen in dober deček. V spo-! minu mi stoji njegova slika, ko j se je prišel poslovit v spremstvu mamice in tete, kako je bil ■ ves vesel, da mu je bila dana ' prilika oditi k vojakom, kamor ! si je tako zelo želel. Slaven ti , spomin, mladi junak, ki so dal , svoje življenje za domovino. ; Počivaj v miru. Staršem in bratoma izrekam v imenu društva prav iskreno sožalje. Na zadnji seji smo pogrešale našo predsednico Johanno . Mervar. Slednja se je nahajala tisti čas v bolnišnici, sedaj je ; pa že na potu okrevanja in ta-' i ko je pričakovati, da jo bomo [ videle predsedovati na prihodnji seji. I V bolnišnici se je nahajala ptudi sosestra Antoinette Kainec, kamor se je bila podala radi | operacije. Sedaj se počuti že [ bolje in se zdravi na svojem »[domu. j Vabimo članice na važno 3e-! jo, ki bo dne 19. junija. Na isti ! bo volitev delegatinje in na- • mestnice za konvencijo naše • organizacije ZSZ, ki se bo vr-? šila letos avgusta meseca v Pueblo, Colo. Kampanja za novo članstvo je v teku. Meseca maja smo imele 3 nove. Julia Kosec je ' pristopila v odrasli oddelek, > Kareen A. Turkovich in Pame-! la M. Gruden pa v ml. oddelek. J Lahko bi dosegle pa še mnogo ^ več v tem oziru, zato se še posebno potrudimo ta dva meseca ; pred konvencijo, junij in julij. Imamo sicer nekaj prav agil- • nih članic, ki pri vsaki priliki pokažejo, da jim je napredek društva pri srcu. Vsem takim gre hvala, da društvo ne le životari, ampak tudi napreduje. Končno še enkrat, pridite na i prihodnjo sejo vse, pa kaj no- j vih kandidatinj pripeljite s sa- ' bo. Pozdrav. Frances Ponikvar, tajnica. , —:-O DRUŠTVO SLOVAN, ŠT. 3 ZSZ | Pueblo, Colo. Naananjam, da se vrši redna seja dr. Slovan^t 3 10. junija kot po navadi ob 9. uri dopoldne v dvorani društva sv. Jožefa. Na omenjeni seji bo volitev delegatov in namestnikov za 12. redno konvencijo, ki se ] prične 27. avgusta tukaj v Pue- < bio, Colo. Pričakuje se, da se 1 kaj največ udeležite. j Kot razvidno v glasilu iz 22. i maja se gl. odbor vljudno pri- E poroča vsakemu posameznemu 1 društvu in članom Zapadne Slo- , vanške Zveze, da v mesecu maju in juniju pridobimo najmanj _ 200 novih članov v počast našemu zavednemu sobratu Geo. Miroslavichu, 1. gl. podpredsedniku. Zatorej pojdimo na ^ delo in pridobimo kaj največ J novih članov, najsibo v ml. ali 3 v aktivni oddelek. Upam, da c društvo Slovan ne bo pri zadnjih. ^ Z bratskim pozdravom Joe Krnil, tajnik. c * * * I The Slovan Lodge No. 3 of J Pueblo, Colo, will hold its monthly meeting on Sunday, June 10th, 1945 at 9:00 o'clock J A. M. in St. Joseph Hall. 11 There will be an election of = Delegates and Alternates to the 12th Regular Convention to be held in Pueblo, Colo., beginning! I on August 27th, 1945. All members are urged to attend this important meeting. All members are rejuested to secure as many new members as possible. We must fill a quota of 200 new members during the months of May and June as a gift of appreciation to our First Vice President — George Miroslavich for the splendid work he has done for the WSA. Joe Krai I, Sec'y- ; ZSZ ENGLISH SECTION i Trail Blazers Lodge No. 41 Denver, Colorado We regret to report that only a small attendance was on hand for a brief and interesting meeting on May 24th. The convention was discussed and plans are to be made for the reception of delegates who will be coming through Denver to and from the Pueblo, convention in August. Agnes Kucler, Helen Novak and Edward Krasovich were named on the con- -vention-by-law committee. All Trail Blazers are urged to attend the next meeting on Thursday, June 28th, when we will elect dele- = gates and alternates to represent burl lodge at the convention. The mejn-beship is also urged to assist worthy g juveniles to qualify as juvenile dele- n gates. The Juvenile Delegate Con- ~ test closes on June 30th. Supreme officers Miroslavich and S Jersin gave enlightening talks on the Youth Campaign and other interest-> ing topics. Secretary Ed Krasovich very nicely urged the membership to make a special effort to bring in , new members for the 37th Anniversary Drive which closes on June 30th and expressed the wish that the Trail Blazers lodge would make a splendid showing in honoring our own member in this drive. Report on the sick list was Alex j Meyer who is improving nicely. Joint W. S. A. Picnic July 15th It was announced that the annual . summer picnic held jointly by the . three WSA lodges in Denver will occur on Sunday, July 15 on the grounds of the Slovenian Gardens, 4464 Washington. John Kalcevich, Joseph Yurko and Edward Krasovich are on the committee from our lodge. The Annual Memorial Services for all deceased members was held at the close of the last meeting. Appropriate Memorial Ceremonies followed in honor and respect to our departed firother, 1st Sgt. Richard V. Amman, who is the first Trail Blazer to make the supreme sacrifice for our country in the war. Two brothers of our president, Joseph Yurko, are now home on leave from the Navy. John Yurko, Y 1/c and Anthony Yurko, B. 1/c have had their first reunion in months. They left together for boot training at San Diego, Calif., in 1941 and after their separation there have not met until now. Anthony served 33 -months overseas taking part in three major battles and John served in the United States. All Trail Blazers ure urged to come to the front in June by attending the important meeting on June 28 and bringing in at least one new member as a contribution to our success in the campaign. Let's get together t -O- Three Star Lodge No. 33 Chicago, HL CONGRATULATIONS Congratulations are in order for Mrs. Martha Ann Kuziel, daughter of Mr. and Mrs. Frank Primozich, on the arrival of a fine baby son. Both are doing fine. The father, John Kuziel, is serving somewhere in South Pacific. Needless to say that the great event will make the father the most contented soldier in the army. Our best wishes and the best of luck tv lnMr of you. "" OFFICIAL REPORTER, No. 33. PRODAM 5-stanovanjsko zidano hišo, ■ za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. Cena je $9,800; 5 akrov farmo. Nahaja se na Wolf Road. Cena je $1,600. 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, I1L Telefon Crawford 3838. POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE na hiše, ki jih prenavljate, ali na ! refinanciranja. — Zmerne obresti ■ K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak R gsh naselbin; drugi radi bero = novice iz vaie naselbine. Poro- i čaj te novice in dogodke ▼ "An?, j Slovencu**. 1 JUNIJSKA ŠTEVILKA 'NOVEGA SVETA* "katoliCanstvo in ve- j RE" (uvodni članek). — "PRE- ( GLED"' (raznih dogodkov po J svetu). — Leopold Stanek: ' "DEKLE IN MARIJA (pesem). 3 — "O RAZVOJU ANGLEŠČINE" (članek). — Bevec: "BINKOŠTNI CVETOVI" (čr- J lica). — "FOTOGRAFIRANJE MISLI" (članek). — J. M. i Trunk: "TIHE URE—STRAH 3 IN STRAŠEN JE" (premišlje- ■ vanja). — Dr. J. L. Zaplotnik: , "BERNARD LOČNIKAR" (ži- . vljenjepis). — "GOD GOSPO- ] DA KUUCKA" (črtica). — , Jos. Klepec: "GRADUAN-TOM" (pesem). — "SLOVEN- : SKI PIJONIR" {opisovanje ] slov. naselbine in Slovencev v ' Sheboygan, Wis.). — "DOM 1 IN ZDRAVJE" (nasveti za gospodinjstvo in zdravje).—"ZA SMEH IN ZABAVO". — Z. O.: "NEVESTA Z MILIJONI" (za-nimivi roman). Družinski mesečnik "NOVI SVET" izide vsak mesec okrog 16. dneva razen meseca avgusta. Vsaka številka vsebuje zanimivo poučno čtivo in zgodovinsko važne podatke o slovenskih naselbinah in Slovencih v Ameriki. "NOVI SVET" stane letno samo $2.00 za Zdr. države ; za Kanado in vse ostalo inozemstvo pa $3.00 letno. Naročnino je poslati na: Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 8, 111. tj^Aaduafom i week a treasure... send flovWU for each gay event. MtY TO rou* no*isr your Florist can Telegraph Flowers to Any Point in America 2a Graduacijo se JzntsHe s Cvetlicami : =============^^ Zadnji klic! Za nerabljene električne kuhinsjke ledenice • \< 7* ; " ..=■':. -H • v Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zato vsak mesec bolj primanjkuje električnih priprav. Čimdalje več žensk, ki opravljajo vojno delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za opečenje kruha in druge priprave, ld prihranijo delo. Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberitl vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in -jih zamenjajte za Vojne Znamke pri svojem električarju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi. Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč . . . Vojne Znamke pa bodo pomagale dobiti vojno. e Jr J : V • '' ( . ft ; '„ •' *.t ^BBa PRIPOMBA: Commonweath Edi- son Company ne kupuje rabljenih flgjgr električnih priprav, da bi jih spet pf prodajala, pač pa 2 veseljem po- * ~ maga chicaškim trgovcem pri tem SSkg? domoljubnem načrtu. jp^ COMMONWEALTH EDISON COMPANY OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. r Stran 4 1 AMERIKAWSKI SLOVENEC Torek, 5.' iunija 1945 Dušica - Rožamarija — Ajrnes Giinther Kmalu se razvije valčkova melodija, čustvena, malce plehka, s posebno razniha-nostjo, kakor jo ona ljubi ter se začne razlivati po teh visokih lepih prostorih s tem lepim, resnim drevescem, katerega je Rožamarija okrasila po lastni zamisli. Nekam tuje done ti glasovi... V svoji stari sobi sedi razvalinski grof. Pred pol ure je prišel v globokem snegu iz Berlina sel ter mu je nekaj prinesel. Z veliko skrbnostjo in osuplostjo je odprl po-/ šiljko neimenovanega pošiljavca. Ko je odstranil zadnji ovoj, ga je presenetil ljubki vonj vijolic. Srce mu bije hitreje. — To vendar ne more biti! — In ta krasna vaza s srebrnim podstavkom! Srebrne vejice objemajo svetli kristal! Že oblika sama, ki se je med stotero drugimi morda edina mojstru tako dobro posrečila, da se dozdeva, kot bi bila proizvod narave, izdaja roko, ki jo je izbrala. — In tu na dnu kristalne vaze počiva šopek vijolic, ovit z zlato nitko ... Zdaj sedi Harro pred tem božičnim darilom ter strmi in strmi! Kar začuti,, kot bi se mu vžigale v dušo fine, nežne poteze . .. "Dušica! Tako torej ti odgovarjaš na kruti udarec, najkrutejši 'za tvoje toplo srce! Povračaš ga s toliko ljubavjo! O, dušica, ko bi te mogel kje najti, tekel bi do konca sveta, da bi se ti zahvalil. Toda, ni te mogoče več najti! Podala si se v svoje blažene vrtove. Tuja mlada vila ima tvoje oči in tvoje srce. O kraljica iz Thule! — Moj Bog, kaj bi naj razvalinski grof s teboj počel? Ti tuja, bleda kraljica z zlato kronico V' - Čuj! Ali ni zazvenel kristal? Fino, močno in milo? — Ali ni odmevalo iz ta-jinstvene globine? Mar se ne dviga rahlo nad mizo, kot bi ga kdo dvignil z roko? — Ne stoji tamle bela, vitka, visoka postava z zlato krono in ne zro vanj nad vazo velike, rjave,,nadvse mile oči? — In ponovno zazveni svetli kristal, bolj tuje in še mile je — in že bolj oddaljeno! — Razvalinski grof skoči pokoncu, da se prevrne stol. "Dušica! Kraljica!" Toda on je sam v svoji veliki mračni sobi s svojo vazo iz svetlega kristala s svojimi vijolicami. — "Kaj je bilo to? Sem morda bil zaspal? — Mar se mi počenja mešati? — Kraljica iz Thule, kaj bi ti mogel jaz pomeniti! Čemu me zoveš? .. . Ob, le tvoj norec bi mogel biti, le tvoj norec!" — Harro položi svojo glavo na mizo poleg svojega kristala in njegova pleča drhte tako močno, da bi mogel kristal zriova za- zveneti! . . . * * .. Kaj pa je z Rožamarijo? Mislim, da je pod drevesom zaspala. Poglej vendar! Če je utrujena, naj gre počivat!" Na te besede kneginje odloži knez svojo knjigo: "To je res prav zanimivo!... To si pa odlično zadela, Rožamarija!" In knez se poda v drugo sobo ... Toda Rožamarija ne sedi na svojem stolu ... Tam leži kakor je zdrsnila na tla, pod božičnim drevesom, snežnobela z na pol odprtimi očmi! — 1 ^Šarlota! . . . Moj Bog! — Rpžamarija se je onesvestila! Pridi vendar sem!" Kneginja vstopi in zavpije: "Mrtva je! Jaz jih ne morem videti — teh oči! Pokrij jih vendar, te strašne oči!" — Oče drži svojega otroka v naročju. "Neumnost! Čutim utripati njeno srce. Pomagaj vendar! Pokliči ljudi!" Kneginja steče k vratom ter pritisne na zvonec. Potem se vrže na divan in skriva v blazinice svoj obraz. Vsa iz sebe vpije: "Jaz tega ne morem gledati! Ona je mrtva ...Odnesite jo! Oh, odnesite jo!" In že neso Rožamarijo na njeno posteljo. Tam leži z zaprtimi očmi. Knez jo drži za roko. Hvala Bogu! 2e se čuje rahlo sicer, toda enakomerno utripanje srca. Knezova roka drhti, da ne more več otipati žile. Zato pritisne svoja usta na bledo roči- co in v svojo veliko radost čuti prav rahlo utripanje. — Tudi zdravnik je že prišel. — Naposled Rožamarija vendarle odpre svoje oči ter zašepeče: , "Daleč, daleč sem bila zletela! — Toda to je zelo težavno . .. Polet — hudo utrudi—boli! —" Rožamarija ima zelo slabo srce, zato mora biti jako previdna. Prehitro je rast-la. Dobro bo, če prebije poletje "na deželi, kolikor mogoče v svežem zraku in v največjem miru. Varovati se mora vsakega "vznemirjenja, premnogih zabav in prekomernega športa! — XVII. Mirno poletje na deželi! ■-T Že v februarju, ko sta se še na planoti borila sneg in dež, je zaplapolala na vogelnem stolpiču brauneškega gradu belomo-dra zastava. Zelo mračen je grad s svojimi štirimi močnimi stolpi, nad katerim se pode nizko plavajoči oblaki. Na severni strani bijejo stare jelke s svojimi dolgimi vejami ob zidovje. Nad parkom se dvigajo cele jate krokarjev in iz gozdov se oglašajo sme. Mar je ta letni čas primeren za bivanje v prostranem poslopju, kjer se po galerijah love vetrovi in cele noči tulijo, hrume in besne? Kjer po hodnikih opre-zajo revmatične sence ter napadajo nedolžne žrtve? — Kjer sobarice dnevno tožijo, da se okna slabo zapirajo, da so postelje premrzle ter se z obžalovanjem spominjajo velikega mesta s centralno kurjavo, razsvetljenih trgovin in večernih gleda-liščnih predstav? — Francoska sobarica je prepričana, da si je v kotu, kjer stoji njena postelja, nekdo zadal smrt. Zato izgine že po osmih dneh iz Braunecka. Vsa odgovornost je zdaj prešla na gospodično Bergmann, ki si na vso moč prizadeva, da bi uredila vse v popolno zadovoljnost kneginje. Že pri drugem zajtrku ima objokane oči. Solze se pri njej brž pojavljajo, pa ?avno tako hitro, zopet usihajo. — , Za ostalo se briga princesa. Na njenem obrazu ni nič opaziti. — Modri možiček bo gotovo vesel Rožamarije, ki se je naučila tako imenitno molčati. t Knez jo cesto tolaži: "Rožamarija, imej potrpljenje! Le še malo časa, moj otrok, in videla boš, koliko veseleje in bolje bo vse postalo. Mi zahtevamo od mame žrtve in seveda ji moramo po možnosti te olajšati!" Žrtev je res velika, katero mora doprinesti kneginja bodočemu dediču gradu in domene Brauneck, gradu molka, in Kirch-halden ter še treh drugih bogatih in romantičnih gradov in posestev. V sredini sezone je morala zapustiti Berlin. Pozneje bi bilo potovanje že prenevarno. Dedič in bodoči gospodar v Braunecku se ne sme naroditi v tujini. In vso to dolgo dobo mora preležati kneginja, ki se je vendar najbolje počutila na konju, na kozlu voza^li na strelišču. Uboga kneginja! Domneva se kot ujetnica, ne glede na ljubeznivo in skrbno nego, s katero jo vsi obdajajo. In kakor jetnik sovraži in mrzi svojega je- I carja, tako sovraži kneginja izmenoma j dvornega svetnika, kneza in Rožamarijo — kakor je pač ravno na vrsti. "Vse bo minilo," tolaži knez svojega j vedno bolj bledečega otroka. Seveda nima Rožamarija vsega tega, kar ji je nasveto-val zdravnik v Berlinu, toda kje med nebom in zemljo naj ji nudi vse to? — Blagodejni mir, malo ^eselja in čim manj duševnega vznemirjenja! Za enim lepim sončnim dnevom sledi deset zoprnih, deževnih dni. Kaj, ko bi poslal Rožamarijo j v kakšno zdravilišče? Toda, če knez to le omeni, že kneginja j besni! Ne, ona ne more pogrešati Rožamarije. Gospodična Bergmann čita slabo. (Dalje prihodnjič) I . * JAPONCI STAVLJAJO UPANJE NA SOMOMORILSKE LETALCE; DRUGE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) zano iznenadenje" za sovražnika, ki se mu bo približal. Tako Japonci in njihove grožnje. O bojih na Okinawi pravijo zadnja poročila, da gredo v zaključno fazo. Japonski odpor je še trdovraten, toda temu odporu so dnevi šteti. Ameriški letalci silovito napadajo japonske pozicije na Formosi in tudi na domačem otočju na Kyushu in Honshu. Učinki napadov so siloviti. Halsey udarja stalno na letalske baze na otoku Kyushu, odkjer Japonci pošiljajo proti ameriškim ladjam "samo-1 morilske letalce". Pripravlja j obsežnejši napad na te baze, I da prepreči masne samomorilske napade. Japonci v veliki nervoznosti pričakujejo nove invazije, a nervoznost jih muči, ker ne vedo kje pride. Zato strašijo s svojimi napovedavanji. Iz Burme poročajo o novihj angleških zmagah. Japonce so ji potisnili iž vseh vzhodnih delov i Burme. h V južni Kitajski so Kitajci izvojevali nove bitke. Pri'Lu-chowu, kjer so imeli preje A- s merikanci svojo letalsko bazo, j; so Kitajci vrgli Japonce nazaj, j __ ] i NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je nemila smrt vzela iz naše srede našega nadvse ljubljenega moža in očeta ton muhit id je za vedno zatisnil svoje trudne oči 20. aprila 194S. Rojen je bil v Primči vasi. župnija Ambrus na Dolenjskem, in je bil tu v Pueblo 50 let. Prav lepo se zahvalimo č. g. župniku Daniel Gnidica za lep govor in sv. mašo, ki so jo opravili za pokojnim. Lepo se tudi zahvalimo Mr. John Germu za ginljivo petje. Nadalje se prav lepo zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki jih je bilo 107, ter vsem, ki #o darovali lepe vence in cvetlice. Nikdar nisem mislila, da imamo toliko prijateljev. Prav lepo se tudi zahvalimo vsem, ki so nas tolažili in nam bili v pomoč v bolezni in smrti. Prav lepo se zahvalimo tudi moji sestri Mrs. Ivan in družini. Ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, ker bi bila mogoče kaka pomota, da bi katero ime izpustili, se tu že enkrat prav lepo zahvalimo vsem, ki so nam kaj dobrega storili. Tebi pa dragi soprog in oče želimo, jpočivaj mirno in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči cslali: GETRUDE MUHIČ, soproga; sedem sinov in dve hče-i> ri; trije bratje in tri sestre, ako so še živi. Pueblo. Colo., 5. junija 1945. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI moje pokojne žene in matere AGNES VERTNIK Id nas je za vedno zapustila 5. junija 1944 in previdena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala. Ljuba žena in draga mati, ni dneva in ne noči. da bi ne bila v duhu pred našimi očmi in se Te ne bi spominjali v molitvi. Zatorej mirno spavaj. dokler se ne snidemo nad zvezdami. Na grobu Tvojem pa travica raste, prav lepa travica zelena, zvečer so jo pokosili, zjutraj je še lepša bila. Žalujoči ostali: JOSEPH VERTNIK, soprog: JOE in LENART, sinova; KRISTINA in PAVLINA, hčeri. 1 Ely, Minnesota, 5. junija 1945. POZOR SLOVENCI IZ CHICAGE \) IN OKOLICE! 'J Dobro poznana Mr. in Mrs. Martin Šenica, ki sta popreje lastovala mesnico in grocerijo na Hoyne in _ 23rd Street, naznanjata, da bosta odprla na svojem domu na novo ustanovljeno gostilno in vabita vse « ' znance in prijatelje, da posetijo njihovo otvoritev, ki S bo v soboto V SOBOTO 9. JUNIJA 1945 A Na naslovu 3234 West 23rd Street Ig Telefon Bishop 7897 M Dober prigrizek in vsakovrstne pijače bodo na razpolago. \\ Igrala bo izvrstna godba. — PRIDITE VSI I Mr. & Mrs. Martin Šenica fj 3234 W.23rd Street, Chicago, Illinois H Borba v Evropi je končana. Huda je bila in strašna. — Tr-t j pljenje še ni končano, mrtvi > i ne vstajajo. Ko so Nemci vide-' li, da je njih moč zdrobljena, j so upali na razdor. Tudi ta up [ je šel po vodi, brez razdora pa ne bo, ampak ne bo opa-sen. Russia or no-Bussia, iz [revolucije in po sedanji vojni ' je postala NOVA sila, in je že danes sila, da jo čuti ves svet. Kako se bo postavila? Kakor sfinga je vse. * Morda pride do hitrejše j uravnave, ker je še Japoska na i vrsti. Slovencu je uravnava v 'Sloveniji najbolj pri srcu. j Nemčija je na tleh, ni pa Itali-jja, Avstrija niti ne Mažarska. Ko je bilo po glasovanju na Koroškem Jugoslavije konec, so Nemci in odurni nemčurji na mnogih krajih prirejali "pogreb." Nič sličpega, je nizkotno, ampak želje vsakega Slovenca, ki ni strasten, grejo za tem, da bi bilo zdaj za vse Slovence konec nemškega, laškega in mažarskega tlačenja, ki je trajalo skozi tisočletje. Pojavlja se — ruski vpliv. Kaj pravite o tem? ★ Piazza del Popolo v Rimu je videla večkrat silne množice, ko je bil Mussolini skoroda ivsem Lahom pravcati moderen | rimski bog. Zdaj leži v nepoznanem grobu. Dne 1. maja 1.1. je bila Piaz-|za natrpano polna, do sto tisoč ljudi je bilo. Niti duha ne sluha od tega, kar je prej odmevalo iz množic. Odmevalo i pa je in še močno, ampak od-j mev je hudo donel po — ruskem bobnenju. Saj razumete. Rusija je postala še v drugem , oziru nova sila, da bo svet mo-i ral z njo računati. Ko začne [doneti, jamranje nič ne pomaga. Doni že danes, kjer Moskva zvoni, v Rumuniji, na Poljskem, v Avstriji, na Mažar-skem, doni pa tudi v Rimu, kjer ne zvoni Moskva, in v Pa-j rizu in bo v Berlinu in še marsikje. Pa skočite iz kože! * Justice, justice. . . pravičnost, pravica . . . kar hripavi so neki krogi, ko se zadirajo za pravičnost. Kakšna pa je njih justice? Amerika, mora poskrbeti za pravičnost, in brez pravičnosti ne bo miru in pravica se mora priznati vsem i brez prazlike in . ; . in . . . fine and dandy. L. 1918 je bil naj-! bolj za pravičnost Wilson sam, in nekajkrat se je postavil, vedno pa ne. Cemu glasova-! nje na Koroškem ? Koroški Slo-(venci so na zemlji tam že tisoč let, nemški element se je pola-j goma vsilil po germanizato-riČnih namenih, po narodnosti ga niti pet odstotkov ni, mesta so uradniško prebivalstvo, ki se izpremeni v teku nekaj mesecev, obrtništvo ravno tako, zemlja je slovenska, in če bi bil Wiisdh videl in se ravnal po justice, pravičnosti, bi bil moral odločiti: kar je slovenskega pripada po pravičnosti le Slovencem. V resnici pa se je držal poročila neke "komisije," ki se je počutila kakor v eliziju med nemškimi aris-tokrati. Justice, justice ... kako te pritiskajo ob steno! In danes, ko je besedičenja in poudarjanja besede pravičnost, da se človeku že gabi, vidim, da se hudo mudi Ameri-kancem na Koroško, pa vidim tudi, da pravijo Amerikanci, ! da je Celovec in seve ozemlje sto tisoč Slovencev—avstrijska, toraj nemška last! Danes majam le z glavo, jutri bo treba prav kleti, dasi nič ne bo izdalo, ako bo pravičnost ameri- kanska, kar pomeni, da je ne bo. ★ Med vrstami moraš znati citati, ako hočeš priti do vsebine in do resnice. Prav za svetoven mir so zbrani v San Fran-ciscu, hudo združeni ali aliira-ni tudi, pa vidiš, ako znaš či-tati, že danes dva svetova. Rusija, Cehoslovaška, Jugoslavija, le ti Slovani so zastopani, en svet, vsi drugi "aliiran-ci" — drugi svet. Svetovni mir, he ... he ... ko sta dva svetova. Že sem povedal: Slovani naredite mir v slovanskem svetu in med seboj, pa pustite o-stali svet, naj si > naredi mir, če si ga more narediti. -o- GRADUATION FLOWERS The sweet young, graduate has her own smooth ideas on the kind of flowers she hopes to get on graduation day. She wants a corsage. Corsages are outselling the traditional commencement bouquets two to one, according to Chicago florists, who "are now receiving their orders now for the parochial school graduations scheduled for next week. She wants a corsage like sister wore at Easter—or perhaps a younger version of mom's corsage that was ordered by a Serviceman overseas in time for church services on Mothers' day. The popular corsage flowers are all available this year — carnations, gardenias, roses, sweet peas and, for young sophisticates the orchids of June. This occasion calls for flowers, of course. The memory of her flowers will be a treasure to keep in teh mind's diary of happy school days. Flowers are properly sent either to the home or to the graduation exercises. OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rezidenčnl teL: La Grange 3966 1—3 in 7—8 P .M. razen ob sredah Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23 rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko in da vprašate nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam Za pleskarska dela jamčimo.