Poštnina Plačana v gotovini Uto LXU. flev. m I UrtrtlDni, v toreK n, ovsmta 1K9. Cena Din r- Izhaja vsak dan popoMoe, iamveašk nedefce ki pcaaofee. vefca letno v Joeosfevff — fctserati do 30 petit a Đin 2.—, do 160 v*st Din 2.50, večji inserati pe*t vrsta Din 4.-% Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« Dio, aa iooaemstvc 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. <— Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. isppehi na preko Amerike Davi ob 9, srednjeevropskega časa je krenil iz Los Angelesa preko Amerike v Lakehurst Los Angeles, 27. avgusta. »Grof Zeppelin« je davi ob 2. ponoči ameriškega časa (9. uri srednjeevropskega časa) startal za polet preko Amerike v Lakehurst. Po prihodu v Los Angeles so ameriški mehaniki in strokovnjaki pregledali vse motorje it. obod zrakoplova ter ugotovili, da se nahajajo v brezhibnem redu tako, da je mo^la zračna ladja že danes nadaljevati pot in s tem izravnati dvodnevno zamudo, ki jo je napravila proti programu v Tokiu. Posebno se je obnesel zrakoplovov obod, ki ni bil kljub silni nevihti nedaleč od japonske obale, ki jo je morala zračna križar-ka prestati, niti malo poškodovan. Za polet preko Amerike so ukrenile ameriške oblasti vse p otrebno. V Worthu v državi Texas so zgradili zasilni stolp za pristajanje, katerega bo uporabil zrakoplov v slučaju, če bo prisiljen prekiniti pot preko ameriškega kontinenta. Losangeleška občina je priredila sinoči slavnosten banket na čast posadki in potnikom zrakoplova »Zeppelina«, ki se ga pa kapetan dr. Eckener ni mogel udeležiti, ker je že nekaj dni bolan na želodcu tako, da je takoj po pristanku v Los Angele-su odšel v hotel, kjer je ležal oba dneva. — Berlin, 27. avgusta. Velike svečanosti, ki so se pripravljale za svečan sprejem dr. Eckenerja in njegove po= sadke po prihodu v Los Angeles, so morali deloma prekiniti, ker se je dr. Eckener po pristanku na letališču v Los Angeiesu takoj podal v svojo hotelsko sobo, kjer so ga preiskali zdravniki in mu nudili prvo pomoč. — Vodja »Grofa Zeppelina« je namreč obolel na želodčnih krčih. Zdravstveno stanje dr. Eckener ja ni kritično, vendar sodijo zdravniki, da ne bo huj-ših posledic. Dr. Eckener se je počutil slabo že tekom poleta preko Tihega oceana. Tu ga je zdravil njegov potnik, osebni zdravnik španskega kralja Me: gias. Prebivalstvo je zaradi odpovedi svečanosti in kratkega postanka »Gro* fa Zeppelina« dokaj vznemirjeno. Po pristanku »Grofa Zeppelina« je tehnično osobje začelo polniti zrako* plov s plinom. Ker pa so ostale še ve= like zaloge plina od poleta preko TU hega oceana, je bilo polnjenje v nekaj urah gotovo in zato je »Zeppelin« takoj nadaljeval polet. Sodi se da bo dr. Eckener rabil za polet preko ameriškega kontinenta ka' kih 36 ur in da prispe v Lakehurst v sredo. — Po mnenju strokovnjakov v Fricdrichshafnu bo ta polet najlažja etapa dr. Eckenerjeve poti okoli st/e/a. Edino težkočo tvori gorovje Rockv mountains, ki ga bo moral »Grof Zeppelin« preleteli v rišini kakih 3000 m. Opasnost pa obstoja v tem, da bi zrač^ na ladja v tej višini ne izgubila pr?več gonilnega plina. — Los Angeles, 27. avgusta. Japon= ski kapetan Kuzaka je po pristanku v Los Angelesu izjavil novinarjem, da so se potniki na poletu preko Tihega oce* ana počutili kakor v nebesih. Vse člo= veštvo mora biti hvaležno nemški teh-niki in nemškemu narodu, da je ustva; ril tako mogočno sredstvo mednarodnega zbližanja. Japonska ne bo več ta* ko osamljena, kakor se je doslej čutila in postaja z zrakoplovi, kakršen je »Grof Zeppelin«, malone najbližnji so* sed Združenih držav. Kapetan Kuzaka je završit svojo izjavo z nado, da bo sedaj mogoče ustvariti toli željeni spo* razum in zvezo med Japonsko. Združenimi državami, Anglijo in Nemčijo. Kriza v Haagu na vrh Snowden je odklonil zadnjo ponudbo zavezniških držav, zaradi česar se bo konferenca najbrže razbila - Položaj je skra»no kritičen — Haag, 27. avgusta. Reparacrjska konferenca le zašla kljub nedeljskemu optimističnemu razpoloženju v nov kritičen položaj, ker je angleški zakladni minister Snowden odločno in brezpogojno odbil ponudbe za kompromisno rešitev nagleškfh zahtev, ki so jo predlagale Francija, Italija, Japonska in Belgija. Zaradi tega koraka obstoji možnost, da se bo konferenca morda še tekom današnjega dne razšla. Opažati pa je, da žele Francija in ostale države skficatetjice preprečiti razbitje konference in da še vedno upajo na kompromisno rešitev. V njihovem imenu le japonski delegat Adac-ci sinoči ponovno obiskal Snowdena, da bi našla izhod iz sedanjega kritičnega položaja. — London, 27. avgusta. Angleški finančni minister Snowden je včeraj popoldne v kratkem, a vljudnem pistvu sporočil zaveznikom, da ne more sprejeti njihovih najnovejših ponudo, ker so (nezadostne. Ponudbe zaveznikov dosegajo komaj 60% zahtev, ki jih je postavila Anglija. Današnji juiranuki posvečajo dogodkom v Haagu veliko pozornost ter ugotavljajo, da je postal položaj na ha-aški konferenci po včerajšnjih dogodkih kritičen, obenem pa ugotavljajo, da položaj na konferenci še vedno ni brezupen in da so še mogoči pozitivni rezultati, ako bi zavezniki hoteli upoštevati vsaj 75% angleških zahtev. — »Daily Telegrajpfa« ugotavlja, da je sedaj položaj haaške konference v rokah Brianda in da bo od njegove odločitve odvisno, ali se naj konferenca zaključi brez uspeha. Ni izključeno, da bo končna odločitev o usodi konference padia že tekom današnjega dne. Avstrijski agrare i proti nasilni spremembi režima Landbund zahteva revizijo ustave in dovoljne varnostne ukrepe, da se onemogoči državljanska vojna — Gradec, 27. avgusta. Vicekancler Schumiv je imel včeraj na sestanku Landbunda govor, v katerem se je dotaknil perečih vprašanj ter zavzel stališče agrarne stranke do zadnjih dogodkov v Avstriji ter nevarnosti nasilnega prevrata. Uvodoma ie govornik priznal vehke zasluge dosedanjih vlad za konsolidacijo Avstrije. Vlada mora posvetiti svojo skrb v prvi vrsti dvigu poljedelstva s tem, da pojača njeno ren-tabiliteto, podpre hribovske kmetovalce, revidira socijalno zakonodajstvo v smislu pocenitve ter zniža javna bremena. Nato je Schumv navajal, kako je 23. septembra 1923. vkorakal v Celovec s 16.000 Heirnwehrovci, da pa mora kljub tem svojim simpatijam naglašati, da gre pravo in red nad vse druge ozire. Gospodarski položaj in zunanjepolitični odnošaji ne dovoljujejo meščanske vojske ali nasilja prevrata. Avstrijski kmetovalec je demokrat. Sedaj potrebuje Avstrija pozitivno zakonodajno delo. uveljavljenje večinske voflle ter mirno, parlamentarno delovanje v korist spk>š- nosti. Še Ie, ko bi ta sredstva odpovedala, bi se smelo misliti na druge poti. Govornik pričakuje, da se bosta obe bojni organizaciji sporazumeli in da se bosta izogibali medsebojnih spopadov. Prebivalstvo pričakuje od Heimwehra, da bo znal držati svoje pristaše v mejah zakonitosti, po drugi strani pa mora tudi socijalistična stranka izločiti iz svoje sredine prenapeteže, ki so zakrivili dogodke v Sv. Lorencu. Po Schumvju je govoril njegov prijatelj dež. svetnik VVinlder, ki je zahteval od vlade, da predloži parlamentu v najkrajšem času predloge za revizijo ustave, kakor jih je izdelala kmetska stranka (Landbund). Ako pa bi se vlada upirala temu programu, bo Landbund izstopil iz vlade in povzročil krizo. Govornik priznava, da bf se morale pod-vzeti mere za ohranitev reda in za mir republike, ako bi parlament odpovedal. VVinkler je zaključil svoj govor s pozivom na vse prebivalstvo, naj se priključi programu Landbunda ter pozove vlado, da izloči vse elemente, ~ mine po diktaturi. Program Landbunda obsega naslednje točke: Direktna volitev neodvisnega državnega predsednika od strani ljudstva. Državni predsednik imej dalekosežna pooblastila in pravice tako, da more izvrševati državne in upravne posle tudi v primeru, da odpove parlamentarizem. Politični parlament je treba nadomestiti z gospodarskim, a istočasno naj se odpravi zvezni svet. Takojšnja umna ureditev razmerja med zvezo, deželo in Dunajem. Takojšnja depolitizacija aktivne vojske z odpravo aktivne in pasivne volilne pravice vojakov. Izpopolnitev orožništva in policije, tako da bo gibčno orodje v rokah oblasti za vzdrževanje reda in mira v državi. Očiščenje upravnega in ustavnega sodišča od politikov. Izprememba ustave, da se preprečijo kvarne posledice proporca pri sestavi dež. vlad in občinskih odborov. Izpopolnitev dosedanje agrarno-politične reforme v prilog kmetovalca. Razbremenitev gospodarstva z reformo socijalne zakonodaje ter vsestranska štednja v državnem gospodarstvu. Požar v Zagrebu — Zagreb, 27. avgusta. Davi ob 4. je nastal požar y žagi na Tratinski cesti tvrd-ke Boščan in Tesar. Ogenj je povzročil kratek stik. V par minutah ie bila žaga z dvema sosednjima barakama, v katerih so stanovali delavci, v plamenih. Na lice mesta so takoj prispeli gasilci in posrečilo se jim je, da so ogenj lokalizirali. 2aga in barake so pogojxeii do tal. Skoda znaša Krvav zločin v Poljanski dolini Sinoči so našli posestnika Dolin ana na Trati pri Gorenji vasi zabodenega v cestnem jarku. — Dolinar se bori s smrtjo. — Gorenja vas, 27. avgusta. Na Trati pri Gorenji vasi so našli v nedeljo okoli polnoči ležati v jarku kraj ceste zabodenega z nožem v hrbet posestnika Dolinar-ja s Trate. Težko ranjenega Dolinarja so prenesli domov, kjer se bori s smrtjo. Kakor doznavamo, se je mudil težko ranjeni posestnik Dolinar v nedeljo zvečer s tovariši v neki gorenjevaški gostilni. Okoli 11. ure zvečer se ;e Dolinar v gostilni poslovil ter jo zapustil v spremstvu svaka Miklavčiča, kleparja in posestnika na Trati. Posestnika Dolinarja so našli uro pozneje ležati v jarku nezavestnega v mlaki krvi. Sosedje, ki so našli težko ranjenega Doli- narja. so obvestili Dohnarjeve domaće ter poklicali k njemu domačega zdravnika dr. Gregorčiča. Zdravnik je nudil težko ranjenemu Doiinarju prvo zdravniško pon. »j in odredii, naj ostane v domači bolniški nvkr-bi, ker je izgubil preveč krvi in ne bi mogel prenesti prevoza v bolnico. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo, da bi izsledilo napadalca. Dolinar, ki je teAo ranjen, je star 25 let in se je šele nedavno poročil. Orožništvo dosedaj še ni iz\r nobenih aretacij, pač pa misli, da je že na sledu pravemu storilcu. Posestnik Dolinar je brat kateheta dr. Dolinarja, ravnatelja ljubljanske radio-poMaje Ljubljana. Velike poplave v Bolgariji Poplavljene so cele pokrajine - Zaradi naglega navala vode se mnogo ljudi ni moglo rešiti in so utonili — Sofija, 27. avgusta. Poplavna katastrofa v Radomirju je bila mnogo hujša, kakor je bilo razvidno iz prvih poročil. Z gorovja drveči hudourniki so tako naglo preplavili vasi Gorna, Dikanja, Dolna in Dugan, da se je meglo prebivalstvo rešiti samo z naglim begom na krove svojih hiš. \Talovje je hipoma izpodkopalo temelje in porušilo nad 50 hiš. Mnoge hiše pa so bile poškodovane ter obstoja nevarnost, da se bodo vsak čas sesule. Po dosedanjih ugotovitvah je utonilo samo v Radomirju nad 30 oseb. Pomožne akcije so bile dokaj otežkočenc. Hudourniki so preplavili tudi vse deželne ceste ter odplavili mostove. Tudi železniška proga, ki vodi v Radomir-Dupnica, je bila na več mestih poškodovana. Skoda gre v milijone. --------■ Položaj v Palestini Spopadi med Arabci, Židi in an vsej deželi. — Židovske Jeruzalem, 27. avgusta. Dočim je vladal včeraj popoldne v Jeruzalemu mir, je prišlo do ponovnih težkih spopadov med Židi in Arcbci v pristaniškem mestu lafa, kjer je morala intervenirati angleška pehota, ki je razgnala demonstrante šele potem, ko je pričela streljati. Pri tej priliki so bili trije Žid je in dva Arabca ubiti. 26 pa težko ranjenih. Zaradi tega spopada je proglašeno tudi nad Jafo obsedno stanje. Napetost med Arabci in Židi narašča od ure do ure tudi v provinci, kjer napadajo sfanatizirani Arabci žido\rske cioni-stične kolonije, jih požiga jo ter izganjajo Žide. Angleškim oblastem povzročajo ti nemiri* v provinci velike skrbi, ker zaenkrat še ne razpolagajo z dovolj močnimi silami, -Ja bi mogle preprečiti slične dogodke tudi v bodoče. Zaradi tega je naprosil angleški palestinski guverner londonski kolonijalni urad. naj pošlje v Palestino nova ojačenja čet iz Egipta, Cipra in Malte. — London, 27. avgusta. Po neoficijelnih cenitvah so zahtevali zadnji nemiri v Palestini kakih 120 do 150 žrtev. Javnost še nima točnega vpogleda v razvoj dogodkov v Palestini, ker je posta na zahtevo koloni-jalnega urada uvedla strogo cenzuro pisem, telefona in brzojava. —Washington, 27. avgusta. Tajništvo za zunanje zadeve je izjavilo 100 mož brojeći deputaciji ameriških Židov, ki je pro- gleškim vojaštvom se širijo po demonstracije v Ameriki. sila ameriško vlado, naj pošlje v Jafo ameriške vojne ladje v zaščito interesov in varnosti ameriških državljanov v Palestini, da Zediniene države zaenkrat n:majo povoda, da bi se vmešavale v notranje zadeve palestinskega angleškega protektorata. — \rashington, 27. avgusta. Državni de-partement je prejel obvestilo, da je bilo tekom krvavih dogodkov v Palestini ubitih kakih 12 ameriških državljanov. Državni podtajnik Stimson je izjavil novinarjem, da ameriška vlada ne bo podvzela pri angleški vladi nikakih posebnih korakov, ker se nadeja, da bo Anglija sama ukrenila vse potrebno, da se preprečijo bodoči napadi na življenje in premoženje ameriških državljanov v Palestini. V newyorških finančnih krogih so vesti o krvavih napadih na 2ide v Palestini vzbudile veliko ogorčenje. Kakor je znano, so baš ti krogi investirali v Palestini do-kajšnje kapitale, računajoč pri tem na sigurnost in dobro upravo angleških oblasti. Včeraj so newyorški Židje priredili veliko manifestacijo, ki se je je udeležilo kak h 10.000 manifestantov, po drugi verziji pa je bilo v povorki nad 50.000 ljudi. Povorka je krenila po Broadwayju pred mestno hišo, kjer jo je nagovoril nevvvorški župan \Val-ker, ki je obljubil, da bo posredoval na pristojnih mestih v smislu želja newyorških 2idov. Opatijska železniška konferenca zaključena Kakor smo že poročati, s? je sestala 5. avgusta v Opatiji konferenca jugoslovanskih in italijanskih Železnikih delegatov z nalogo za izvedbo pravilnika o izvajanju dogovorov o medsebojnem železniškem prometu v smislu določb rimskega pakta in nettunskih konvencij. V prvi vrsti *so delegati razpravljali o izdelavi pravilnika za skupni železniški promet na reški postaji po otvoritvi bazena Thaon de Revel za jugo-siovenski promet. Nadalje so delegati obračunavali izdatke od 1. 1924 do danes na postaji Reka, ki dosedaj še niso bili izravnani med Italijo in Jugoslavijo. V vseh vprašanjih je bil po dolgotrajnih razgovorih dosežen popoln sporazum. Na italijanski strani je sodelovalo pri konferenci 21 delegatov, ki so jih tvorili uradniki italijanske generalne direkcije železnic v Rimu in zastopniki železniških direkcij iz Trsta in Florence. Jugoslovanska delegacija pa je štela 11 članov, katerim je načeljeval inž. M. Klodič. Konferenci je predsedoval ravnatelj železniške direkcije v Trstu inž. Tessadori. Konferenca je končala svoje delo 22. t. m. Vročina v Nemčiji _Berlin, 27- avgusta. V Neme'j. jf* zr.pet nastopila tropična vročina dočim pa so noči dokaj hladne. Potres na Krtu — Atene, 27. avgusta. Na otoku Krfu se je sinoči po močnem podzemeljskem grmenju ponovno stresla zemlja. Potresni sunki so bili tako silni, da se je podrlo več starih hiš. Prebivalstva se je polotila veli-pa panika. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.81, Berlin 13.5426 13-5725 (13-5575). B-ruseJi 7.9151. Curuh 1094.4— 1097.4 (1095.9). Dunaj 8.0036—8.0336 (8.0186), London 275.57—276.37 (275.97). New Jork 56 835. Pariiz 22280, Pra^a 168.04—168.84 (16844). Trst 297.75. Efekti: Vojna Skoda 408 zaklj.. Celrsika 170 d. Ljubi jamska krediitna 123 d. Pra&tediona 850 d, Kreditni 170 d. Vevče 130 d. R>u*e 275— 280, Stavbna 50 d, Sesir 105 d. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.75—276.55; NVv-vork 56.725—56.925, Pariz 221.80—223.80, Milan 296.75—298.75, Curih 1094.4—1007.4, Amsterdam 22.81 bi., Berlin 13.5425 do 13.5725, Dunaj 800.28—803.28. Praga 168.04 —168.84. Budimpešta 9.9214—9.9514. Efekti: Vojna škoda 407—407.5. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18125. Newyork 519.50, PaTiz 20.38125, MHan 27.1675, Madrid 76.40, Berlin 123.70, Dunai 73,20, Beograd 9.128, Praga 1S38125. Bukarešta 3.0835, Budimpešta 90.63, Scfcja 3-755. 73 Stran Z »SCOVENSKI NAROD«* dne 27. avguste 1929. Stev. 1Q4 „Zlata knjiga ljubljanskih meščanov" od potresnega leta 1895 do septemberskih dogodkov leta 1908. Veliki potres, ki je na Veliko soboto ponoči leta 1895 pretresel vso Slovenijo, Je posebno katastrofalno zadel tedanjo •malo Ljubljano, ki je štela 1263 hiš ter je imela s predkraji in vojaštvom vred skupaj 30.505 prebivalcev. Vsled močnih in štev. potres, sunkov je bilo mesto o velikonočnih praznikih navedenega leta v razvalinah in tedanji ljubljanski prebivalci so preživljali te potresne dneve v strahu za obstoj in v obupu ter velikem pomanjkanju vseh življenskih potrebščin. Starejši Ljubljančani se tega velikega potresa, ki je razdejal lep kos stare Ljubljane, ter velike stiske, katero ?e pr^ivj-ils takratno mestno prebivalstvo, še dobro spomi-Ttiajo. Po teh, za Ljubljano obupnih dneh, so našemu razdejanemu mestu ter njegovemu nesrečnemu prebivalstvu priskočila na pomoč dobra srca, ki so nudila Liubljani velike gmotne in druge podpore. V znak hvaležnosti, ker so pomagali dvigniti Ljubljano iz razvalin in obupa, ie občnnski svet dne 2. oktobra 1895 podelil častno meščanstvo ljubljanskega mesta poljskemu ministru, poslancu itd vitezu Levu B i 1 i n s k e m u, dalie poslancu Josipu baronu S c h w e g 1 u ter sedanjemu deželnemu glavarju v pokoju Francu š u k I j e t u. Kakor dobesedno slove meščansko pismo, je bilo navedenim podeljeno častno meščanstvo »za izredne zasluge, ki so si jih pridobili za ljubljansko mesto in prebivalstvo povodom pomožne akcije po groznej potresnej katastrofi v noči od dne 14. na 15. aprila 1895.« Hvaležna Ljubljana je pa znala tudi vedno pravilno ceniti požrtvovalno in nesebično ter naporno delo, ki so ga vršili ter ga tudi še danes z vzgledno vztrajnostjo vrše ljubljanski prostovoljni gasilci. Zato beremo v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov«, da je občinski svet v svoji seji dne 29. aprila 1902 podelil takse prosto meščanstvo ljubljanskemu zdravniku m gasilcu Francu Fincu, in sicer, kakor pravi to meščansko pismo, »v znak priznanja njegovega 30-letnega trudoljubive-ga in jako uspešnega sodelovanja kot član Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva.« Zaslužnemu sinu bratskega češkega naroda ter velikemu našemu prijatelju V. Janu Legu je bilo podeljeno meščanstvo dne 6. oktobra 1903. »v priznanje velikih zaslug, katere si je pridobil za slovenski narod, zlasti s tem, da je seznanjal brate Čehe ter jih vnemal za gojenje češkoslovaške vzajemnosti ter seznanjal svoje rojake s krasotami slovenske domovine.« Primariju Karolu dr. B 1 e i w e i s u -Trsteniškemu je bilo podeljeno častno meščanstvo dne 3. novembra 1904, »v priznanje izrednih zaslug, ki si iih ?e kot 30-letnj član občinskega sveta pridobil za mestno upravo in blagor bele Ljubljane«. Finančne prokurature pristav Josip d r. Stare je pa bil dne 6. junija 1095 zabeležen v meščanski »zlati knjigi« »za premnoge zasluge, katere si je tekom 20. let s svojo požrtvovalnostjo in sodelavnostjo pri mestni upravi pridobil za Ljubljano«. Nadalje je občinski svet v svoji seji dne 26. septembra 1905 podelil častno meščanstvo tudi našemu nesmrtnemu Josipu Stritarju, profesorju v pokoju, »v priznanje izrednih in neocenliivih zaslug, ki si jih ie pridobil za slovenski narod kot pesnik, pripovedovalec, estetik in kritik«. KAKO .ODPRAVIMO im u ■STANOVAN/SKO BEDO ■ BREZPOSELNOST* ■ iNDU/TftttfKO KRIZO? Izkoriščanje našega ljudstva od inozemskega kapitala. — ReSi* tev vprašanja brezposelnosti je mogoča le z uvedbo obveznega zavarovanja proti brezposelnosti pod geslom »Iz naroda za narod«. 5. V anketi o ženitvah in možitvah je došlo 118 odgovorov in ko bi te ankete nc zaključili, sem prepričan, da bi trajala ▼maj se leto, dve. Za krušno vprašanje pa vidim, da ni dovelj zanimanja, čeprav je to življenjsko vprašanje pogoj ženitvi in možitvi. Od doslej izislih odgovorov pride v po-štev samo odgovor št 4, ki pravilno ugotavlja, da je treba pri nas posvetiti vso pažnjo po amerikanskem vzotu konzu-mentski politiki. Ni pa za to merodajna samo država, ampak v največji meri takozvani gospodarski krogi in delavstvo, ker so ti oboji poleg države najbolj interesira-ni na stvari. Pri nas se vedno govori o inozemskih posojilih ter o Inozemskem kapitalu sploh kot edinih rešiteljih naše gospodarske krize. Nisem sicer nasprotnik inozemskega kapitala v načelu, celo zagovarjal sem te stvari tako dolgo, dokler nisem videl, da pomeni za nas inozemski denar stalno in vedno večje gospodarsko zasužnjevanje. Pa govorimo v primerih. Nedavno je »Domovina« priobčila uvodnik, v katerem opozarja, da nove, seveda s pretežno inozemskim kapitalom ustanovljene industrije na Gorenjskem za ljudstvo ne samo, da niso koristne, temveč so celo škodljive. Zakaj? Zaslužki delavcev in še bolj delavk so tako sramotno nizki, da se ž njimi ne da živeti. Vidi se torej, da temelji že sama ustanovitev teh industrij na tej podlagi, da bodo zaščitene po uvozni carini ter da bodo delale z zelo cenimi močmi. To so moči — osobito ženske — ki so iz kmečkih hiš in delajo za vsak denar. V početku to še nekako gre, s časom pa se pokaže ne blagoslov, temveč prokletstvo. Prej na skromnost navajena dekleta polagoma začutijo potrebo, oblačiti in obuvati se po modi. Izgovor je ta, da hodijo delat v mesto in tako v kratkem zaslužek ne zadošča že niti za obleko in obutev, kaj še le za prehrano ali ca bi celo štedile. Kaj iz tega sledi: Inozemci bogate na naš račun, ljudstvo pa materijelno in moralno propada. Torej majhen primer, kako je z inozemskim kapitalom v razmeroma malih prilikah, in lahko si predstavljamo zahteve inoz. kapitala pri večjih investicijah. Ponavlja se nekdanja muzika, da smo mi samo konzumenti in hlapci, gospodje so pa drugi! Vrh vsega vtaknejo inozemci svoj denar samo v podjetja, kjer je rentabilnost takoj mogoča in odnašajo mastne dividende iz države, dočim za stvari, ki obetajo sicer bogat in plod on osen dobiček, ampak indirektno in šele po par letih, nimajo interesa. In vendar so nam potrebne ceste, železnice itd. Kakor je kuluk sam po sebi dokaj ne-simpatičen pojav, je često vendar nujno potreben po znanem pregovoru: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Zato se mi zdi reftitev brezposelnosti z uvedbo obveznega, splošnega brezposelnega zavarovanja ne samo lepa, ampak tudi edino pravima, ker to je refitev: »Is naroda z* bmo&* Res je, da se začno na ta način koncentrirati kapitalije na čisto drugem koncu in na drug način, kakor je gotovim ljudem ljubo. Tolažimo se, da tisti gotovi ljudje nismo mi sami, ker Jugoslaveni žal še nismo kapitalisti, temveč so to inozemci, oziroma njihovi tukajšnj: eksponeu Tem ljudem gotovo nikdar ne bo po volji, da se osamosvojimo in pridemo docela iz njihove odvisnosti, kajttpptom brez* poselnega zavarovanja zbrani rap&«L bi se nalagal in uporabljal brez tuje^^pliVk iz-kljaično po naših željah in potre^h Her proti tujim interesom. So pa tudi pri nas ljudje domačini, ki bi jim rešitev potom brezposelnega zavarovanja bila samo po sebi simpatična, ko bi ne bilo dveh momentov: 1. ko bi ta stvar nič ne veljala in 2. pa, ko bi pri nalaganju in upravljanju potom tega zavarovanja nabranih kapitalrj ne imeli vsaj delavski zastopniki nobene besede! Tu je pa vse povedano! Naš narod je velik, priden, delaven in pošten, ampak povprečno reven in desorijentiran. Naloga velikih državnikov in v to poklicanih faktorjev pa je, skrbeti za blagostanje tega naroda, iz katerega »o sami izšli. Delati za ta narod ni težko, ker zahteve naroda so zelo majhne: Dajte mu dela in s tem možnosti zaslužka za vsakdanji kruh, skrbite da bo imel delo in pošten zaslužek vedno, če onemore, pa dostojno preskrbo, in videli ste, kako vam bo ta narod iz vsega srca hvaležen! Z. D. Nagrade zmagovalcu evropskega krožnega poleta Kakor znano, je bil 20. t. m. zaključen krožni polet lahkih športnih letal po Evropi. Tri dni kasneje je posebna komisija ocenila posamezne polete, letala in vse, kar je pri poletu prišlo v poštev, ter konenoveljavno proglasila izid tekmovanja. Kot zmagovalec je izšel nemški pilot Morcik, ki je dosegel najvišje število točk. Možu se je polet lepo izplačal. Prejel je prvo nagrado francoskega Aerokhiba v višini 100.000 frankov, poleg tega pa še 16.000 mark (okoli 220.000 Din v naši valuti) od nemških zasebnikov in tovarn, ki so bile zainteresirane na poletu, nadalje častno nagrado češkoslovaškega Aerokhiba in potniško letalo, ki ga je zmagovalcu obljubSo italijansko ministrstvo za zrakoplovstvo. XII. Zagrebački zbor 7. do 16. Občni —lMwfcl vzorM i 1929. s spec. sejmi: Foziv bratom in sestram V sredo dospe v Ljubljano 150 vestfal-skih rojakov. Pripeljejo se na glavni kolodvor ob 16.43. Pozivamo brate in sestre v Ljubljani in blizini, naj se udeleže sprejema. Kroj občanski z znakom. Zdravo! Starešinstvo. Talka želesae ln kovinske industrij« Ekonomične kurjave HoteJake razstave Tkanin kt potrebščin za t kalno Industrijo Krzna in konfekcije iz krzna Usnja in tednikov Papirja in bdel kov Stekla in počela na Poljedelstva (strojev, orodja. pK>r>l in ontnnnl potrebščin ttr gospodarskih pro-izvodov). II. Medicinsko - bisJJontka ln veterinarska razstava povodom sdratvna&kega keozresa in zasedanja veterinarjev in lekarnarjev. 14. in 15. septembra 1929. II. razstava domaČe plemenske iivine (na novem mestnem sejmišču). Zadružni dnevi. Na žele^roicah, jadrairaskih pa-robrodiii m av-Uooiih 50 odst. popusta. Potne legk*mac*ie za brezplačen povTa»tek se dobijo za ceno Din 30 pri pot-oišk.jh urad*, podružnica« Prve Hrvatske Ste-dvootce ki pri denariMih zaivod nastala lokalna nevihta. Največjo vročino so imeli včeraj v Splitu, kjer je bflo 30 stopinj C, v Zagrebu 28, v Ljubljani 26J, v Skopi j u 26, v Mariboru 25, v Beogradu m Sarajevu pa 24. Barometrovo stanje Je povsod ugodno, najvišje pa je v Ljubljani, kjer je kazal včeraj 766.2 mm. Današnia vremenska napoved se glasi: Večinoma jasno in toplo vreme. Izseljevanje naših rudarjev na Holandsko Delovni pogoji zaposlitve naših brezposelnih rudarjev v ho landskih državnih rudnikih Javna borza dela v Ljubljani bo potom svoje podružnice v Mariboru meseca septembra poslala na Holandsko prvi transport rudarjev, ki so bili letos v rudniku Lese pri Prevaljah reducirani. S pomočjo oblastnega izseljenskega urada je borza dela dognala naslednje pogoje, pod katerim! sprejemajo rudarje v holandske drž. rudnike: Resno se sprejemajo kopači in učni kopači v starosti od 25 do 35 let. Delavcem, navajenim teškega dela, se nudi največje jamstvo za dobro napredovanje. Pred sprejemom na delo, je vsak kompe-tent najpreje temeljito zdravniško pregledan. Le zdravi in trdni delavci se sprejemajo. Pri zdravniškem pregledu se polaga velika važnost na dober vid in sluh. Ob sprejemu se mora vsak delavec izkazati z največ Šest mesecev starim nravstvenim spričevalom, izdanem od politične oblasti njegovega zadnjega bivališča in potrdilo, da je do zadnjega časa bil zaposlen zgolj v rudniku. Poleg tega mora imeti vsak štiri fotografije v velikosti potnega lista. Brezpogojno pa mora vsak delavec vsaj deloma biti vešč nizozemskega ali nemškega jezika. Za oženjene je najbolje, da zaeukrat gredo sami; šele, ko si bo vsak zagotovil stanovanje, naj pozovejo družine za seboj. Delavna obleka in obutev naj bssta vsekakor dobra in trpežna. Potne stroške na Holondsko plača podjetje. Oženjenim je za prevoz tohištva in za selitev družine omogočen prr.dujem, ki ?e vrača v mesečnih obrokih rx> 10 go'dinar-jev (220 Din). Po pol leta zaposlitve plača polovico selitvenih stroškDv podjetje. Učni kopači se morajo izkazati, Ja so delali že najmanj dve leti pid zemljo; po nadaljnem dveletnem zaposlenju v rudniku in po dobri kvalifikaciji zamo-ejo napredovati do kopača. Povprečna plača kopačev znaša dnevno 5.70 goldinarjev (Din 120— 125). Učni kopači imajo 10 odstotkov manj (Din 100—110), vozači pa 20 odst. manj (Din 88—100). Prvi dve naduri se plačata s 25 odst po-viškom, vsaka nadaljna nadura pa s 50-odstotki, dvojni šiht s 50 odst., delo ob nedeljah in praznikih s 100 odst.. delo na božič, veliko noč in binkošti pa s 150 odst. Oženjeni rudarji prejemajo za vsakega otroka pod 14. leti 4 goldinarje (Din 8S) družinskih doklad na mesec. Vsak mesec se odtegne po 8 do 9 goldinarjev (Din 176"—198) za starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje. Vsak petek v tednu se vrši izplačilo zasluženih mezd, a vsaki drugi petek v mesecu se izvrši obračun. Dela se v treh šihtih (zamenah) po 8 ur. V sobotah traja delo 6 ur, tako, da zadnja zamena v sobotih konča delo o polnoči. Službeno razmerje se lahko razreši ob koncu vsakega meseca, a delo odpovedati se mora vsakokrat 15. prejšnjega meseca. Oženjeni delavci prejemajo letno večjo količino deputatn. premoga za domačo porabo; v kolikor je na razpolago drv, s« tu j) ta oddajajo za primerno ceno. Enak opri Pri oddaji odnosno prejemanju kur i e z oženjenimi so tudi oni delavci, od Katerih je vzdrževanje družine odvisno po oče' i smrti Vsak delavec, ki se nahaia v službenem razmerju pri rudniku, ima pravico m dva dni plačanega dopusta, z vsakim nadaljnim letom se podaljša dopust za en dan, m pa do 8 dni. Poleg tega se prizna po en dan dopusta v izrednih slučajih, kot n. pr. <>,-porodu Žene. pogrebu sorodnikov itd. Potrebno orodje prejemajo delavci hrt -plačno. Delavci so za slučaje obratnih nezgod zavarovani po določbah zakonitega ne/godnega zavarovanja. V nadalinem obstoja pokojninska in bolniška blagajna, tkz. splošna rudarska blagajna, Allgemeine Knapp-schaft, ki daje svojim članom: 1. Brezplačno zdravniško nego, zdravila in preskrbo v bolnišnicah, porodniško pomoč ženi, v slučaju smrti pogrebnino in začasno podporo ostalim. 2. V slučaju bolezni denarne podpore v višini 70 odst od zaslužene enoletne mezde. Po preteku leta in izčrpane redne podpore še izredno podporo za dobo treh mesecev. 3. Pokojnino v slučaju invalidnosti ali dosege starosti 60. let; pokojnino vdovam in sirotam. Pravico do prejemanja pokojnine ima zavarovani rudar šele po 3 letih ako je redno ter nepretrgoma plačeval prispevke. Samskim delavcem so na razpolago tkz. »hiše za samce«. Za hrano in stanovanje je plačati dnevno 1.50 gl. (23.50 Din). Prav tako Je na razpolago določeno število stanovanj za oženjene delavce, za katere znaša najemnina mesečno 17 do 20 goldinarjev (374 do 440 Din). Pri vsakem rudniku obstojajo v korist delavcev razne komisije zastopnikov delavcev in zastopnikov ravnateljstva. Tako obstoja poravnalna komisija (Schlichtungs-kommission) z nalogo, da preiskuje pritožbe v zaslužkih, kazni itd. Druga zakladna komisija (Die Fondskommissie) razsoja o pritožbah glede na bolniške in izredne podpore. Delavska komisija, ki obstoja iz samih delavcev, sprejema pritožbe, Id se tičejo varnosti pri delu, zdravja in dela delavcev. Delavci, ki so zaradi bolezni in drugih neprilik, v kolikor Jih niso zakrivili sami, zabredli v dolgove, lahko prejmejo Izredno podporo iz pomožne blagajne, ako v tem smislu posreduje delavska komisija. Za one rudarje, ki M se hoteli dalje izobraževati tn Izpopolnjevati svoje strokovno znanje, obstojajo nadaljevalne ln rudarske šole. Graški tisti o tekmi Gradec— Ljubljana Kakor znano, je v nedeljo naša nogometna reprezentanca igrala v Gradcu prod tamošnji reprezentanci in doživela precej hud poraz v razmerju 6:1, polčas 5:1, Gradca-nom se je torej revanža za lanski poraz v Ljubljani v razmerju 5:2 popolnoma posrečila. Vsekakor je poraz našega moštva v Gradcu razumljiv in opravičljiv, kajti upoštevati je treba, da je bila sedaj pri nas skoro celo poletje mrtva sezona, dočim so Gradčani marljivo igrali. Graški listi prinašajo v splošnem ugodne ocene. »Tagespost« uvodoma navaja, da je bilo graško moštvo v izredni formi; vsak igrač je nudil vse najboljše in v celi enajstorici skoro ni bilo vrzeli. V tehničnem in taktičnem pogledu, zlasti pa kombinatom© so Gradčani goste znatno prekašali in je njihova zmaga, dasi nekoliko previsoko Izražena popolnoma zaslužena. Zato se jim zadnji poraz v Ljubljani ne zdi popolnoma razumljiv. O Ljubljančanih pravi: LJubljana Je postavila zelo vzdržljivo in naglo moštvo, ki sicer ni pokazalo posebne rafiniranosti, vendar pa je ugajalo zaradi izredno odločnih napadov ter kolosalne požrtvovalnosti. Če bi njeni napadalci bolj sigurno streljali, bi bil rezultat nedvomno veliko ugodnejši. Vratar Koren je pokazal odlične parade, v ostalem so se pa izkazali še desni krilec Zemljak z dobrim podajanjem in odvzemanjem žoge, srednji krilec Slamič in leva zveza Doberlet, ki dobro obvlada žogo. Neugodno pa je vplivalo neprestano kritiziranje sodnika v drugem polčasu, ko Je bila tekma že odločena. To je bilo popolnoma nepotrebno! Potek igre: Igra prvega polčasa je bila živahna z rzmenjajočimi napadi Tik pred polčasom so pričeli padati goli za Gradec. V 24. minuti je dosegel Oroscy vodstvo za Gradec eno minuto kasneje je Klima, ki je izkoristil kot dosegel drugi uspeh. V 32 minuti Je Doberlet z glavo zabil Jugov center in dosegel častni gol. 2e šest minut kasneje pa Je Delinger nepričakovano streljal in Je žoga obvisela v mreži. V 41. minuti je Krausz streljal prosti strel na gol. Koren je žogo odbil, Gaber pa je bil na mestu in zabil četrti gol. Tri minute pred zaključkom je Doller zabil peti gol. V 6. minuti drugega polčasa je Klima žogo zadnjič pognal v mrežo. Tempo je postal ostrejši, na obeh straneh Je prišlo pred vrati do napetih situacij. Jugosloveni so igrali vedno ostrejši. V 26. minuti sta Delinger in Zemljak blesirana zapustila igrišče, prej pa je imel graški vratar Še obilo posla. V 30. minuti je držal enajstmetrovko in kasneje še eno. V drugem polčasu so imeli gostje več od igre. Razmerje kotov je znašalo 10:2. Zaradi umora žene obsojen na 20 let ječe Vaški mizar Rajko RaČiČ iz Kovanluka se je pred tremi leti oženil z Ljubinko Ma-rovićevo, čeprav Je njegov oče zakonu odločno nasprotoval. Nevesta je bila namreč zelo revna, dote ni imela in premoženja tudi ne. Očeta je to jezilo in je zapodil sina iz hrse. Zakonca sta kljub temu živela v lepi slogi. Rodila se jima je tudi hčerka, ki Je njuno vez le še bolj utrdila. Toda ženia LJubinka, ki je bila bolj rahlega zdravja, je nenadoma obolela na očesih. Ženin vid je čiradaoe bolj pešal. Mož je imel Ljubinko zelo rad in storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da ji lajša bolečine. Preprosil je očeta, da jih Je vzel pod streho, obiskal številne zdravnike, toda nihče ni mogel ženi pomagati. Rajku se je zagrenilo življenje in je zato sklenil, da napravi vsemu konec. Neke noči so našli ženo v postelji mrtvo. Mož, ki ga že več dni ni bilo domov, jo je namreč ponoči zadavil in nato pobegnil. Pozneje so ga prijeli v Kraljevem. Epilog grozne rodbinske drame se Je te dni odigral pred sodiščem, kjer je bil Račič obsojen na 20 let prisilnega dela. Pričetek jesenske porote v Ljubljani Jesensko porotno zasedanje prične pn ljubljanskem deželnem sodišču v ponedeljek 9. septembre. Za to poroto je že določenih sedem slučajev, med katerimi bodo nekateri prav interesantni. Dnevi posameznih razprav še niso točno fiksirani. Pred jesensko poroto pridejo: Anton Udir — uradna poneverba (§ 101), Anton Schle-sroger — goljufija (§ 197), Janez Vovk — uboj (§ 140), Gabrijela Stritar — detomor, Martin Jakopin — posilstvo na Golovcu (§ 125), Anton Podržaj — umor mačehe na Igu (§ 134) in Janez Grčar — težka telesna poškodba r.a Brdu (§ 152). Zadnji slučaj se je že obravnaval v poletnem porotnem zasedanju. !8e/esmea Koledar. Danes: Torek. 27. avgusta 1929 katoličani: Josip, pravoslavni: 14. avgusta, Svrš. p. M. Današnje prireditve Kino Matica: Nepremagljivi. (Luciano Albertini). Kino Ideal: Gospića Elza. (Elizabeta Berger). Dežurne lekarne. Danes: Leustek, Resjjeva cssta, Bjiunc, Rimska cesta. Stev 1Q4 »SCOVENSKI NAROD«, dne 27. av*»sta 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Razpis sružbe. Pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisa-no mesto dnevničarja - zvaničnika. Prošnje je treba vložiti do 18. septembra t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu«; izvedo se tudi v sekretarijatu velikega župana ljubljanske oblasti. — Uradni Ust št 86. objavlja odlikovanja in amnestijski ukaz povodom rojstva tretjega kraljeviča. — Nesreča pri delu. Posestnik France Ošljak iz Dobernlča na Dolenjskem je včera; kopal gramov. Nenadoma pa se je utrgala velika plast prsti in kamenja in ga zastrla. S tenkimi poškodbami so prepeljali Ošljaka v bomico. Njegovo stanje je precej kritično. — Strašna smrt pod vlakom. V bližini Cengičvile pri Sarajevu se je v noči od nedelje na ponedeljek pripetila težka nesreča. Progovrd nadzornik Franjo Cesnik, po imenu sodeč Slovenec, se je vračal po končani službi po progi domov. Drugo jutro so ga našli vsega razmesarjenega na progi. Povozil ga je tovorni vlak, ki je prišel iz Mostar j a. Kako je prišlo do nesreče, ni znano, vsekakor je pa čudno, da se Česnik, ki je bil vendar progovni nad" zornak, ni znal vlaku izogniti. — Se o zločinu v Čemi. Kakor smo poročali je bila 9. tm. v Cerni v Slavoniji na svojem posestvu umorjena in oropana 80-letna starka Frančiška Žabarič. Policija je prijela tri osebe, osumljene roparskega umora, in sicer Hijo Rodaša, Josipa Sa-mardžiča in nekega Koziča, ki so bih' prepeljani v zapore osiješkega sodišča. Kozič je sedaj priznal, da so se vsi trije dogovorih, da starko umore in oropajo, dočim ostala dva to uporno tajita. Radašu se je posrečilo dokazati aUbi, nakar so ga izpustili. Samardžič zatrjuje, da je bil usodnega dne v Beogradu pri dr. Nlkiču. Sedaj ga bo policija odvedla v Beogrrad, kjer bo konirontiran z dr. Nikičem. Cc dokaže svoj alibi, bo istotako izpuščen. Vsekakor pa je zagonetno, zakaj je Kozič oba obdolžil zločina. Mogoče je, da sta res sodelovala, verjetno pa je, da ie notel na ta način sebe razbremeniti. — Poskusen samomor v Zagrebu. Zadnje čase lizol ni več moderno samomorilno sredstvo pri ženskah. Vsaj v Zagrebu ne! Včeraj so namreč v tekn enega tedna zabeležili tretji poskušeni samomor z octovo kislino. Zastrupiti se je hotela 17Ietna služkinja Katica Hasija. Vzrok poskušenega samomora je bil spor z »dečkom*. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so li izprali želodec, vendar pa je njeno stanje še vedno kritično. —1] Enoletna gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje bo 29. in 30. sept. ob 9. zjutraj v poslopju »Mladike<. Pouk se prične 1. oktobra ob 8. -—11 Pri javni borzi dela v Liubljani je I v času od 18. do 24. avgusta t. 1. iskalo dela 605 moških in 285 žensk, skupaj 890 brezposelnih. Prostih mest je bilo 147 moških in 19 žensk, skupaj 166. Posredovanj se je izvršilo za 66 moških in 11 žensk, skupaj 77. Odpotovalo je 49 moških in 1 ženska, skupaj 50 brezposelnih. Delo išče moški: 12 hlapcev, I drvar, 1 rudarski poslovodja, 1 pečar, 1 žebljar, 6 kovačev, 10 železostrugarjev, 3 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 30 str. ključavničarjev, 3 elektromehaniku 6 elektromonterjev, 1 lesostrugar. 1 parke-tar, 1 rezbar, 6 urariev, 12 mizarjev, 4 kolarji, 3 Žagarji, 1 pletar, 3 sedlarji, 2 usnjarja, 7 strojarjev, 3 tapetniki, 28 kro-jačev, 21 čevljarjev, 1 čevljarski prirezo-valec, 1 klobučar, 10 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kartonažni delovodja, 6 mlinarjev, 15 pekov, 15 mesarjev, 3 natakarji, 7 tesarjev, 2 slikarja, 2 zidarja. 2 gradbena tehnika, 1 črkostavec, 20 pisarniških sms, 45 pomožnih delavcev, 7 kurjačev, 7 auto-mehanikov, 44 trgov, pomočnikov. 82 navadnih delavcev, 21 knjigovodij, 35 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 17 stavb, ključavničarjev, \ vodovodni instalater, 7 vajencev; ženske: 13 pisarniških moči, 2 kontoristinii, 8 prodajalk, 4 natakarice, 1 šivilja perila, 4 šivilje, i modistinja, 1 črkoslikarica, 31 tovarniških delavk, 3 kunarice, 2 sobarici. 56 služkinj, 5 postrežnic, 2 vajenki. — Delo ie na razpolago moškim: 15 hlapcem. 1 kovaču, 16 mizarjem, 1 Žagarju za venecijanke. i čevljarju, 18 zidarjem, 9 tesarjem, 13 pleskarjem - soboslikarjem. 2 sodarjem, 4 Iz f.niMiane —Ij Umetniška Matica v Ljubljani. Vodstvo Umetniške Matice je naknadno podaljšalo rok za prijavo Članov do 15. oktobra. V«e poverjenike prosimo, naj do tega termina izpolnijo svoje bloke in pridobe čim toč članov. Publikacije, in sicer monografijo kiparja Tineta Kosa ter dve sliki, dobe člani za božič. Članarina 24 Din je tako nizka, da lahko postane vsak Član Umetniške Matice. Prijave je pošiljati na naslov: Mmet-niška Matica v Ljubljani, Dunajska e. 35. —H Na drž. moškem ln ženskem učite« rjrsča v LJubljani bo sprejem v I. letnik dne 11. septembra, vpisovanje v II.—IV. letnik dne 12. septembra, v II.—IV. r. vad-nice dne 13. septembra, vsakokrat od 9. do 12. Otvoritvena sv. maša bo dne 14. sept. ob 8. Začetek rednega pouka dne 16. sept. Ponavljalni in zrelostni izpiti se vrše tako, kakor je bilo prej objavljeno. —1] Državni konservatorii v Liubljani. Vpisovanje na konservatorii bo v ponedeljek 2. sept. in torek 3. sept. od 9.—12. pop. in od 3.—5. pop. v sobi št 18 poslopja kon se rva torija v Gosposki ulici. Stari gojenci morajo predložiti lanske indekse in spričevala ter uradno prijavo, novi pa kr* srni Ust, zadnje spričevalo zavoda, katerega so obiskovali, in uradno priiavo kon-servatorija. Ta se dobi pri šolskem slugi že kolkovana za ceno 8 Din. Redni sprejemni izpiti bodo 4. In 5. sept dopoldne ob 10. in ob5. Kdor se vpiše po 3. septembru, mora plačati trikratno izpitno takso in prispevek za učila. SIcer znaša prispevek za učila 40 Din, rzpitna taksa pa 30 Din. Vse podrobnosti v veži konservato-rija. —1] Šola Glasbene Matic« v Liubljani. Vpisovanje bo 2., 3. in 4. sept. od 9.—12. in od 3.-5. pop. v pisarni Glasbene Matice. Gojenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu svojih staršev oz. njihovih namestnikov ter naj predlože krstni list zadnje šolsko spričevalo. Vesnina znaša 40 I>m, ukovina pa za klavir m gosli 78 Din, za solopetje 160 Din, za teoriio in mladinsko petje 25 Din. na mesec. Teorija in mladinsko petje poleg violine ali klavirja pa sta ukovine prosta. Pouk orkesterskfn instrumentov stanne 90 Drn na mesec. Podrobnosti v veži poslopja. ~~ M«z«iska knjižnica in arhiv bosta zaradi obsežnejših tehničnih predelav poslovala do 20. septembra t L samo v nuj-nejšfh primerih. — Dr. Tone Jamar ne ordinira do konca meseca. 476_n -I] Mestna ženska reata* gimnazija. Vpisovanje za gojenke v I. razred bo 11. sept. od 9. do 11. Gojenke iz drugih zavodov in one, ki prestopijo iz meščanske šole po dopolnilnem iZpjtlIt sc bočo vpi. sovale 13. sept. od 10. do 11. Oojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 12. sept' od 9. do 11. Otvoritvena služba božja bo 14. sept. ob 9. v nunski cerkvi. Začetek pouka 16. septembra ob 8. Dopolni izpiti za go. ienke meščanskih in drugih šol bodo 29. avg. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj bo 13. sept. od 9. do n. Sprejemni izpit je 14. sept ob 8. Pouk se prične 16. sept. ob 8. kamnosekom, 1 pečarskemu pomočniku, 1 krojaču, 5 kleparjem, 2 navadnim deiw-cem, 1 fotografu, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 mhnarskemu pomočniku. 1 vodovodnemu instalaterju, 3 usnjarskim pomočnikom, 1 pokladalcu parketov. 7 tesače:n, 16 vajencem; ženskam: 1 pletilji. 2 štepa-ricam, 2 dežnikaricam, 1 šivilji za kiznar-stvo, 2 služkinjam, 2 kmečkim dek'am, l šivilji za krpanje perila, 3 vajenkam. _fj Za ubogo rodbino v V od m a tu darovala ga. Ter. Novotny Din 50. _ Iz Celja — Iz seje okoliškega občinskega sveta. V nedeljo dopoldne je bila seja celjskega okoliškega občinskega sveta, na kateri sta bila izvoljena v okrajni cestni odbor kot predstavnika celjske občine župan g. Alojzij Mihelčič in podžupan g. Vinko Kuko vec. — Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice ▼ Celju bo 1. septembra t. 1. ves dan v pisarni Glasbene Matice v Celju, Slomškov trg 104. soba štev. 1. Sprejemajo se gojenci od 7. leta starosti naprej. Za informacije in pojasnila glede vseh podrobnosti, tako glede ukovine, kakor preizkušnje sposobnosti posameznih začetnikov naj se vpraša v pisarni istotam. _c Iz celjske mestne plinarne. Dne 4. in 5. septembra bo v tukajšnji mestni osnovni šoli (telovadnica) predavanje o plinu in uporabi plina v kuhinji m gospodinjstvu z istočasnim predavanjem raznih plinskih kuhalnin naprav in aparatov. Zaradi velikega pomena plina v gospodinjstvu in dejstva, da je plin najčistejše in najpripravnejše kurilno sredstvo, bo to predavanje zanimalo sigurno vsako gospodinjo, zlasti, ker bo predavala in praktično razkazala vse aparate, njih uporabo za kuhanje in pečenje prvovrstna strokovnjakinja. Da se bodo posetniki tega predavanja lahko prepričal; o vseh prednostih plina, se bo med predavanjem ku-nalo. cvrlo in peklo. Za ugotovitev porabe plina pri kihanju bodo nameščeni tudi števci pri aparatih, da se odstranijo vsi J dvomi o količini porabljenega plina. Predavateljica, ki je doslej Že skoro v vseh večjih mestih predavala o tej temi, uživa povsod svoj strokovnjaški sloves, zato priporočamo predvsem našim gospodinjam, da se predavanja gotovo udeleže. Proslava 20 letnice organizacije narodnih železničarjev Narodni železničarji proslave v začetku septembra 20 letnico obstoja svoje organizacije. — Strokovno delo Udruženja jugo-slovenskih narodnih železničarjev v 10 letih obstoja naše države. Ljubljana. 26. avgusta. Narodni železničarji proslave 7. in 8. septembra 20 letnico svojega udejstvovanja. Proslava bo tem pomembnejša, ker razvije ljubljanski oblastni odbor ob tej priliki svoj prapor. Proslave se bodo udeležile železničarske organizacije iz vse države. Kakor znano, je v Udruženju organiziranih 25.000 železničarjev, od teh v Sloveniji okoli 4000 Po prevratu je bila prva in najvažnejša naloga Narodne vlade, pozneje ministrstva za promet, urediti promet na vseh progah nove povečane domovine. Žal, da se takrat v drugih pokrajinah in v ministrstvu niso našli možje, ki bi bili tej veliki nalogi ko«. Takoj spočetka bi se morali izdati enotni predpisi za izvrševanje službe na železnicah, in sicer za vso državo enaki. Toda nihče se za. to ni zmenil, temveč so železnice in železničarje politično eksploatirali in uganjali korupcijo na železnicah od zgoraj. Na Hrvatskem m v Banatu se je vršila služba po starih madžarskih predpisih, v Bosni, Hercegovini in Sloveniji po nemških predpisih, v stari Srbiji pa po srbskih predpisih, kolikor jih je pač ostalo izza vojne vihre. Tudi prejemki železničarjev so bili različni, ker je bila v veljavi v vsaki pokrajini drugačna pragmatika. Na pritisk in vzpodbudo Udruženja nar. železničarjev se je pripravljal unificiran zakon ministrstva za promet. Oktobra 1. 1°23. pa se je nenadoma izdal zakon o državnem prometnem osobju, ki pa ni bil zadovoljiv, ker se niso upoštevale želje in zahteve železničarjev, organiziranih v Zvezi, odnosno v Udruženju. Železničarji so zahtevali od vsakega poznejšega ministra za promet ureditev službenih razmer, n. pr.: revizije zakona o državnem prometnem osobju, izdajo pravilnika za pomožno osobje, t. j. za delavce, rokodelce in nenastavljence, revizijo pravilnikov o službeni obleki, o postranskih prejemkih in o voznih ugodnostih. Udruženje je pri tem izvršilo svojo dolžnost, izdelalo osnutke vseh teh pravilnikov in zakona ter jih je predložilo ministrstvu, da bi se uveljavili, položaj železničarjev izboljšal in s tem v zvezi uredile pomanjkljive razmere. Čudno je bilo to, da je vsakokratna uprava delala ravno nasprotno in izdajala pravilnike, ne da bi upoštevala predloge Udruženja ali sploh prošnje m zahteve železni carstva. Članstvo Udruženja je predlagalo, naj se izdaja službena obleka v naravi, kakor je bilo svoječasno običajno bodisi pri južni, bodisi pri državni železnici; gospodje pri vodstvu uprave so pa naredffc* ravno nasprotno. Izdali to pravilnik, kakšna mora biti službena obleka in kdo jo mora nositi, določili pa so le skromen prispevek 400 do 600 Din letno, in se tega samo nekaterim, Največji del Železniških uradnikov in vse -delavstvo pa sploh ne dobiva niti obleke niti prispevka. Desetletja so dobivali železniški uradniki, uslužbenci in delavci za razna naporna, nočna in druga važna dela posebne nagrade. Vse to so z uveljavlje-njem poslabšanih pravilnikov o postranskih prejemkih odvzeli. Odvzete in zmanjšane so bile blagajniške, gradbene, nočne (delno), funkcijske, čezurne, akordne, kilometrske, predorske in druge doklade, tako da je bilo osobje oškodovano v toliki meri, da je postala njihova eksistenca nemogoča. Uslužbenci so izgubili po 200 in še mnogo več mesečnih prejemkov, ki so jih že več let za izredno naporno službo prejemali. Najbolj so bili prizadeti zadnja leta naši železničarji, ker se jim ni povišala plača niti za eno paro; nasprotno so jim od leta do leta odvzemali in zmanjševali prejemke. Ministri so obljubljali, da bodo zahteve železničarjev uvaževali in uveljavljali, ostalo je pa vse le pri zagotovilih in obljubah, nihče ni držal dane besede. Izdajali so pač okrožnice, navodila in ukaze o disciplini ter pretnje s kaznimi. Izdajali so oklice in navodila, kako naj bi se vršila služba na železnicah, toda enotnih predpisov za izvrševanje službe, tehtno pre-udarjenih in do podrobnosti izdelanih, niso izdali in tudi položaja želzničarjev niso izboljšali. Vseh 10 let po vojni se je Udruženje bavilo s tem, kako bi našlo pota in sredstva, da bi se doseglo zboljšanje gmotnega položaja jugoslovanskega železni Čarstva. Ni štedilo ne ogromnega dela in truda in ne stroškov, ki predstavljajo ogromno žrtev Udruženja za ureditev gospodarskih, kulturnih in gmotnih razmer jugoslovanskih železničarjev. Najbolj izmed vseh so pač prizadeti naši železniški delavci — nenastavljenci, ki so se jim znižale mezde do skrajnosti. Danes zasluži pomožni zaviraČ z štirimi otroki 34 Din na dan, progovni delavec GOO Din na mesec itd. Čezurno delo se je skoraj popolnoma odpravilo in tudi drugi postranski prejemki so reducirani do neznatnosti. Pravilnik o voznih ugodnostih je odvzel stare legitimacije in tudi družinskim članom neomejeno režijsko vožnjo, ki so jo desetletja uživali. To so udarci in poslabšanje gmotnega položaja, ki ga jugoelovenaki železničarji niso zaslužili. Nobena panoga v državni službi ni bila tako težko prizadeta v zadnjih letih kakor železničarji. Vsako leto so se znižavali krediti za mezde in materijal. Stalež osobja in delavcev je znižan nad mogoče meje in sicer v zadnjih petih letih najmanj za 40%. Udružen je* je stalno posvečalo pažnjo vsem tem nedostatkom ter se jim je kljub vsemu posrečilo nešteto namenjenih udarcev odbiti, nešteto poslabšanj še pravočasno preprečiti; dostikrat je pa naletela organizacija na gluha ušesa, — odločevali so politiki v škodo železničarjev. To je kratek opis preteklega dela organizacije, ki se je morala boriti v najhujših okoliSčinah v času najstrastnejdih stran- jubestnjiv-povsod dohrodošel Pameten, olikan, dober tovariš. Dobrodošel pri trgovskih prijateljih, v družini, na športnem prostoru in v družbi. Tajnost njegovih uspehov ni samo njegov tipus, temveč njegova cela pojava ~ kot negovan Človek. Predpogoj so dobro negovani lasje brez prhljaja. Deset minut dela — kratko umivanje z Elida — Shampoo zadostuje za željeni uspeh. Praktično za vsacega moškega, ker se lahko vedno vzame s seboj. Očisti temeljito lase in lasišče ter odstranjuje prhljaj. ELI PA S MAH P 0 O karskih bojev, katerih odmev je bil le v Škodo železnicam in železničarjem. V tej borbi je bilo Udruženje osamljeno, ker so se cepili železničarji v katego-rijske organizacije, politične frakcije in internacionalne stranke. Politična razcepljenost železničarjev je največ kriva neuspehov in današnjemu slabemu položaju, v katerem se nahaja danes celokupno ju-goslovensko železničarstvo. Ko bi se bili organizirali vsi železničarji kot en mož v nepolitično samostrokovno železničarsko organizacijo, bi bil položaj na železnicah in med železničarji prav gotovo popolnoma drugačen. r>vaj set letnico dela in borbe narodnih železničarjev bo pozdravila javnost nedvomno s simpatijami in se bo marsikdo, ki je prijatelj železničarjev in ki ve ceniti njihove zasluge za narod in državo, rade volje udeležil nji.iove proslave. Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev bo v nedeljo 8. septembra na Ljubljanskem velesejmu ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v ieseni<. 1. Tekmovanje bo od 9. do pol 1. in od pol 3. do 7. zvečer. 2. Tekmovanja se lahko udeleži vsak harmonikar iz Slovenije, vendar pa za-morejo tekmovati harmonikarji, ki se preživljajo izključno z godbo, nadalie izdelovalci in trgovci harmonik, njin nastavljen« ci in oni sorodniki, ki žive v hiši izdelovalca ali prodajalca, samo v posebni (IV) skupini in ne prejme nikakih nagrad, marveč samo diplome. Vsi drugi tekmovalci lahko tekmujejo v poljubni skupini. 3. Vsak tekmovalec se mora pismeno prijaviti velesejmskemu uradu do 1. sept-iembra. V izjemnih slučajih se more prijaviti še kasneje do dneva tekmovanja, vendar pa odloča potem o pripustitvi h tekmovanju ocenjevalna komisija. V prijavi mora tekmovalec navesti svoie ime in priimek, poklic, točen naslov in v kateri kategoriji in skupini želi tekmovati. 4. Tekmuje se: T. Skupina: diatonična harmonika a) lažja kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. II. Skupina: kromatične harmonike (Za kromatične harmonike se prizna samo one instrumente, ki imajo tudi popolne kromatične basove, a) kategorija za začetnike. b) kategorija za dovršene igralce. Tekmovalec, ki je bij nagrajen na lanskem jesenskem tekmovanju na velesejmu s kako nagrado (narmoniko itd.) se more udeležiti tekmovanja samo v težii kategoriji I. in II. skupine. Ostalim tekmovalcem je na prosto tekmovanje v lažii ali težji kategor>:: t ag skupine. TTT • Mladinsko tekmovanje za tek '?. leta starosti. Ti igrajo la>' :i harmoniki. I\ t: a) teKinovalci profesionalci. c) proizvajalci in trgovci harmonik, njih nastavljenci in svojci. (Glej točko 2. določil). 5. Vsak tekmovalec igra pred ocenjevalno komisijo po njeni odločitvi en do dva poljubna komada. Boljše tekmovalce izloči ocenjevalna komisija za ponovno izbirno tekmo. Izbirna tekma se vrši po odredbi ocenjevalne komisije v določenem tekmovalnem času; ura in prostor na sejmišču se razglasi na velesejmu. Tekmuie se samo na harmoniki; spremljevanie z drugimi instrumenti ni dovoljeno. 6. Vsak tekmovalec se mora ob prihodu na velesejmu javiti v sejmskem uradu, kjer dobi tekmovalno številko. 7. Časovna razvrstitev tekmovanja: I. skupina, obe kategoriji v nedeljo dne 8. septembra ves dan. II. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob pol 3. popoldne. III. skupina, dne 8. septembra ob po] 3. popoldne. IV. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob 11. dopoldne. 8. Za dobre tekmovalce vsake skupine in kategorije, izvzemšl IV. skupine, so določene lepe nagrade. IV. skupina se nagradi samo s diplomami. 9. Event. izpremembe in dopolnila se razglase v ljubljanskih dnevnikih in tednikih. Tajinstven beg hajduka Babejića Pred dnevi so se razširile vesti, da »o pri Pož.^revcu ubili nevarnega srbskega hajduka Ivana Babejiča. ki strahuje že več let vso požarevsko okolico. Oblasti so razpisale za njegovo glavo že 100 tisoč Din. Iz Požarevca poročajo sedaj, da so vest o smrti Babejića razširili njegovi pajdaSi, da bi tako zabrisali za njim sled ororni-kom in oblastem. Babejič sam je obljubil 5 tisoč Din tistemu, ki mu prinese glavo seljaka Marjana Simeunoviča iz vasi Laznice, kjer je bil hajduk Babejič tudi rojen. Babejič in Si-meunovič sta že dolgo smrtna sovražnika in strežeta drug drugemu po življenju. Orožniki so vedeli, da bo Babejič skušal pri prvi priliki ubiti Simeunoviča in so zato stalno stražili njegovo hišo v zasedi. Pred dnevi se je Babejič res pojavil v bližini Simeunovićeve hiše z dvema svojima pajdašima. Orožniki so vse tri pozvali, naj se udajo, kar pa razbojniki seveda niso storili, temveč so poskakali v bližnji jarek. Orožniki so začeli sfeljati in je borba trajala nekaj minut. Razbojnikom, ki so sm-lali s samokresi, se je posrečilo pobegniti v noč. Homoljski srezki poglavar je organiziral za Babejičem velik lov. Naslednjega dne so tudi ugotovili, da so orožniki ponoči ranili Babejića, kar sta potrdili tudi dve deklici iz Laznice, ki sta pasli v bližini ovce. Po boju v bližini Simeimovićeve hile so rudi našli sledove krvi. Deklici sta izjavili, da sta videli, kako je seljakmja Ana Fusulović s krpo obvezala krvavečo roko nekemu oboroženemu moškemu. Po opisu so oblasti prepričane, da je bil ranjenec Babejič. Na kraju, kjer je seljakinja obvezovala razbojniku rano, so našli krvave krpe in mlako krvi. Orožniki so takoj prijeli in zaslišali Ano Fusu-lovićevo, ki pa je odločno zanikala, da je nudila razbojniku prvo pomoč. Na dan, ko so razbojnika iskali orožniške patrulje iz vseh okoliških srezov. so njegovi pajdaši razširili vest, da je Babejič že mrtev in da so ga našli v nekem jarku v bližini vasi Breze. Orožniki so poslej zaman iskali s pomočjo številnih oboroženih kmetov pobeglega razbojnika. Obisk Ribničan je prišel v Ljubljano, da bi posetil sina, ki je študiral na unW verzi. Prišel je zjutraj s prvim dolenj* skim vlakom in ko je našel stanova* nje svojega sina, je vprašal ženafan. ki je pogledala skozi vrata: — Ali tukaj stanuje Janez Tepe«? — Kar notri ga pripeljete, mu )e odvrnila cjospodinja. Pri vstopu v službo Oprostite gospod mojster, je dejai novi pomočnik, nekaj vas moram ie vprašati: Kdaj pa je pri vas poldne; kadar prične ura biti ali kadar neha? Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, dme 27. avgusta 1929. 119 ŽNa valovih strasti cRoman Oni, ki so iz dađjave gledali sprevod, so ga ogledovali z nekako bojaznijo, kakor da bi videli v njem teman, oblak, ki skriva v svoji notranjosti strelo in blisk. Kdor pa ga je gledal iz bližine, ni mogel videti v njem nič drugega, kakor slavnost, ki v predpustni dobi pri-dava novo noto veselemu življenju na buljvarjih. Pri vratih St. Denis je stal polk ki-rasirjev, katerih svetli šlemi so navidezno goreli v žaru plamenic. Simon, orjaški voznik, se ni mogel vzdržati, da ne bi dal sprevodu političnega pomena. Toda vloga, ki jo je sedaj vršil, je bila prav za prav miroljubna, zato je zahtevala mirne in resne izjave. Simon je zato le od časa do Časa za-klical: »Živela reforma! Dol z Cruizotom!« Ljudstvo mu je v trenutku pritrdilo, toda med smehom, ker je bilo že splošno znano, da je Guizot padel in da ima zato reforma najboljše izglede. Tudi ki rasi rji so se pridružili temu kricu, kajti nikogar ljudje tako hitro ne zapuste kakor padlega ministra. Sprevod se je ustavil za malo časa, kajti vsi so se hoteli bratsko pozdraviti s kirasirji. Častniki niso nasprotovali temu, kajti radi bi si bili ogledali skozi lor-rrjete Liberte, katere krasoti so, ne glede na njeno božansko pojavo, dajali polno ceno. Tudi Liberte je bila zadovoljna, da so se ustavili, kajti imela je lepe ki-rasirje zelo rada, kakor vse ženske. Veselje, navdušenje in občudovanje je bilo na obeh straneh. Končno se je sprevod premaknil, seevda med velikanskim krikom in vikom, zato pa v najlepšem redu. Ko pa je dospel do razkošno razsvetljene palače zunanjega ministrstva, ga je zadržal kordon pehotne vojske in moral se je ustaviti. »Kaj je to!« je kričal Simon; »zakaj nam branite naprej?« Vojaške vrste so se odorle in iz njih se je približal vozu častnik na konju. »Feliks, podrži malo vajeti,« je dejal Simon, »da se nekoliko po-menim s častnikom.« Feliks je sedel na voznikovo mesto. Simon pa je zlezel z voza. Liberte je stala mirno na vzvišenem mestu; vse jo je gledalo, vse jo ie slavilo. Nje lice je imelo oni vzvišeni izraz, kakršnega si umetnik prizadeva dati svoji Madonni. Liberte se ni zmenila za bajonete, ki so se ji blesteli naproti, kakor da stoji na jutranji zarji, obkrožena od klanjajočega se sveta. »Čujete, da ne smete naprej,« kriči Častnik na Simona, stoječega tik pred častnikovim konjem. »To je nekaj posebnega,« odgovar- ja Simon; »doslej nam ni tega nihče branil!« »Vidim,« povzame častnik, »vendar tod ne sme nihče.« »Toda, gospod, glejte vendar, da imate pred seboj vesele vrste ljudi brez orožja, po večini ženske ih otroke. Ako bi se bili hoteli oborožiti, bi bilo to za nas zelo lahko, v St. Antoineu je orožja več ko dovolj. Bodite dobri in Dusrite nas dalje.« »Ne,« odgovarja kratko častnik, »takoj obrnite, kajti tod ne sme nihče.« Žolč Belega Medveda je zavrel, ali bil je prepameten vodja, da bi se ne-oborožen spustil v spor z oboroženo silo. »Saj je vendar nemogoče obrniti voz v tej gosti ljudski gnječi.« je pripomnil Simon in krotil svojo besnost. »Kaj me to briga... morate!« je ukazal častnik z neizprosno strogostjo. V tem pa je padel iz vrst pehote strel, ne da bi se prav za prav vedelo, kdo je streljal. Častnik se je obrnil s konjem, ki se je uporno vzpenjal, in odjezdil med vrste pehote, ki so se za njim takoj spet zaprle. Takoj nato je videl Simon na svoje veliko začudenje, da dve vrsti bajonetov merita nanj in na brezštevilne vrste ljudstva, ki je veselo šumelo za njegovim hrbtom. »Tristo hudičev!... Pazite, pazite!« kliče Beli Medved množici. »Pali!« Simon, čeg^r uho je vjelo to pošastno povelje, se je oprijel kamenja na tlaku, kakor bi ga hotel razdreti s svojimi silnimi prsti, ali prsti velikana naenkrat onemorejo pri grohotu salve, ki ie sledila takoj po povelju nad njegovo glavo. O, nebesa! Po vsem buljvarju se razlega v nočno temo krik. žalosten krik. morda groznejši nego je kdaikoli pretresal mestne zidove. Kdor je gledal z oken na buljvar. pa ie bil priča groznega prizora. Kor je moglo, je bežalo v sosednje >lice in uličice. Mnogo pa jih ni moglo več bežati. Mnogo jih še leži, bodisi negibno, bodisi da se valja v krvi; kar je pred trenutkom še obvladovalo prešerno pred-pustno veselje, kosi sedaj bleda, neusmiljena smrt. Bučni buljvar se 5e spremenil v žalno zborovanje. Plamenice, ki jih je prižgala radost, plapolajo sedaj kakor sveče ob rakvi. Zakaj to ubijanje brez predhodnega opozorila, zakaj ta moritev brez neizogibne nujnosti? Kako le more oborožena sila streljati na neoborožene, veselo Šumeče vrste mož. žensk in otrok? Kako! — Zakaj! Simon vstaja nepoškodovan s tal m gleda na svoi voz. od Česar vprege sta padla oba konja. Od petih oseb. ki jih je pred trenutkom pustil na vozu. zdaj ne vidi nobene. Liberte je izginila in ž njo vred je izginila tudi njena varnostna straž«. Kralj Amaitnlah - podjeten tihotapec DUNAJ SEDEŽ MEDNARODNE DRUŽBE TIHOTAPCEV OPOJNIH STRUPOV. — ZVEZE TIHOTAPCEV MED EVROPO. AZIJO IN AFRIKO. — SUMLJIVA VLOGA BIVŠEGA AFGANISTANSKEGA KR\LU Poročali smo svoječasno o veliki tihotapski aferi v Parizu, kjer je policija izsledila nevarno mednarodno tolpo tihotapcev opojnih in omamnih sredstev. Podjetni družbi je bil na čelu bivši afganistanski poslanik, na čegar naslov so pošiljatve strupov redno prihaiale. Seveda so bile deklarirane kot dokumenti ali pa blago afganistanskega poslaništva v Parizu in ker je tako blago carine prosto, je razumljivo, da je podjetni poslanik lahko dolga leta tihotapil, ne da bi mu mogle oblasti do živega. Ob senzacionalnem razkritju so v Parizu namigavali. da je v afero zapleten tudi bivši afganistanski kralj Amanulah. Te vesti so se kljub uradnim demantijem trdovratno vzdrževale v javnosti in vse kaže, da niso bile iz trte zvite. Na Dunaju so namreč te dni prišli na sled velikanskemu tihotapstvu in listi poročajo, da utegne imeti tudi krali Amanulah svoje prste vmes., V marcu je prejela dunajska policija anonimno ovadbo, da je v Avstriji oziroma na Dunaju sedež velike tihotapske družbe, katere niti so razpredene po vsej Evropi, najbolj pa v Egipt, kamor se tihotapsko blago, večinoma sami omamni strupi in opojna sredstva, kar na debelo izvaža. Duša tihotapske družbe je bil mladi Poljak Ayzik Zelinger. ki mu je pomagal tudi njegov brat Zajuval. v afero pa je bila zapletena tudi dunajska tvrd-ka »Pharmadrog«. Ti trije so zaposle-vali celo kopico spretnih agentov, ki so znali blago tihotapiti v Egipt. V Egiptu je policija nekega lepega dne prijela Zajuvala in enega njegovih agentov. Neki uradnik egiptske policije se je nato odpeljal na Dunaj in obvestil tamošnjo policijo o tihotapskem podjetju in načinu tihotapljenja. Policija, ki prej tihotapcem ni mogla do živega, je sedaj razpolagala z zadostnimi informacijami ter se je lotila takoj posla. Kmalu se ji je posrečilo izslediti tihotapsko gnezdo. Zvedela je, da so tihotapci, katere je deloma ponovila in zaprla, res za milijonske zneske iztiho-tapili prepovedanega blaga. Imeli so kupčijske zveze s Švico, Nemčijo ter Poljsko. Na Dunaju so bili aretirani farmacevt Schonthal. egiptski trgovec Husein el Nuanaj in nekaj pomagačev. Avzik je bil iz Egipta pravočasno obveščen, da so tla na Dunaju postala prevroča in da naj se varuje. Zato se je lopovu posrečilo pobegniti, predno je bila dunajska policija obveščena o vsem. Dunajska policija je na široko raz-predla svoja poizvedovanja in je dognala, da je bila dunajska organizacija samo drobec velepotezne tihotapske družbe, katere sedež je nekje v Aziji in ki ji baje načeluje neki Japonec, ki se pod raznimi imeni pojavlja sedaj v Londonu, nato v Parizu, v Berlinu, na Dunaju itd. Na Dunaju se je baje izdajal kot Ugino Masvahozo in je bil z brati Zelinger v tesnih stikih. Zaslišani prijeti tihotapci so izpovedali, da se nje-| gov glavni urad nahaja v Tokiju. odkoder razpreda svoje niti po vsem svetu. Policija je zato vprašala tokijske oblasti, če jim je znan kak mož pod tem imenom, dobila pa ie odgovor, da ga na Japonskem sploh ne poznajo. Nadaljni potek preiskave je prinesel zelo zanimiva razkritja. Izkazalo se je. da je prvotno anonimno ovadbo podala nekaj konkurenčna tihotapska tvrd-ka, ki ji je dunajska podružnica iznod-kopavala tla pod nogami. V Kairu ie pred začetkom tihotapstva veljal kg heroina približno 2SO0 Din. cena pa je znatno padla, ko so pričeli Zelinger in ostali kar na debelo uvažati tihotapsko blago v Egipt in Levanto. Zato ie grozila konkurenčni tvrdki propast. Člani te tihotapske družbe, ki se je čutila ogroženo, so večinoma visoke egiptske osebnosti, ki imajo velik vpliv na vse javno življenje in jim zato policija ne more do živega. Policija je nadalie tudi zvedela, da je imel pri tihotapski aferi tudi afganistanski kralj Amanulah svoje prste vmes. Amanulah ie baje sploh podjeten tihotapec in ima večino svojega ogromnega imetja samo od tihotapstva. Dunajska policija intenzivno nadaljuje poizvedovanja in bo skušala dokazati, da ie kralj Amanulah res velik prebrisa-nec. r IKLJUC Najboljše, na^trape^e, za*o 13 najcenejše! Dobrohotni oče — Marica, mladi g. Piškot je prišel, da te zasnubi. — Oh papa, jaz ne maram iti pTOČ od mame. — Saj jo lahko s seboj vzameš. Poroka v trikoju V mestu Antihes so te dni doživeli originalno svatbo. Maurice Chalon iz Carigrada in jegova izvoljenka Hilda Herrlich iz Kansas Citv v Ameriki sta se poročila v — nrLkojih. Par. ki se je prijavil uradniku, ki ju je imel po* ročiti, se je skliceval na stari Napoleonov zakon in zahteval, naj ju takoj poroči. Oba sta bila v kopalnih triko* jih. pa tudi svatje in družice so nasto* pili v trikojih in kopalnih dresih Ker je imel par papirje popolnoma v redu, uradnik ni smel ugovarjati in ju je poročil. Po poroki so družice nevesto m ženina po ameriškem običaju ob* metavali z rižem. Po poroki je odšel parček na svojo jahto in se odpeljal na poročno potovanje. Poroka v trikoju je bil menda doslej prvi primer v Franciji. 14letni deček na potovanju okoli sveta V angleškem pristanišču Cardiffu je poskušal te dni 141etni Leslie Sutton vkrcati se- na parnik »Discorverv«. ki je krenil na znanstveno potovanje v polarne kraje. Pod vplivom raznovrstne pustolovske literature je deček sa = njaril o avanturah na morju in se je že dolgo časa bavil z mislijo, da se vkrca na katerikoli parnik. Ko je cul. da krene »Discorverv« v polarne kra* je, se je odločil, da se vtihotapi na parnik ter kasneje na odprtem morju javi kapitanu. V resnici se mu je posrečilo, da se je neopaženo vtihotapil v rešilni čoln in se je tam skril. Našel je v njem tudi nekaj hrane, ki je bila pripravljena za slučaj potrebe. NTa njegovo nesre* čo, pa so ga našli prej, nego je parnik odplul na odprto morje. Kapitan ga je dal takoj privesti predse, nakar mu je deček z vso vnemo začel pripovedova« ti o svojih načrtih. Kapitanu se je za* zdelo, da je mali premlad za potova* nje okoli sveta. Pustil ga je v prvi luki vkrcati na drug parnik, s katerim je potem odplul v svoje rojstno me« sto. Ko so v Cardiffu zvedeli za dečkovo pustolovščino, so ga v luki pričakovali novinarji, da ga in ter v ju vaj o. Predno pa so ga novinarji dobili v roke, je prišel dečkov7 oče in mu pri« peljal več gorkih zaušnic. Šele, ko se je mali najokal, je mogel izjaviti no* vinarjem, da bo vendarle odšel v svet. Seveda je zbudil s tem odgovorom največje začudenje vseh prisotnih, zli* sti pa še svojega očeta, ki je menil, da bo deček po klofutah ozdravljen svo* jih fantazij. Zakaj? Gospa čita roman in vpraša hć-r: — Povej mi. kaj se prav za prav pravi pourquoi? — Zakaj, je odvrnila izobražena hčerka. — Ne vprašuj tako neumno, se ie zjezila mati, zato, ker hočem vedeti. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tndi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo ta Jugoslaviju: Tvornice Zlatorog, Maribor. t V* jabolk in hrušk za prešanje ali že napravljen jabolčni ali hruškov sok kupi tvornica AR KO Obenem se iščejo dobavitelji, tudi se stavio na razpolago potrebne cisterne. Obsežne ponudbe z navedbo cene franko vagon na Vladimir Arko, Zagreb, poštanski pretinac 41. 1735 ZanesSib pomoček za nego las Z rabo na nove izoajden« francoske pomade »MISEL« s« ustavi Izpadanje in sivinje las, povrnejo se izgubljen: lasje, odstranijo se vsi pojavi, ki zarad: njih Lasje izpadajo m sive. Uspeb je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, kakor so '"^c^T-i" so ie komu dalj časa siveli ali Izpada S lasje Cene z dostavttvijo vsakemu naročniku na dom: 60 gr 115 Dim, SO gr. 150 Din, 100 gr 185 Dio. 160 gr 290 Din. Vsakemu naročita priložimo garancijo za po pota uspeh za ta lek. Za slučaj, da bi ne bilo jspeha. vrnemo denar m poravnamo vse stroške. V tuzemstvo poSMJa po povzetju Depo za Jugoslavijo pomada »MISEL«. Reograd. Vasinp S. — V Beogradu prodaja lekarn** Delini. Knez Mihailova 1 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDCvUlji a_ □ HALO □ OGLEDALA HALO brušena in nebrušena v vseh velikostih in oblikah iz prvovrstnega kristalnega stekla 5—8 mm debela, kakor tudi navadna »fin« ogledala 2 mm debela ter raznovrstno steklo (zrcalno 6—8 mm, nadmoćno 8—10 mm, tanko 4—5 in 1/2 mm debeline, specialno, alabaster, ledenasto), nadalje upognjene šipe, šipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje raznih orna-mentov, tudi po načrtih, montiranje avtošip ter popravila starih, pokvarjenih ogledal, izvršuje po najnižjih cenah „KRISTAL" D. D. tovarne ogledal in brušenega stekla MARIBOR. Koroška cesta 32, telefon internrb. 2132 ZAHTEVAJTE ]□□□□□□□□□□□□□{ LJVBLJAM VII S p, Šiška, Medvedova 38 telefon internrb. 3075 P O N U H B E! >mMa1i €>£lasi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi u znamkah. Za odgovor znamko i — Na vprašanja brez znamke n* mmmm ctdčavaHamo- — Najmanjši o£la* I>i¥i 5-— —-- 170 hI Tina belega in rdečega, prodam, laanal pridelek, izvrstna kaiplSica. HI. 500 Din. Vjekoslav Mraflcuž, P!e£;vica, pošta un postaja Jastrebarsko. 17-41 .»a I boljšim uspehom iC aad 23 let aporaMJajo Larucln kapsule za szdravtjenje spolnih ooleznd (tripei. Peta kapanje) V ✓sald lekarni puščica Din 25.—. S »što pošlje lekarna Blnm, Suboti ca *^~t Dve prazni sobi pritprajvni za pisarno, v I. nadstropju, na Bleiweisovi cesti s 1. septembrom oddaim. — Povcve se Bleiweisova cesta št. IS, L nadsta. levo. med 2.-5- uro popoldm«. 1737 I. Stjepušin ZAGREB. Jmjnsb 57 priporoča najboljše tambure, tice. škole, partiture 1 ostale potrebščine u »va glazbala. • Odlikovan aa pariškoj izlofbf Cjenici franko. VARČNA GOSPODINJA iobra kuharici, vajena % .^sa hišnega ^ela *n VZS°J& -»trak, Bi mesta samostojne gospod i-aje. Ponudbe pod »Gahrijelic-1756 na upravo li?ta. 17.V> STAREJŠI GOSPOD lobro situiran, išče za stalno prijateljico lepo gospodično, resnega značaja, iz boljših kro-gov, v cvrho izprebodov in zabave. Po možnosti pošBo it.ili-anskega ali nemškega jezika. Cen j. dopise na upravo H sta pod vResen značajc/1757. Klavirfi! Svarim pred nakupom navideznega blaza. cenib klavirjev 1 Kupujte na obroke od Din prve svetovne fabrikate: Bo&en-dorfer, Steinway, F5rster, HoLzI, Stlo£l original, kj so nesporno aajbotisi! (lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sod. :zvedeoec ia biv. u5k. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Velikanska Izbira Kreditni zavod za trgovino in industrijo —===== LJUBLJANA Prešernova ulica štev. SO (v lastnem po*loptu) ----- Obrestovnuja vlog, aakup in prodaja vkako vrstnih vrednostnih papirjev, devis in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsaki-vrste, e^kompt in inkaso menic ter naka-lila v tu in inozemstvo *afe - deposit* itd. itd. itd. Brsojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon «t 2040. 2457, 2548 Internrbao 2706 2S06 37-L 2 'Jrojuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fra« Jezersek. — Za upravo in InseratmJ del Usta: Oton ChristoL - Vsi v Ljubljani. 03