Mornarski
PoSthTna plačam* v aofovfnt
Cera 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 231
Maribor, sreda 10. oktobra 1928
»JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman .v upravi all po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa-12-Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Kdo ustvarja zadušljivo atmosfero v Srbiji?
Vsakdo ve, da je dandanes časopis v veliki meri regulator, mnogokrat celo smerodajalec javnega mnenja. Ako v zvezi s to pozitivno resnico motrimo javno mnenje v Srbiji, ki se še vedno ne more dvigniti iz težke psihoze, se vprašujemo: Kako to? Kdo je oni tajin-stveni faktor, ki sugestivno vpliva na velikosrbsko razpoloženje mentalitete v Beogradu in skoro vsej Srbiji?
Povodom nedavnega kongresa srbske zemljoradniške stranke v Čačku, na katerem je igral važno ulogo tudi direktor največjega in najuglednejšega beograjskega dnevnika »Politika«, g. Milan Ga-vrilovič, so gg. Pribi če vl<5. Drljevič in nekateri drugi že ugotovili, da je gosp. Gavrilovič oni, ki tudi v zemljoradniški . stranki ne pusti na površje pravega ljud skega mišljenja v Srbiji, ampak je eden izmed glavnih krivcev, da stranka še vedno plava v vodah srbijansko - hege-monistične politike.
Te dni pa je odlični hrvatski oublicist M. M. razkril zaveso še nekoliko bolj. Povedal nam je, da je g. Milan Gavrilovič kot direktor »Politike« naravnost diktator beograjskega javnega mnenja in najboljši branilec velikosrbske teze. Pod krinko nevtralnosti in objektivnosti seje »Politika« v zadnjo srbsko selo svoje velikosrbske ideje in vceplja v srca in mozeg srbskih seljakov mržnjo proti Hrvatom in prečanom sploh.
Milan Gavrilovič je bil dolgo vrsto let desna roka pokojnega Nikole PašKa, najgenijalnejšega predstavnika bizantin" skega makijavelizma, v ministrstvu za zunanje zadeve, zlasti kot šef oddelka za kulturno propagando v Južni Srbiji, in je Pašičev najboljši učenec. Poznavalci predvojnih političnih razmer v Srbiji vedo, kaj se skriva pod tem naslovom.
V	tem oddelku so se pripravljale akcije srbskih, komitov v Makedoniji, tam se je mladi šef spoznal tudi s Pu-nišo Račičem, ki mu je zaupal »tajne« misije v Južni Srbiji. V tej atmosferi je. bila ustvarjena tudi trajna vez med Ga-vrilovičem in Punišo Račičem. Tu se je Gavrilovič politično šolal in izšolal v metodah makedonskih akcij. Tu se je tudi naučil nizko ceniti javno politično delo, ampak veruje več v dogovore med štirimi očmi. Zato tudi noče nobene vodilne uloge v javnem življenju in parlamentu, ker je mnenja, da so to le fasade, za katerimi se morajo izvrševati »prava dela« in odločati o usodi države. Zato tudi njegova navidezna skromnost, da noče biti minister, ampak višje ceni tajinstveno moč direktorja »Politike«, v koje rokah so ministri lutke;, s kojoje ubil celo svojega starega učitelja in kasneje dvignil iz niča neznatnega Dragišo Cvetkoviča; s kojo terorizira vlade in stranke ter po svojem ukusu ustvarja in ruši avtoritete. Skozi njegov »kabinet« neprestano defilirajo poslanci in ministri, prosjačijo, da »Politika« natisne njihove govore v celoti, njihove izjave ali kak članek, po možnosti s sliko. Tako ustvar ja »popularnost« politikov. V tem je nje" gova sila. In položaj je danes tak, da si nihče ne upa nastopiti proti njemu, nihče se mu ne upa zameriti, ker sicer pride na indeks in — gorje mu. Radič se je nekoč dvignil proti »Politiki«, in že je bil na indeksu. V zadnjem času vodi borbo proti njenim metodam Pribičevič.
Gavrilovič je prenesel tip makedonske špijonaže in konfidentstva proti »proti-državnim« elementom, metode in mentalitet politične akcije v Južni Srbiji na
Sedemnadstropna palaia v razvalinah
VELIKA GRADBENA NESREČA V PRAGI. — OKROG 60 DELAVCEV MRT VIH, VEČ TEŽKO RANJENIH.— PRETRESLJIVI PRIZORI.
PRAGA, 10. oktobra. Prago je zadela težka katastrofa, ki je zahtevala kolosalne žrtve. Včeraj popoldne se je namreč porušila sedemnadstropna nova palača tvrdke Jakeš na ogalu Po ricove in Škofove ulice. S strahovitim truščem se je hiša kmalu izpremenila v kup razvalin, iz katerih je štrlelo polomljeno tramovje in zvito železje. Nepoškodovan je ostal samo 20 metrov visoki leseni stolp. Nesreča je nastala samo vsled tega, ker se je gra dilo prehitro in ker je gradbena tvrdka namesto dovoljene petnadstropne gradila sedemnadstropno hišo.
Posledice katastrofe so bile strašne. Vse zaposleno delavstvo je bilo zasuto in so se izpod ruševin slišali obupni klici na pomoč. Kamenje je ranilo tudi večje število mimo došlih potnikov, na dveh sosednih hišah pa so se pokazale močne razpoke.
Do danes opoldne so potegnili izpod
ruševin 13 mrtvih in 26 težko ranjenih. V kleti so našli nepoškodovanega delavca Červinko, ki pa je v strahu zblaznel in so ga morali prepeljati v umobolnico. Med drugimi so našli pod razvalinami tudi tri popolnoma zmečkane otroke, dva v otroškem vozičku. Na kraju nesreče so se odigrali strašni prizori. Neka ženska je našla pod razvalinami glavo svojega moža. V obupu jo je odnesla s seboj v mesto. Računa se, da je skupno 62 človeških žrtev. Reševalna dela so se vršila vso noč in trajajo še vedno. Stavbeni urad poroča, da je bilo za časa nesreče zaposlenih pri gradnji hiše 87 delavcev ter večje število monterjev ih inštalaterjev. Prva nesreča je imela za posledico potem še drugo. Ko so namreč gasilci hiteli na pomoč, je gasilski avtomobil na križišču dveh cest povozil prometnega stražnika in ga takoj usmrtil.
Jugoslavija in GrSka
JOCA JOVANOVI^ O BREZPOMEM BNOSTI GRŠKO-JUGOSLOVANSKE. PRIJATELJSKE POGODBE. — POGAJANJA Z VENIZELOSOM.
BEOGRAD, 10. oktobra. Grški ministrski predsednik Venizelos je danes dopoldne najprej posetil ministrskega sestanek z zastopnikommlhw mlhwy predsednika Dr. Korošca, nato pa imel sestanek ž zastopnikom zunanjega ministra, dr. Sumenkovičem. Pogajanja pa se bodo vršila šele popoldne. Dopoldne se je Venizelos odpeljal tudi na Avalo, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka.
, Vodja zemljoradnikov, poslanec Jo-ca Jovanovič, je izjavil novinarjem o pogajanjih naše države z Grško sledeče: Ako namerava Venizelos skleniti z Jugoslavijo slično pogodbo kakor jo je že sklenil z Italijo in kakor jo namerava skleniti tudi z Albanijo, potem je ta pakt za nas brez vsakega pomena in bi predstavljal le pomno-žitev arhiva'Društva narodov. Nas ve žejo z Grško posebni interesi: na eni strani v solunski luki, na drugi strani pa interesi balkanskih držav. Ravno zato je potreben med nami poseben pakt, ki bo vseboval rešitev vseh teh vprašanj, ne da bi bila pogodba naperjena proti kaki tretji državi.
PARIZ, 10. oktobra. »Temps« objavlja članek, v katerem se bavi z današnjim pojožajem na Balkanu in vlogi Jugoslavije. Naglaša, da pripada v prvi vrsti ravno Jugoslaviji naloga, da ima stanje na Balkanu, ustvarjeno po mirovnih pogodbah in da tvori jamstvo proti vsem presenečenjem in tujemu vmešavanju. Italijansko-grški odnošaji, italijansko-albanska zveza in proglašenje Albanije za kraljevino
vzbuja sicer v vodilnih jugoslovanskih krogih gotovo nezaupanje, pričakovati pa je, da bo Venizelos v Beogradu temeljito razjasnil značaj italljansko-grške pogodbe in pripravil vse potrebno za končno ureditev vseh še nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Grško. List izraža dalje trdno prepričanje, da bodo končfio ugodno rešena tudi vsa sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Francija ceni prijateljstvo Jugoslavije in smatra; da je naša država dovolj močna, da izpolni svojo veliko nacijonalno nalogo in da se konsolidira.
Izgon ameriškega žurnalista Iz Pariza
PARIZ, 10. oktobra. Policija je aretirala včeraj pariškega koresponden-. ta Hearstovega časopisnega koncerna, Harolda Horana in sicer radi objave tajne pomorske pogodbe med An glijo in Francijo. Horan je osumljen, da je le s pomočjo znatne podkupnine prišel do besedila te pogodbe, ki je izzvala v Ameriki veliko razburjenje in razočaranje. Pri zaslišanju je Horan izjavil, da ima žurnalist pač pravico, da si poišče senzacijonalne vesti kjerkoli jih more, vendar pa mu poklicna čast prepoveduje, da bi izdajal posredovalce in jih kompromitiral. Ker Horan ni hotel povedati, kako je prišel do prepisa te pogodbe, je dobil odlok, da mora najkasneje do četrtka kot nadležen tujec zapustiti Francijo. Nastop francoske vlade proti Horanu je
izzval v Zedinjenih državah veliko ogorčenje. Časopisni kralj Hearst zatrjuje, da je besedilo tajne angleško-francoske pogodbe on sam izročil Horanu z ukazom, da je takoj telefonira
v	Ameriko in da torej Horan ni izvršil nobene indiskrecije.
Obletnica Italijanske okupacije lužne Tirolske
INOMOST, 10. oktobra- Sinoči, na predvečer obletnice okupacije Južne Ti" rolske po Italijanih se je vršila v mestni dvorani velika protestna skupščina, na kateri je govoril poslanec Kolb. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva avstrijsko vlado, naj takoj izvrši primerne korake, da olajša življenje! nemških soroja-kov na Južpem Tirolskem. Če pa vlada tega ne bo izvršila, bo ljudstvo samo ukrenilo, kar smatra za potrebno, da za-sigura svojim podjarmljenim bratom človeka vreden obstoj. Ob 6. zvečer so zvonili po vsej Tirolski zvonovi, za tri minute pa je bil ustavljen ves promet.
fTlaneurl angleške mornaric* u Rtlantskem morju
LONDON. 10. oktobra. V Atlantskem morju se vrši te dni koncentracija angleškega vojnega brodovja. Letošnji jesenski manevri se bodo vršili ob škotski obali in bosta sodelovala na njih tudi dva naddreadnoughta tipe »Nelsona«, ki sta oborožena s topovi, ki morejo izstreliti eno tono težke pto jektile 22 morskih milj daleč. Taid projektili morejo na daljavo 9 km prebiti tudi 43 mm debele jeklene plošče.
Žensko trupjo u koučegu
SANTOS, 10. oktobra. Tu so aretirali italijanskega državljana Pistonija, ki je imel na krovu parnika »Mašite« kovčeg, v katerem so našli truplo razsekane mlade ženske.
Rojstni kraj Krištofa Kolumba odkrit
MADRID, 10. oktobra. Profesor Seri-na v Madridu poroča, da je našel v cerkvenih knjigah župnije Olive de Jeret dokaz, da je bil Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko, rojen v občini Gerez de Nos Capaleros.
Obup v bedi.
Skrb za obstanek je prignala tudi Že starejšega delavca Franca Kotnika v Zagreb. Iskal je dan za dnem zaslužka, a zaman. Povsod je bil zavrnjen. Sestradan in v skrbeh za svojo usodo, je sklenil zato, da gre prestovoljno v smrt. V obupu je izpil v svojem stanovanju čašico očetove kisline. Posledice so se kmalu pokazale. Siromak se je v težkih bolečinah zgrudil na tla in pričel klicati na pomoč. Sosedi so ga našli že nezavestnega. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar pa je njegov položaj tako nevaren, da je le malo upanja, da bi okreval. —
politiko za vso državo. On sl je ustvaril v »Politiki« urad za »javno varnost«, in na svoj makijavelistični način čuva in brani državo pred »defetisti.« Ima celo vrsto agentov, ki vohunijo za politiki,, ki so mu »sumljivi za državo«.
Na ta način je Milan Gavrilovifrs-^Po-litiko« sodeloval v ustvarjanju psihoze umora in je razgreval strasti plemenskega šovinizma. Tako je on tudi indi-
rektni sokrivec na dogodkih 20. junija in na kasnejšem nesrečnem; razvoju političnih dogodkov. On je ždel in sugeriral, ne staar tako jasno, kakor Ristovič sr, »Uedrnstvo«, k! je naravnost porival rta amor*.anoe3č bolj zavito in ^diplomatsko. Zato nori to# on težko moralno odgovornost za zločin od 20. junija. On zastopa patrijotezem v okviru poBcijske-
zgodovinl mnogo podobnih strašnih zločinov.
Iznesli smo vsebino izvajanj hrvaškega publicista, da tudi naša javnost ve, kdo vodi »Politiko«, ki jo tudi pri nas mnogi smatrajo za najobjektivnejši časo pis v državi. Vedeti moramo, da je baŠ »direktor »Politike« g. Milan Gavrilovl* glavni steber reakcijonarne he*emOni-v,lstične srbiianske politika
/•niermenska oogodba In kulturna avtonomija
Po 68. Členu V. oddelka senžermen-ske pogodbe bi morala avstrijska vlada v okrajih, kjer bivajo koroški Slovenci. Ida se nudi slovenskim otrokom v Šolah pouk v njihovem materinem jeziku. Koroški Slovenci pa imajo na podlagi 67. Člena iste pogodbe tudi sami pravico, da zidajo šole, jih oskrbujejo, in sicer s popolno uporabo svojega jezika.
V plebiscitni dobi je deželni zbor koroški. ki je tedaj zasedal v Št. Vidu, javno in na svečan način v svoji seji pa podlagi enoglasno sprejetega sklepa dal ikoroškim Slovencem »obvezno* obljubo. da bodo dobili, ako pripade plebiscitno ozemlje k Avstriji, slovenske šoje, slovenske učitelje in uradnike.
V plebiscitni coni A, ki je v celoti priznano kompaktno slovensko ozemlje tudi po avstrijskem ljudskem štetju iz 1. [1910., je dosti občin, ki so pri plebiscitu dale več kot polovico glasov za Jugoslavijo, dasi so vsi Slovenci z nemškim mišljenjem in vsi socijalni demokrati gla sovali za Avstrijo. So to občine: Sele. tBlato, Bela, Švabek, Bistrica pri Pii-; [berku. Slovenji Plajperg, Loče, Ledini--iee. Bistrina v Rožu, Št. Jakob, Libeliče, iLjibuče, Globasnica, vse južno od Dra-j,ve. Severno od Drave pa: Bilčovs. Zgor nja vesca, Loganes, Radiše. Nad 30% glasov je bilo oddanih za Jugoslavijo^ v sledečih občinah; Šmarjeta v Rožu, Hodiše. Škocijan, Škofiče, Št. Peter, Gfinje. Vovbre, Rožak, Zithraves, Kot-maraves, Ruda, Podljabelj. Drava, Djek-še, najsevernejša točka sedanjega slo-, venskega ozemlja na Koroškem. Blizu 30% je dobila Jugoslavija v Galiciji £28.5%) in v Borovljah (27.5%).
Sedaj obhajamo osmič obletnico žalostnega plebiscita. Osem let so zopet koroški Nemci gospodarji koroških Slovencev, več kot osem let je že ,v velja-
vi	serižermenska pogodba s svojimi paragrafi o zaščiti slovenske narodne manjšine v Avstriji; a v Avstriji so pozabili na svečano obljubo, dano na seji in v proklamaciji koroškega deželnega zbora v Št. Vidu; pozabili so tudi na obveznosti, ki so jih napram koroškim Slovencem prevzeli s podpisom senžer-menske pogodbe.
Važni V. oddelek senžermenške pogodbe. ki v členih 62. do 69. jasno in nedvomno govori o pravicah narodnostne manjšine in o njeni zaščiti, očividno jza avstrijsko vlado ni merodajen, četudi [še živijo tisti, ki so jo podpisali. Koro-[ški Slovenci se de iure pač lahko na ■njo sklicujejo, kadar zahtevajo slovensko šolo in enakopravnost s svojimi nemški sodržavljani, de faeto pa so na milost in nemilost izročeni svojim 'dednim sovražnikom, koroškim Nemcem.
Zato veliki transparent z blestečim napisom:	»Kulturna	avtonomija	koroš-
kih Slovencev«. Za tem transparentom ;,se skriva vse. kar so koroški Nemci s f»»jhni slovenskimi sorojaki uganjali
deset-in desetletja. Ako si na Koroškem znan kot zaveden Slovenec, potem te vsakdo nekaznovano sme oklevati; pri državni, pri deželni upravi ne dobiš službe; ne moreš postati državni uradnik; če si si še toliko prihranil, novega posestva si ne moreš kupit, ker kupčija sodišče ne prizna. Ako si se v plebiscitni dobi potegoval in zavzemal za Jugoslavijo, potem si »Landesverrater«. To psovko ti vsakdo lahko javno zabrusi v obraz; zadoščenje pred sodiščem ne boš dosegel. Baš te dni je imelo okrajno sodišče v Dobrlivasi v Podjunski dolini s slično zadevo opravka. Obtoženec izpove pred deželnim sodiščem v Celovcu, da je rabil napram tožitelju besede Landesverrater« radi njegovega zadržanja v plebiscitni dobi, ponudi dokaz resnice in deželno sodišče to dovoli. Jugoslovanska orientacija pri plebiscitu je torej še danes pri deželnem sodišču v Celovcu »Landesverrat«.
In pri takih razmerah ponujajo iri vsiljujejo koroški Nemci Slovencem »kiiltumo avtonomijo« in jo hočejo izvesti na način, da se pri vladajočih razmerah mora vsaj na zunaj število koroških Slovencev zopet decimirati. Vsak naj znova pove, da je naroden Slovenec, da pride takoj ob kruh, ob službo, 6b ime, da mu vsak nekaznovano sme predbacivati in očitati izdajstvo nad domovino.
Ako so koroški Nemci, ki vladajo v Celovcu, res po 8 letih pripravljeni dati Slovencem slovensko šolo, potem naj nemudoma izpolnijo vse one obveznosti, ki so za nje dobesedno navedene v senžermanski pogodbi in jih je avstrijska vlada s svojim podpisom sprejela in ne bo več treba nobenega razburljivega boja za »kulturno avtonomijo«.
•V kraljevini SHS Nemci že davno imajo, kar jim gre po senžermenski pogodbi. Očitno pa s tem niso zadovoljni; hočejo več. Zato naj bi služila »kultur-fia avtonomija«; ki bi koroškim Slovencem škodila, jugoslovanskim Nemcem pa le še podaljšala življenje germaniza-toričnega delovanja.
Slovenci v Avstriji nimajo ničesar, ni trohice tega, kar jim gre in jim ie zagotovljeno v določilih sanžermanske pogodbe glede plebiscita in varstva narodnih manjšin.
Okraji, kjer bivajo koroški Slovenci kompaktno, so znani. Ako so deželni vladi v Celovcu neznani, naj vzame v roko nemški atlas; potem in na podlagi plebiscitnega glasovanja z dne 10. okt. 1920. ne bo težko dognati, kje se naj u-stanove slovenske šole s slovenskimi učitelji. Če je to šlo na ozemlju Jugoslavije, kjer Stielerjev atlas izkazuje manj kompaktnega nemškega ozemlja kot je sedaj tam še nemških šol, pojde ali bi vsaj moralo iti v devetem letu po plebiscitu tudi — v Avstriji na Koroškem.	Dr. Fr. M.
ifTlaribopsko gledališče
REPERTOAR:
.Sreda, 10. oktobra. Zaprto.
[četrtek, ll. oktobra ob 20. uri »Moj oče
je imel prav« ab. A- Kuponi.
Pete*, 12. oktobra. Zaprto.
Pretnijera »Gejše« na mariborskem
odru bo v soboto. 13. oktobra. Krasna klasična opereta iz slikovitega japonskega miljeja, divna glasba, ki je pomo-gla tej opereti, da se je kaj hitro zmagoslavno razširila po vsem svetu* in pa zelo veselo in zabavno dejanje — vse to ho tudi v Mariboru prav gotovo povzročilo, da se bo ta lepa opereta Še in še ponavljala. Naslovno vlogo "Gejše Mimoze poje gdč. UdoviČeva, glavno moško vlogo Fairfaxa pa g. Skrbinšek, ki je pel to vlogo z velikim uspehom in ponovno v Splitu in v drugih mestih. [Druge večje vloge igrajo gdč- Savinova, Kraljeva, Starčeva ter gg. Harastovič, jRasberger i. dr., režira g. Harastovič, dirigira pa g. Herzog.
Smrt rektorja zagrebške univerze.
V	Zagrebu je umrl včeraj popoldne tektor tamkajšnjega vseučilišča dr. Er-
..f
nest Miler. Rodom iz Pakraca, se je po vseučiliškem študijo na Dunaju habilitiral na zagrebški univerzi za kazensko [prodajalke do pretiranosti pravo, sociologijo in kriminalistiko. Po-lfajub temu pa nijdejo odjemalce. —• kojnik je bil skromen človek, ki se je	Glavo	Stefana
Mariborski	ia
Nove zgradbe.
Doslej je bilo na vsaki seji mestnega sveta izdano večje število gradbenih dovoljenj, sedaj je pa gradbene sezone za letos konec. Mestni svet je sinoči na svoji seji obravnaval le dva slučaja novih zgradb. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano g. Kozelaku za pritlično stanovanjsko hišo v: Radvanjski in g. prof. Gasparinu za vilo v Vrbanovi ulici.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 1. do 7. oktobra prijavljenih 5 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj tifusa, ošpic in davice ter 2 slučaja šena, od katerih je končal eden s smrtnim izidom.
Prvo gostovanje mariborske drame v Celju
se bo vršilo v torek, 16. oktobra. Vpri-zor: se efektna moderna komedija Ludviga Fulde »Ognjenik«, v torek 23. okt pa Zola-jeva drama »Tereza Raquin«.
Zadnja pot istrskega narodnega prvaka dr. Zuccona.
Včeraj so položili v Zagrebu ob naravnost ogromni udeležbi občinstva k večnemu počitku bivšega istrskega narodnega prvaka, neustrašenega borca za pravice slovanskega življa v Primorju, odvetnika dr. Ivana Zuccona. Zlasti istrski'begunci so bili zastopani skoro polnoštevilno. Saj so izgubili njegovo smrtjo svojega največjega zaščitnika, svojega očeta. Istrska mladina j? nosila v sprevodu 12 krasnih vencev s hrvatskimi trobojnicami, krsta pa je bila vsa pokrita s svežim cvetjem. Pri žalnih obredih je pel gledališki pevski zbor, nakar je imel istrski begunec, naš rojak dr. Ražep krasen govor, v katerem se je sjppmjnjal nevenljivih zaslug pokojnika ža- slovansko Istro. Med govorom zastopnika-. istrske akademske omladine je prišlo do pretresljivih prizorov. Istrski begunci so pričeli namreč glasno plakati nad’težko izgubo, ki jih je zadela. V žalnem sprevodu je bilo tudi več poslancev SDS s predsednikom Svetozarjem Pribičevičem na Čelu, jugoslovanski Sokoli pa so tvorili častno stražo ob' nirtvaškerif vozu. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega odličnega pristaša, predsednik zagrebške organizacije SDS,'odvetnik dr. Ljubo Tomašič.
Dela na Koroški cesti se bližajo svojemu koncu. Dva težka tlačilca opravljata sedaj zanimivo delo tlakovanja na onem delu mestnega centra, ki je bil skozi dolge mesece izložen ostrj kritiki.
Majski hrošč — v oktobru je brezdvomno senzacija. — G. Kahn je našel takega hrošča te dni in predal to senzacijo v varstvo neki ljubiteljici pri-rodnlh anomalij. —•
Gobe np našem trgu imajo svojo visoko sezono. Samo to je čudno, da stane kitpček te gozdne delikatese 2 50 Din,' to je ravno toliko kot takrat, ko je bil ta gozdni sadež redka špecijaliteta. Četudi ima skoro vsaka .stojnica na razpolago gobe, vendar so
trdovratne^
popolnoma posvetil-znanosti. Napisal je preko 50 razprav iz kriminalnega prava, .15 pa iz sociologije. Prepotoval je v štu djjske namene vso Evropo in obvladal vse moderne jezike. Z. njegovo smrtjo je zadela, zagrebško univerzo težka izguba, kj se bo še dolgo občutila. —,
,i Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 15. oktobra, bo predavala na podlagi lepih skioptičnih slik svetovna potovalka’in pisateljica ga. A. Karlin iz Celja o Japonski in Kitajski, i
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem dne 5. tm. v Mariboru je bilo pripeljanih 513 svinj in ■ 1 koze. Prodanih je bilo 218 komadov in so bile cene . sledeče; 5—6 .tednov stari prašiči po Din 70—125, 7—9 tednov stari po Din ,225—250, 3—4 mesece stari po Din 360—450, 5—7 mesecev stari po Din ,480—500, 8—10 mesecev po « Din 550—650, eno leto stari po Din 1.000— L30Q, 1. kg žive, teže Din 10—12.50, kg mrtve teže Din 16—18. Koza 150 Djn. —
Glavo Štefana Radiča
y hrastovini je izdelal znani mariborski kipar g. Sojč. Izredno do potankosti natančno izdelano plaketo je videti v Izložbi tvrdke Preis v Gosposki ulici. Delo vzbuja splošno pozornost. — Nesrečni občinski traktor.
Na drugem mrestu poročamo o slučaju, ko je kolesar trčil ob mestni traktor ter se pri tem poškodoval. Mariborčanom je šč v živem spominu slučaj tragično prominulega obč. delavca Schafhal-terja na Teznem. Davi pa je Mlinarič Karel, 22 letni občinski delavec, prišel z levo nogo pod zadnje kolo mestnega traktorja ter se pri tem prav občutno poškodoval. Nesreča se je zgodila v gramoznici na Teznem. Ponesrečenca je rešilni oddelek odpremi! v mariborsko bolnico, ker so poškodbe težje narave. Za grafično razstavo »Tisk« v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma, ki traja do 21. t. m., se dobivajo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35—,
Več higijene na naš trg!
Že dalj časa se opaža, da naša zdravstvena oblast ne posveča dovolj pozornosti higijeni na trgu. Ženske z dežele prinesejo na pr. maslo v »bivših« žepnih robcih, za katerih funkcijo ve ves civiliziran svet. Vzlasti zadnje vrste prodajalk razprostirajo svoje blago na golih tleh. —
Nezgoda pri delu.
Kdo bi si mislil, da se celo sladoledar ob koncu svoje sezone — pri delu ponesreči?! G. Ivan Hrast, znan po svoji nagradni tekmi, je prišel "z levo roko v stroj za sladoled. Kazalec leve roke mu je prišel v stroj, vendar ni poškodba tež ka. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. —
Vlom.
Gostilno »Pri zelenem travniku« je o-biskal vlomilec. Izrezal je okno, iz mize je pa pobral nekaj denarja ter Šest prekajenih jezikov. Izpil je tudi precej vina in se izgubil. —
Tatovi v vlakih.
V	zadnjem času se dplgoprstneži 'tudi močno udejstvujejo po vlakih. Tatovi so najbrž iz Maribora, ker se tatvine do gajajo med vožnjo do okoliških postaj. Kolesar se Je zaletel v mestni traktor.
Davi se je 34 letni delgvec Josip Selih po nesreči zaletel na Vodnikovem trgu v mestni traktor, vsled česar je kot prvi zelo dramatično — slovesno poljubil novo tlakovano in napol kitonizirano Koroško cesto. Ranil se je kajpak na glavi, si poškodoval desno , roko in močno obdrgnil desno ramo. Padec je bil hud, ker je skozi debelo suknjo dobil pri padcu na desni rami precej Občutno rano. Ponesrečencu je rešilni oddelek nudil prvo pomoč, a niti zanj,-'niti za kolo ni potrebna bolnišnica. Pri vsej tragiko« miki pa bi se lahko zgodila težka, slučaju Schafhalter podobna nesreča.
Zapeljan in okraden.
Iz Sesterž pri Ptuju je prišel v Maribor Francelj P. z dobro voljo in polno denarnico. Obsedel je v neki gostilni blizu kolodvora ter praznil mero za mero dobrega črnega vina. Ko mu je bilo že precej rožnato, se je znašla Tudi ženska. Malo sta posedela v gostilni, {potem sta jo pa mahnila proti Meljskemu hribu. Francelj pravi, da ga je ona zapeljala, prizna pa, da je bil vinjen In da sta mu bila meso in volja slaba. Na Meljskem hribu ga je ženska bbjemala, potem se je pa odstranila z izgovorom, da se takoj vrne. Mož je čakal, vile pa ni bilo od nikoder. To bi še še dalo prebolet!, če ne bi bila vzela seboj tudi njegove listnice z okroglo 5000 Din. Objeme je izrabila za drzno žepno tatvino. Okradeni Fracnelj je samo lamentiral brez vsakega haska, gosti iz gostilne, ki so bili priče njegovega znanstva, so pa dal! policiji vsaj nekaj podatkov o tatici — Pravijo, da je iz neke gostilne, kjer je bil amor že večkrat boter raznih tatvin.
Prireditev Jug. Matice.
Kakor smo že jaVili, priredi 'Jugoslo-venska Matica v Mariboru v soboto, 13. t. m- ob 20. ari v dvorani »Uniona« vinsko trgatev. Prireditve 'Jugoslovanske Matice nimajo zgolj zabaven značaj, *narveč služi ja akciji, ki* jo vbdt 'J. M. v zaščito našega življa v neosvobojenih krajih. Letos je posebno Hud pritisk v Primorju, kjer so Italijani ustavili sloven sko časopisje in onemogočili vsako kulturno delovanje. Ljubljana je na to odgovorila s tem, da je na' svoji prireditvi v »Zvezdi«, ki se je vršila pred kratkim, zbrala lepe zneske za narodno obrambo. Pričakujemo, da bo istotako' tudi Maribor pokazal razumevanje za stremljenje Jugoslovenske Matice'ter se udeležil v čim večjem številu prireditve v soboto v Unionu. —
Javna zahvala!
Udruženje vojnih invalidov V Mariboru se zahvaljuje občinstvu za mnogoštevilno udeležbo ob priliki invalidske tom bole, kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so prispevali z darili v denarju in blagu za dobitke in tako pripomogli k dobremu uspehu prireditve s prošnjo, da bi nam tudi v bodoče pri enakih socijalnih prireditvah naklonili svojo pomoč. —
■ »Zarjac ' .. t- ', v Pobrežju vabi na vinsko trgatev v soboto zvečer 13. t. m. v 'gostilni BaJon. — Vstopnine ni*—.	1926
V Maribora, dne 10. X. 1938.
W*rrK«r«W VPCf« W?K T«fl*
I Strta 9?
Bes kaznjencev
PREKO STREH IN KANALOV. — PSIHOLOŠKI T&HO.
Iz avstrijske kaznilnice Stein je pobeg« nilo pived nekaj dnevi devet kaznjencev. Begunci so imeli skupno delavnico, v kateri so beg iztuhtali in izvršili. V tla so Izrezali luknjo, skozi katero so se spustili v pritlično materijalno skladišče. V skladišču so prepilili okensko mrežo, prišli na dvorišče, iz dvorišča v kanal, iz kanala pa nedaleč od kaznilnice na dvorišče neke tovarne v prostost. Dva sta preplezala precej visok zid. ki je ločil kaznilniško dvorišče od ceste. Plezanje preko zida so opazili slučajno neki otroci in tako je bila ta dvojica takoj zasledovana in tudi zajeta. Sedmorico še išče jo.
Beg iz moderne kaznilnice je težka stvar. Najprej kaznjence že tako porazdelijo, da pridejo nevarni vlomilci in zlasti taki. ki'so že večkrat bivali v kaznilnici, na najvarnejša mesta in pod posebno strogo nadzorstvo. Nepričakovano se jih Često preišče. Posebna pozornost se posveča železni postelji, koje palice so se večkrat uporabile za vrtanje lukenj in za drugačne pripomočke bega. Umevno je, da se pozorno motrijo tudi tla in stene, Če se ne dolbe kje kaka luknja. Če ši nevaren jetnik pridobi na kak način pilo. potem ni varna pred njim najmočnejša rešetka. Nekdaj so dobivali jetniki v izrednih slučajih od zunaj kruh,' Čevlje in kake kose obleke. V to so pomočniki skrivali pile in druge priprave. Zapekli so jih v kruh, ali skrili med dvojnimi podplati. Sedaj pride vse, kar prejme jetnik, iz zaloge jetnišniške uprave. Največ begov se. je posrečilo nekdaj z napadi na paznika, katerega se je zvabilo na razne načine: poskus samomora,
. ..božjastni napad, nevarnost ognja itd. v celico, da se' mu odvzame ključ iti po navadi tudi uniforma. V takem slučaju je eden od beguncev igral paznika, druici so bili pa njegovi varovanci. Tudi to je dandanes onemogočeno. Paznik vrši
svojo službo v strogo zaprtem hodniku ter ima pri sebi le ključe od celic. Hodnik se mu odpre od zunaj na posebni znak z zvoncem, skupni večji spalni pro stori so vso noč razsvetljenim kontrolni organ vidi skozi linico, kaj se v njih godi. Brez asistence ne odpira celičnih vrat.'
Iznajdljivost kaznjencev pa pride pri vsem tem le še na uspešne trike, ki so v prvi vrsti psihološko zasnovani. Vsako kretnjo preiskovalnega organa zasleduje kaznjenec z največjo pozornostjo ter si dobro zapomni vsako pptezo preiskovalne procedure. Kaznjenec, ki se pripravlja na beg, pozna paznikove navade veliko boljše kot ta sam.
Kaznjenci, ki so pred par leti utekli iz neke nižje-avstrijske kaznilnice, so imeli orodje skrito v vozu za fekalije. V takem vozu se večkrat skriva tudi tobak in drugo vtihotapljeno blago. Največ skrivališč se najde v delavnicah in tu se dobi tudi največ pripomočkov za beg.
Iz ameriških jetnišnic pridejo večkrat poročila o posebno romantičnem begu kakega težkega kaznjenca. Navadno je tu pomoč od zunaj. Taka pomoč se izvede preko delavnice, v katero pride včasih tudi kak naročnik kaznilnišklh izdelkov.
Kaznjenci, ki se pripravljajo na beg; si skušajo pridobiti čimvečje zaupanje paznikov. Tako sta se v kaznilnici Su-ben dva mizarja, čislana veščaka posebno vneto bavila z neko veliko omaro. Vedla sta se tako dobro in tako pridno sta delala, da sta uživala popolno zaupanje. Naenkrat šta! izginila. V celici je bilo vse v reda, "v delavnici tudi vse na svojem mestu,'‘samo za veliko omaro je bila — prebilastena.
Stari pazniki vedo povedati, da enemu begu iz kaznilnice rad prav naglo sledi drugi in sicer po metodi, ki je zelo nasprotna prej izvedeni.
Kritični čan v Rustriji
jv .nedeljo, dne 7- je potekel mirno v do-k^z, da se neprijetne stvari dogajajo po navadi le nepričakovano in iznenadoma. Dunajski listi prinašajo sedaj pestre slike kritičnega dne. Dosti humorja je vmes. Dolgotrajne in burne razprave po Ustih, strah pred spopadi, pred državljan »Ko vojna vse to je privabilo v Wiener-Neustadt vse polno inozemskih žurnali-stov. Pripravljali so se na poročila z bo-Bilo je dovolj velikega in jeznega razočaranja. Hudomušnost je pohlep po senzacijah še netila. Tako se je bivši zvezni kancler Renner s sledečimi besedami otresel reporterjev, ki so ga hoteli slikati: »Dobro, pa naj bo, samo ne danes. Jutri, če bom lahko še tako sedel, kot sedim sedaj.« — Vojaštvo je jeklenih čeladah s plinskimi maskami in ročnimi granatami ni vedelo, kam naj da svojo martijalično strogost. Civilno prebivalstvo je zopet enkrat slišalo lepe besede: ubikacija. brigada, ba tal jan, baterija itd. Bile so tudi etape in demarkacijske črte. Ordonance v šlemih so teka te sem in tja. Nosile so pa takale važna povelja: Nobeden ne sme ven, se je gla Silo enkrat, sledilo je pa takoj drugo važno povelje: Lahko gre, kdor še ni pil kave! — Do zob oborožena oblast se je nospbno bala komunistov, da ne bi izzvali kakega izgreda. Orožniki so par znanih komunističnih agitatorjev iztaknili na nekem sanitetnem vozu, ki je imel rdeč križ. Seveda so jih takoj pobasali. Pri tem je dejal eden od žandarjev: »Komunisti so pač velik križ rdečih!« — 7. oktober je imel tudi žrtve. Heimwehrov-d iz Celovca so prinesli seboj deset golobov — pismonoš. Izpustili so jih takoj po svoji paradi ob poldvanajstih. Kakor je že navadno, da se nekaj golobov zateče ali pa postane plen roparskih ptic, tako je tudi tokrat dosegla svoj cilj le polovica. Pet golobov — to so žrtve krilnega 7. oktobra.
Ameriški volilni doutipl
Boj med Hooverjem in Smithom za Predsedniško mesto v Zedinjenih državah .postaja vedno bolj ljut. Naravno, da tl Izmišljujejo duhoviti ljudje na račun
tega boja razne šale, čeprav se dejanski ne dogajajo. Zdi pa se, da so demokrati mnogo bolj duhoviti. Ont razširjajo sledeče dogodbice: Neki republikanski govornik je na zborovanju farmerjev hvalil Hoowerja in je bil popolnoma prepričan, da je dosegel s svojim govorom velik uspeh. Koncem svojega govora je vprašal navzoče, ali je še kdo med njimi, ki bo tudi po njegovih odkritjih volil demokrata. Nato se je dvignil neki krepak farmer in mirno odgovoril: »Moj ded je bil demokrat, oče moj je bil demokrat in tudi jaz bom volil demokrata 1* Govornik se je prezirljivo nasmehnil in rekel: »To je blazno naziranjtf! Recimo, da je bil vaš ded konjski tat, vaš oče tudi, kaj pa boste potem vi?« — Farmer pa je nato mirno odgovoril: »Republikanec!«
Poleti se je mudil sedanj! (predsednik Coolidgeove soproge in pripomnila: »Od sestvu. Več damam se je med tem časom posrečilo, da so si ogledale predsednikove sobane v Bell hiši- S spoštovanjem so šle iz sobe v sobo in prispele končno tudi v predsednikovo spalnico. Tu je neka navdušena republikanka pokazala s prstom proti krasni postelji Coollgnove soproge in pripomnila: »Od 4. marca 1929 dalje bo spala na tej postelji gospa Hoower.« Neka demokratska dama pa jo je nato hladnokrvno zavrnila: »No, potem pa ho morala spati skupaj s Smithom.«
Kako je bil mark Tu/ain proglašen za žiuega?
V	primer, da Amerikanci ničesar ne storijo zastonj, je slavni humorist Mark Twain rad pripovedoval sledečo anekdoto iz svojih mladih let: Ko sem bil v Nebraski guvernerjev tajnik, sem si nakopal sovraštvo gotovih krogov. Da bi škodovali mojemu ugledu, so spravili v neki list vest, da sem v pijanosti padel v vodo in utonil. Sel sem v uredništvo, da pokažem, da sem živ in da se vest popravi Urednik mi je pa dejal: »Kar je tiskano, je tiskano. Pri nas se ničesar ne popravlja. Vse, kar lahko storimo, je to, da priobčimo naznanilo Vašega rojstva. In to stane en dolar.«
Kaj praui mojster lan Kubelik?
Kdo med nami ne pozna vsaj po imenu velikega češkega mojstra violinske umetnosti, katerega ime je nekoč skoro edino blestelo na obzorju kot ime največjega goslača vsega sveta? Dvomimo, da bi ne bilo tudi med nami Mariborčani jih vsaj nekaj, ki so ga nekoč, že pred veliko vojno, čuli na njegovih gostovanjih.
Baš te dni je češkoslovaško In tudi ostalo časopisje zopet veliko pisalo o Kubeliku. Po poletnem oddihu je, kakor vsako leto, koncem septembra zopet prišel v svojo Prago in tam absolviral svoj edini običajni praški koncert, kakor vedno pred odhodom na turnejo v inozemstvo. Njegov vsakoletni koncert v Smetanovi dvorani v Pragi je za češko pre-stolico vsikdar velika senzacija in užitek. Mož je vkljub temu, da prehaja v leta, še vedno svež, stalno študira nove programe, komponira, čita. Skrbno se pri pravi za vsak svoj nastop. Vedno je dobre volje in poln zdravega humorja.
Muzikalni referent praških »Narodnih Listov« ga je drugi dan po praškem koncertu obiskal v njegovem stanovanju v zelenju vrta Kinskih- Kubelikovo stanovanje je muzej z izredno bogato knjižnico češke in svetovne literature, z ogromno galerijo slikarskih in kiparskih umetnin čeških, pa tudi drugorodnih mojstrov, z nepregledno zbirko najrazličnejših znamenitih predmetov, ki jih je nanosil Kubelik s svojih turnej z vseh strani sveta, ter naravno tudi z veliko zbirko vseh mogočih godal in glasbene literature. Zanimiva je ogromna skrinja z neštetimi trofejami zmag velikega umetnika iz vseh delov sveta.
Kako živi kot umetnik in kako kot zasebnik? ga je vprašal obiskovalec,
»Kot umetnik uživam v polni meri življenje, ki mi ga je dodelila usoda. Umetnost je izpolnitev mojega življenja, ne poznam drugih ambicij. Moja umetnost, kateri sem udan od najnežnejše svoje mladosti z vso svojo dušo, mi vzbuja radosti, ki nikdar ne usahnejo. Gosli so moja duša in moje srce.«
»Moj program in njegove smernice? O tem ni treba mnogo besed. Moj program je konservativen. Zal razmeroma le mala goselska literatura mi že davno več ne zadošča. Zato jo skušam že mnogo let pomnoževati s svojimi lastnimi skladbami. V izbiri svojih programov skušam biti resen, ne hlastam po poljubnih vsebinsko brezpomembnih skladbah, izogibam se tudi takozvanih modernih skladb. Moderni program bi nikdar in nikoli ne mogel zadovoljiti moje notranjosti. Nikdar ne more dati mojemu svi-ranju tega, kar mu dajejo n. pr. sladka pesem Mozartova s svojo čustveno krasoto, ali Beethoven in Bach z globino svojih misli in drugi starejši in mlajši mojstri z bogatimi barvami in s svežostjo svojih glasov«.
»Kaj mislim sploh o goslanju? Oosla-nje je za mene problem za problemom. Zahteva vedno novih pojavov in velika knjiga b} ne mogla izčrpati vsega, kar lahko Človek izrazi misli na goslih.«
»Sploh pa vsaka umetnost vzbuja v meni globok in stalni interes. Silno ljubim slikarstvo, radi njegove velike so? rodnosti z godbo. Knjiga mi je bila celo življenje velik in vpliven prijatelj. Obvladam več jezikov in imam tako možnost se poglobiti v svetovno literaturo.«
Mojster Jan Kubelik je na odhodu na svojo dolgo turnejo: na daljni sever, na jiiK, na zapad in daljni iztok. Povsod najde pesem njegovih gosli pot do ljudskih src, povsod se pojavlja njegova že vedno občudovana umetnost kakor meteor v polnem in neskaljenem blesku.
Da bi nam bilo dano, ga čuti tudi še pri nas!
Finalna tekma za poškodbeni fond.
V nedeljo se srečata ISSK Maribor in SK Železničar v finalni tekmi za poškod beni fond LNP na igrišču ISSK Maribor ob 15. uri. Srečanje bo tem bolj zanimivo, ker se navedena kluba že dalj časa nista srečala na zelenem polju. Pokal za poškodbeni fond za mariborsko okrožje je bil lani prvič razpisan in si ga je o-svojil ISSK Maribor z visoko zmago nad Rapidom. V predtekmi se srečata rezervi ISSK Maribor :SK Železničar v prvenstveni tekmi.
Težkoatletska sekcija SK »Železničar«.
V petek, dne 12. t. in. se bo vršil ob 19. uri v telovadnici na Ruški cesti sestanek vseh članov težkoatletske sekcije. Ker se bo razpravljalo na sestanku o važnih zadevah, se pozivajo vsi, da se sestanka sigurno udeležijo. Načelnik.
SK »Železničar« — nogometna sekcija-
V četrtek, dne 11. t. m. se bo vršil ob Y> 19. uri v gostilni Laufer (pri igrišču) obvezen sestanek vseh igralcev. Določene bodo postave vseh treh moštev, ki bodo igrala v nedeljo proti Mariboru.
Duojna oferta
Bankirju Veilchengrundu so bile ure šte. Poklicali so prvega zdravnika-spe-cljalista, ki je po dolgem premišljevanju predlagal še eno, zadnje sredstvo ali — bolje rečeno — zadnji poskus. Kandidat smrti se je pa še vedno zelo zanimal za ceno in ko so mu rekli, da bi stalo 1G00 mark, je dejal: »Gospod profesor malo boste morali znižati, ker Imam od pogrebnega zavoda cenejšo oferto.«
Rkačemiki, ki niso znali pisati
Francoski pisatelj Pierre Mille pripoveduje v svoji pravkar izišli knjigi zanimive epizode iz zgodovine francoske akademije. Ko je postal Moric Saški fran coski maršal, mu je ponudila pariška akademija sedež. Maršal se je zahvalil v kratkem pismu, v katerem pravi: »Hočete me napraviti za člana akademije. To bi mi toliko pristojalo kakor zakonski prstan mački-« Maršal je imel tudi prav. Kajti v tem kratkem sporočilu je napravil več hapak. kakor sta imela oba stavka besed. Na pravopisje sicer takrat niso polagali posebne važnosti. Šele Napoleon je ukazal akademiji, da naj gleda, da bodo znali vsaj njeni člani pravilno pisati. Namen akademije v 18. stoletja je bil, dvigniti javen položaj pisatelja. Često so bili imenovani za člane akademije aristokrati, ki niso znali niti pisati niti brati. Takrat si je namreč šteja akademija v čast, ako je mogla imeti med svojimi člani kakega vojvodo ali markiza. Danes pa so državniki in politiki v Franciji ponosni, da smejo sedeti skupno s pesniki in pisatelji.
Ta izprememba se je izvršila že začetkom preteklega stoletja. Za časa preureditve je bil ponuden sedež v akademiji tudi vojvodi Rohanu. Vendar pa so že tedaj zahtevali, da se mora vsak član akademije odlikovati s kakim znanstvenim ali literarnim delom. Vojvoda je skromno priznal, da še ni ničesar spisal. Radi tega so mu nasvetovali, naj izda vsaj kako majhno literarno ali zgodovinsko delo. Vojvoda se je spomnil na svoja otroška leta. Kot velik prijatelj živali je v šoli oboževal Hanibala in sicer samo zato, ker je šel ta slavni kartaginski vojskovodja s sloni preko alp v Italijo. Slone je imel namreč vojvoda najrajše. In akademik se je vsedel za pisalno mizo, da napiše delo o Hanibalu. Prvi stavek v knjigi se je začel: »Hanibal je Šel z 12 sloni čez alpe.« Dalje pa pri najboljši volji ni Šlo. Pomagati mu nista mogla niti fantazija niti dobra volja. Vojvoda je potožil o tem nekemu svojjmu prijatelju, ki mu je dal dober svet, da naj si da napraviti delo po kakem revnem pisatelju, kar ga ne bo stalo več kot 50 cekinov. Toda vojvoda ni bil maJenko-sten. Plačal je 500 cekinov in dobil čez tri tedne obsežno delo o Hanibalu. Vendar pa ga je ta prevara grizla vse življenje in si je hotel potolažiti svojo vest s tem, da je bil pisatelju izredno naklonjen. In ko je bil vojvoda končno na smrtni postelji, je spovedniku zaupal tudi to svojo prevaro, ki mu je omogoCTIa, da je postal Član znamenite francoske akademije.
Židovska tožba.
Dva judeka na tramvaju v Zagrebu. »Škoda, da nas je Mojzes odpeljal iz Egipta!« pravi eden žalostno. — »Cernu, škoda?« vpraša drugi. — »No, če bi bili ostali v Egiptu, bi ne imeli malovrednih dinarjev, temveč egiptovske funte,..«
Lepo čisto separirano sobo
oddam solidnemu gospodu pove uprava »Večernika«.
Nasi iv ima tudi sama dijake, na stanovanje in 1932 hrano. Kje, pove uprava.	U
Maribor, Vetiln;ska1l
Obrt obstoja od leta 19p
SOLSKE KNJIGE
o rn
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE
zakonito zavarovana znamka
Samo poskusite jn piepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi inv glavni zalogi
A. KOSEC, MARIBOR
plačuje najvišje
$3. Ceršak & Co.
Ljubljana, Prečrta ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli) Telefon 2329	1912
Edgar WaHace:
Žaba z masko
(The Fellovship with the Prog.)
»Izredno čudna stvar, naravnost presenetljiva! Ko se enkrat prepričam o tej zadevi, bom seveda izposloval odgoditev smrtne kazni. Mogoče se bo zadeva lahko še danes predložila kralju. Proces se bo seveda obnoviL A kaj bo, če se med vožnjo prehladim?«
Par ur je preteklo, predno je dospel londonski bolniški avto. Šofer je moral med vožnjo dvakrat menjati, pneumatiko Z največjo opreznostjo in vendar med stokanjem in kletvicami so ministra na nosilnici spravili v voz. Dicku se je vožnja zdela brezkončna. Selinskemu je že poprej telefoniral, naj čaka v svoji pisarni na njegov prihod. Bilo je že ob osmih zvečer, ko so ministra spravili v »gledališče« ter odvili film.
Minister je zasledoval dramo z največjo pozornostjo in ko je bilo vse pri kraju, si je globoko oddahnil.
»Tako daleč bi bilo vse v redu,« je dejal. »Ali kako se naj prepričam, da ni vse to nalašč napravljeno in da je vagabund res tisti, katerega Vi mislite.
»To lahko dokažem, ekselenca,« je odvrnil Dick. »Danes popoldne smo dobili fotografije iz Gloucestra.«
Potegnil je iz žepa fotografije ter jih položil na mizo pred ministra.
»Odvite film še enkrat.« je ta ukazal-Tragedijo so videli še enkrat.
»Kako zaboga je prišel operater do tega filma?«
Pripravljal se je za drugo sliko, to je pa posnel slučajno. Gospod Selinski lahko da vse strokovne informacije.«
Minister se je zagledal v Dicka. »Vi ste od državnega pravdništva. Ddbro se spominjam na Vas. Dam V^m svojo moško besedo: Ta zadeva ni samo za odlo-
žitev, temveč za ponovno preiskavo iti razpravo«
»Zahvaljujem se, ekscelenca,« je dejal Dick ter si obrisal pot s čela.
»Sedaj me pa spravite v ministrstvo,« je mrmral debeli bolnik- »Jutri bom najbrž preklinjal Vaše ime, četudi se mi sedaj zdi, da mi je malo odleglo. Ta film pa potrebujem.«
Morali so zopet čakati, da so film spravili v zavojček, bolnika pa v avto. Ob tričetrt na devet je bila odgoditev, pripravljena za kraljev podpis, že v Dickovih rokah. Zgodil se je tudi ta čudež,, da je minister s pomočjo Dicka in svoje palice lahko zasedel navadni avtomobil.
Pred dvorom so stali vozovi za vozovi. Bil je začetek sezone dvornih plesov in vse je vrvelo in blestelo v svečanem sijaju. Minister je odkrevsal v neko dvorano ter mignil Dicku, naj mu sledi.
Mimo vrste dvornih slug sta prišla do vrat, katere je sluga takoj odprl na kratko ministrovo povelje.
Izza mize v tej sobi se je dvignil mož v škrlatni generalski' uniformi. Iz njegovih oči je sijala velika dobrotljivost.
»Izvolite sesti in povejte mi vse natančno in hitro!«
Gordon je pripovedoval in kralj je pazljivo poslušal. Le tu in tam je stavil kako kratko vprašanje. Ko je Dick končal, je kralj vzel pero ter podpisal dokument, ki je bil razgrnjen pred njim-
»To je odgoditev. Veseli me, da je tako izteklo.«
V velikem veselju je Dick za tronutek pozabil na strašno nevarnost, v kateri se je nahajal Ray.
Ko se je vrnil v ministrstvo, se je hvaležno poslovil od koleričnega, a dobrega minisrta, tekel v svoj urad in takoj zahteval telefonsko zvezo z Gloucestrom. Dobil je pa odgovor:
akfl M imm» do«tts* m m «()■*■■ imMM«
•Miaatv*: «M*a	p.
msjmjui/U	Dt»	fr—
Mali oglasi
Meblirano sobo
oddam gospodu. — Dvofakova cesta št. 1 I.	1934
Sostanovalca
boljšega gospoda sprejmem. Naslov pove uprava lista.	U
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X
Sobo-in črkoslikanie
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1837
Službo dobi takoj
mlajša gospodična izurjena v trgovini. Penko, Gosposka ul. 46-	1933
Voznika
za do-in odvoz okroglega in rezanega lesa, išče Mariborska lesna industrija, Koroška c. 46.	1927
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din T—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Brosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
Baržun
v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Dijaka ali dijakinjo
sprejme s 1. novembrom rodbina, ki
t. ' h«v^mA
»Z Gloucestrom ni zveze. Proga pokvarjena, žice so prerezane-«
Dick je počasi odložil slušalko. Šele v tem trenutku se je spomnil, da žaba še živi — čuječe — mogočno — maščevalno — kakor d«&''ej.
35.
Ko je stopil Elk v Dickovo pisarno, ie imel ta napisanih že več brzojavnih formularjev, ki so bili vsi naslovljeni na u-pravo gloucesterske jetnišnice s kratkim poročilom, da je kraljeva odgoditev Jim Carterja že na poti. Vsaka od teh depeš je bila namenjena v drugo smer.
»Kaj je to?« je vprašal Elk.
»Telefonska zveza z Gloucestrom je prekinjena,« je odvrnil Dick.
Elk se je obrnil k aparatu. »Zvežite me s centralnim brzojavnim uradom,« je dejal. Z ravnateljem bi rad govoril, go-spod:čna. Da, tu policijski inšpektor Eik.« Po kratkem.presledku: »Nekaj depeš bi radi poslali v Gloucester. Upam, da so proge v redu?«
Nobena mišica se ni zganila v njegovem obrazu, ko je poslušal. Potem je dejal: »Hvala, — mogoče bi pa šlo po kakih stranskih progah. Katera postaja bi bila najbližja?«
Zopet je čakal in poslušal. »Tako je torej — hvala!«
Odložil je slušalko ter se obrnil od aparata »Vse žice v Gloucester so prerezane, glavni kabli pa na treh krajih u-ničeni in tudi podzemna zveza je bila na treh mestih razstreljena.«
Dcik je namršil obrvi.
»Poskusimo sedaj- z rdaio-postajo« je dejal.
Elk je stopil k telefonu. »Ali je tam radio-postaja? Tu inšpektor Elk, policijsko ravnateljstvo. Neko vest bi jrad poslal v Gloucester, v jetnišnico preko —
 mhm — ali se ne da popraviti? —
 Hvala lepa!« Zopet je odložil slušalko.
»Nekaj se je pokvarilo,« je dejal. »Na postaji pravijo, da mora imeti nekdo posebne aparate, s katerimi so se že msd vojno kvarile radio-zveze.«
Dick je pogledal na uro. Bilo je že pol desetih.
»Z vlakom ob desetih bi se mogoče še dalo priti v Claucester. Mislim pa, da ne bom mogel skozi.«
Elk se je potrpežljivo vnovič lotil telefona. »Halo! — Prosim zapadni kolodvor, načelnika postaje!... Halo, gospod načelnik- tu msprktor Elk od poli" cijskega ravnateljstva. ... Tako — ne, Potem Vas je klical nekdo drugi. ... Kako je bilo pa nocoj na drugih progah?«
Tokrat je dolgo poslušal.
»Moj Bog,« je vzkliknil, »ali je sploh še kaka možnost priti skozi? Kaj? ... prav nobene? Kdaj bodo vlaki sploh začeli voziti? ... Hvala lepa!«
Obrnil se je k Dicku. »Tri proge in en most so bili razstreljeni. Dva zločinca so ujeli. Eden od železniških čuvajev je ubit. Nekaj prog je še, o katerih ne vem, kako je bilo. Lahko bi vprašal. Ni pa potrebno, ker vidimo, da je žaba že vse opravila.«
Dick Gordon je odprl omaro, vzel iz nje usnjat plašč in usnjato kapo. Iz predala je privlekel dva revolverja, pregledala njuna magacina, potem pa vtak-.ifl orožje v žep. Izbral si je še šop smodk ter jih skrbno spravil v notranji žep svojega plašča.
»Menda vendar ne mislite iti sami?« je vprašal Elk resno.
(Dalie prihodnjič.)
BATERIJE
za žepne svetiljke	1919
drobnarija, parfumerijo, plstenlna, papir, Šolske potrebščine, motvoz, Cevlfarak« potrebSCin« itd.
na debelo in drobno priporoča
DRAGO ROSINA,
Lakiranje inpo/.lačanie stalili nagrobnih križev in spo-meniKov izvršuje najooljše
Gustav PhaSipp
apecijalist za žrkoslikanje
Ljubljana,
(poleg
Kmetovalci pozor?
■aa*:*aatti m ii—i—m im, n .tv ■ *
Kar je bilo nekiiaf. to velja tudi danes. Uporabljaite staro vsestransko pieizku5eno sredstvo redilni prašek za živino, po-sebno za preSiče:
se
Zastopniki se ižiejol
livarski
in angleški kovaški pie-mog dospel. KovaSki in kurilni koks stalno v zalogi
Melovšek
Tattenbachova 13, tel.457
Bogo
MIR
MARIBOR
Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele.
Glavno zastopstvo svetovnih koles
VUafffenracF-Stsjrer
Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje.
Trgovina: Glavni trg 17	i590
Delavnica: Ključavničarska ul. it. 1
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja m urednik: Pran B t o i <:'v' t v Mariboru, liska Mariborska tiskarna cL (L, predstavnik
Stanko O e t e l a v Mariboru.
*