a -s. ■ 1 FOR Freedom AND Justice NO ^80 AMERIŠK / IN A KiiTi n ^ "—■ ■■■"■■—1 AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 22, 1985 VOL. LXXXVII of on on 30 ies on ng in- Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Izrael išče neposredna pogajanja s kraljevino Jordanijo — Mirovni načrt Šimona Peresa ne predvideva vloge za PLO NEW YORK, N.Y. — Včeraj je izraelski ministrski predsednik Šimon Peres govoril na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki letos praznuje svojo 40. obletnico ustanovitve. V svojem govoru je Peres pozval kraljevino Jordanijo, naj pristane na neposredna pogajanja z Izraelom, katerih namen bi bil doseči mir na Srednjem vzhodu in tudi rešiti palestinsko vprašanje. Kot svoj enostranski prispevek k temu procesu, je njegova vlada napravila konec vojnemu stanju med Izraelom in Jordanijo, ki je bila v veljavi vse od 1967. leta, je dejal Peres. Pripravljen sem obiskati Jordanijo ali katero drugo za obe strani sprejemljivo državo, da bi začel neposredna pogajanja, je povedal Peres. Jordanska delegacija naj bi hila skupna jordanska in palestinska, vendar Palestinski člani ne bi smeli biti člani PLO, je Pojasnil Peres. Jordanski kralj Hussein pa vztraja na stališču, da PLO predstavlja inte-tese palestinskega naroda in torej mora biti udeležena v morebitnih pogajanjih z Izraelom. PLO še noče uradno izjaviti, da ima Izrael pravico do obstoja, kar je pa izraelski Predpogoj. Ko je govoril Peres, so delegacije skoraj vseh arabskih in mnogih afriških in drugih dežel dvorano demonstrativno zapustile. V dvorani je ostala delegacija Egipta, ker sta Egipt in Izrael sklenila mirovno pogodbo 1. 1979. Osrednja točka Peresovega programa Je doseči tako mirovno pogodbo tudi z Jordanijo. Opazovalci izraelskih političnih razmer menijo, da je Peresov mirnovni načrt sporen v samem Izraelu. Likud stranka, ki sodeluje V koalicijski vladi s Peresom, ji ni nič naklo-'jJPna, njen voditelj, Jitžak Šamir, pa bo po govoru ob ustanovitvi koalicije postal eresov naslednik. Iz Ammana, Jordanije poročajo, da sta Jordanija in Sirija soglaša-> da bosta zavrnili vsako delno ali eno-ransko mirovno pogodbo z Izraelom. Nikaragveški predsednik Daniel Ortega I da ZDA podpira politiko »državnega erorizma« — Želi srečati se z Reaganom 7 , °hisku v New Yorku ob 40-letnici Dr rl*^en'*1 narodov je tudi nikaragveški ' šn' dn'k Daniel 0rteSa- v svojem včeraj-je o”1 80voru Pred generalno skupščino ZN Žav fte8a tr(*d’ C*a sledijo politiki »dr-je h683 terdr'zma<< zoper Nikaragvo. Dejal 2^ a Nikaragva želi normalizirati odnose z 0tn .; Pretekli teden je ,Nikaragva močno ŽavL*1 3 0snovne politične pravice svojih dr-Želj J?nov ter Proglasila izredno stanje v de-ga krep -ie b'* potreben, je pojasnil Orte-hiko31^' a*ct'vnosti od ZDA podprtih upor-v oziroma protirevolucionarjev. riŠki°rte8a da-ie tucI' Intcrvjuve raznim ame-nj 'ni novInarjem. Poudarja v teh, da res gova Nikaragva nič proti ZDA, da želi nje-trgoa v*acIa dobre stike z ZDA ter normalne Z[)2ln,Ske Ponose. Vse to je pa odvisno od bj Se' ^e*ji> da bi državi našli skupen jezik k0ni R rtega rad osebno srečal s predsedni-lakšn ea8anorn> je rekel. Kot kaže, Reagan emu srečanju ni nič naklonjen. koa|,<'"° ^rax' bo skušal sestaviti novo 'cijsko vlado — Mubarak se srečal s Posebnim ameriškim odposlancem It.; KAIRO, Eg. — Italijanski predsednik Francesco Cossiga je poveril mandat bivšemu predsedniku vlade Bettinu Craxiju, naj skuša Craxi sestaviti novo koalicijsko vlado. Kot kaže, bo Craxi skušal obnoviti prejšnjo koalicijo, ki je propadla zaradi Craxijevega obnašanja v zadevi ugrabitve ladje Achille Lauro. Ključ do uspeha za Craxija je stališče republikanske stranke, ki je povzročila krizo, ko so njeni trije ministri v vladi odstopili. To so storili, ker niso soglašali z izpustitvijo Mohammeda Abbasa, ki ga ZDA smatrajo za organizatorja ugrabitve Achille Lauro. Opazovalci italijanskih političnih razmer menijo, da bo kriza najbrž rešena do četrtka, ko odpotuje Craxi v New York, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skupščine ZN in tudi sestanka na vrhu voditeljev najmočnejših zahodnih držav, ki ga je bil sklical predsednik Reagan. Reagan seje želel srečati s temi voditelji pred njegovim srečanjem s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom 19. in 20. novembra v Ženevi. Včeraj se je Hosni Mubarak, predsednik Egipta, srečal s posebnim ameriškim odposlancem Johnom C. Whiteheadom. Za sestanek so zaprosili ZDA, da bi podrobneje pojasnile okoliščine incidenta, ko so ameriška bojna letala prisilila egiptovsko letalo, na katerem so bili 4 palestinski teroristi, da je pristalo na Siciliji, kjer so bili teroristi aretirani. Mubarak je bil ogorčen nad ameriško akcijo. Whitehead je namestnik državnega sekretarja Georgea Shultza in je že bil obiskal Rim, kjer se je pogovarjal z italijanskimi državniki, od Kaira pa je odpotoval v Tunizijo. Whitehead in Mubarak sta bila skupaj dve uri, po srečanju je Whitehead dejal, da je bil napravljen prvi korak k normaliziranju sicer prijateljskih odnosov med Egiptom in ZDA. Predstavniki Egipta so bili po srečanju bolj zadržani. V zadnjih dneh je bilo v Egiptu več protiameriških demonstracij, ki so jih pa oblasti omejile. - Kratke vesti - Detroit, Midi. — Pogajanja med UAW in Chrysler Corp. se nadaljujejo. Včeraj je kanadska unija odobrila 23-mesečno pogodbo s Chryslerjem, kanadski delavci bodo po tej pogodbi prejemali isto plačo kot delavci, ki so člani UAW in so zaposleni pri Fordu in General Motors v Kanadi. Isto želi doseči UAW tudi v ZDA. Najnovejša poročila danes zjutraj trdijo, da so pogajalci blizu nove pogodbe in je pričakovati skorajšen konec štrajku, ki traja že teden dni. Johannesburg, J. Af. — Včeraj so bili neredi v črnski naselbini Meadowlands, v katerih so črnci napadali druge črnce. Na eni strani so bili Črnci, ki pripadajo plemenu Zulu, katerega vodja Gatsha Buthelezi podpira postopno in mirno spremembo sistema apartheida, na drugi strani pa so bili črnci drugih plemen, ki podpirajo radikalnejšo Združeno demokratsko fronto. Po nepotrjenih vesteh, so umrli trije črnci. Seoul, J. Kor. — Južnokorejske bojne ladje in letala so napadla in potopila neko severnokorejsko vohunsko ladjo v vodah blizu južnega pristanišča Pusan. Drugih podatkov o incidentu nimamo. Sofija, Bol. — Danes se bo začel sestanek voditeljev držav, včlanjenih v Varšavskem vojaškem paktu. Navzoč je tudi sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Iz Clevelanda in okolice Štajersko martinovanje— Štajerski klub vabi na svoje martinovanje 2. nov. ob 7. uri zv. v dvorani Sv. Vida. Vstopnice imajo vsi odborniki, lahko pa pokličete 531-4346 (zvečer) ali 261-5277. Vsi vabljeni! Belokranjsko martinovanje— Belokranjski klub pripravlja svoje martinovanje, ki bo 9. novembra v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Za vstopnice lahko pokličete Malta Hutarja (481-3308) ali pa Vido Rupnik (289-0843). Parlamentarci SFRJ tu— Zadnje dni se je mudila v našem mestu delegacija parlamentarcev, članov skupščine SFRJ. Med njimi je bil tudi dr. Miran Mejak, ki je bil pred leti poslanik SFRJ v Nigeriji. Obiskali So med drugim univerzo Cleveland State, Fairport Harbor, prisotni so bili tudi na koncertu Glasbene Matice, v spremljavi predstavnikov State Departmenta in pisarne kong. Dennisa Eckarta. Včerajšnji Plain Dealer je poročal o obisku. Novi grobovi Frances Cinkole V nedeljo, 20. oktobra, je umrla 69 let stara Frances Cinkole s 164 E. 192. St., rojena Krašovec v Clevelandu, žena Josepha st., mati Josepha ml. (lastnika Robinhood Den v Willoughbyju), 2-krat stara mati, članica SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, v cerkev Sv. Križa dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Rose Guštin V nedeljo, 20. oktobra, je na posledicah srčne kapi umrla 68 let stara Rose Guštin s 423 E. 158 St., rojena Telisman v Clevelandu, žena Georgea, mati Geralda, Thomasa in Georgea J., 8-kra;t stara mati, sestra Thomasa, Vincenta (Fla.), Jennie Crane in Johna (pok.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, dop. ob 10. na pokopališče Knoll-wood. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Darovi v pokojničin spomin Heart Assoc, bodo s hvaležnostjo sprejeti. Frances Rosipko V soboto, 19. oktobra, je po krajši bolezni umrla Frances Rosipko, rojena Krecow v Clevelandu, vdova po 1. 1984 umrlem Michaelu, sestra Ho-warda in Louisa ter že pok. Franka in Edwarda, teta. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. St. danes dop. ob 11. na pokopališče Vernih duš. Koncert »Kočna« to nedeljo— Koroški moški pevski zbor Kočna bo imel koncert to nedeljo zvečer ob 7h v dvorani pri Sv. Vidu. Vstopnice boste lahko dobili pri vhodu v dvorano. Pridite! Uspeli koncert v Torontu— Prejeli smo poročilo, da je bila na koncertu zbora Kočna preteklo soboto zvečer v Torontu lepa udeležba 700 do 800 ljudi. Pozdravili so jih župnik Kopač, škof Ambrožič in Blaž Potočnik. Za Krščansko kulturno zvezo na Koroškem, katere član je pevski zbor Kočna, je spregovoril prof. Zerzer, za Mohorjevo družbo v Celovcu pa dr. Valentin Inzko. Občni zbor— Starši učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu so vabljeni na občni zbor odbora Staršev, ki se bo vršil v sobotp, 26. okt., ob devetih dopoldne v družabni sobi poleg velike dvorane pri Sv. Vidu. Udeležba je obvezna za vse, ki želijo, da Slovenska šola nadaljuje pomembno kulturno delo. Glasbena Matica uspela— Preteklo soboto zvečer je imel pevski zbor Glasbena Matica svojo jesensko prireditev: večerjo, koncertni nastop in ples. Dvorana je bila zasedena, zbor dobro pripravljen. Zelo lepo se je izkazal moški zbor z dvema zahtevnima pesmima. Slomškovo kosilo— Preteklo nedeljo je bilo v dvorani pri Sv. Vidu vsakoletno Slomškovo kosilo. Obisk je bil zelo velik, odborova zahvala ter imena vseh, ki so ob tej priliki darovali v Slomškov sklad, bomo pa objavili v petkovi AD. Jadran vabi na svoj koncert— Letos praznuje pevski zbor Jadran svojo 65-letnico. V soboto, 9. novembra, vabi Jadran ljubitelje slovenske pesmi na svoj jesenski nastop, ki bo združen z večerjo in plesom in sicer v SDD na Waterloo Rd. Večerjo bodo servirali od 4.30 do 6.30., koncertni nastop bo ob 7., sledil mu bo pa ples. Vstopnice so po $13 in jih imajo člani zbora. Novemberfest pri Sv. Vidu— V dneh 8., 9. in 10. novembra bo pri Sv. Vidu jesenski festival. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 66° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 70° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 73° F. Lepo jesensko vreme se bo nadaljevalo tudi v petek. Najvišja temperatura hn nl-nli 75° F AMEP DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 80 Tuesday, October 22, 1985 sa Pismo z obtožujočo vsebino Poslaništva zahodnih držav so v Moskvi pod nenehnim nadzorstvom svojetskih varnostnih sil in tajne policije. Pa ne morda iz strahu, da se tujim diplomatskim predstavnikom kaj zgodi, temveč da se sovjetskim državljanom prepreči dostop do teh stavb. Kajti lahko se primeri, da se domačin tja zateče, zaprosi za politično zatočišče in razkrije stvari, ki bi sovjetskim mogotcem ne bile po volji. Pa se to kljub vsemu nadzorstvu včasih zgodi. Tedaj se sproži ves sovjetski aparat. Tako seje zgodilo tudi 30. julija letos, ko je 31-letnemu delavcu Olegu Alifanovu uspelo prekoračiti prag francoskega veleposlaništva. Ni trajalo dolgo, ko je poslopje obkolila četa do zob oborožene milice, poveljnik s činom polkovnika pa je po zvočniku pozival francoske predstavnike, naj mu izročijo »norega« državljana. Medtem je nesrečni pribežnik rotil francoske diplomate, naj mu omogočijo odhod v tujino. Pa mu je bilo rečeno, da to ni mogoče, saj mora na to pristati tudi sovjetska vlada, ki mora dati izstopni vizum. Poleg tega pa si Francija ne želi ustvarjati problemov, ko je pred vrati obisk Gorbačova v Parizu. Ob osmih zvečer Alifanov odide. V spremstvu dveh francoskih diplomatov zapusti veleposlaništvo. Prav zato ni aretiran že pri izhodu. Francoza ga pospremita do prve postaje podzemske železnice in ga tam pustita. Komaj odideta, že pristopijo agenti tajne policije in nesrečnega delavca odpeljejo. Od tedaj je za njim izginila vsaka sled. Po skrivnih kanalih pa je prišla v javnost vsebina pisma, ki ga je Alifanov pustil na francoskem poslaništvu. Francoski časopisi so ga objavili. Naj z njim seznanimo še naše bralce! Pismo nosi datum 29. maja 1985, je pisano na roko in naslovljeno na glavni komite sovjetske partije: Preprost delavec sem — začenja Alifanov svoje pisanje — in delam že 14 let. Pripadam tistemu sloju, ki ga je vaša partija razglasila za osnovo vse sovjetske družbe. Vsi časopisi poudarjajo važnost in pomen tega stanu. Ustava govori o delavskih pravicah in zatrjuje, da je delavec gospodar države. Toda če kdo izmed njih v pogovoru to zatrdi, ga vsi gledajo kot bedastega. 95% vseh delavcev bi se smejalo, če bi jim kdo dejal, da so oni gospodarji. In zakaj bi se morali smejati? Ker morajo od 1 5 do 25 let čakati, da se jim nakaže stanovanje, do tedaj pa živeti ali v svojih družinah ali pa v skupnih delavskih barakah. Istočasno pa so priče vsak dan, kako partijski voditelji podeljujejo razkošna stanovanja svojim ljubicam, prijateljem in sorodnikom. Pa se ob tem vprašam: kako to, da je ogromna večina teh dirigentov brez čuta za poštenost, pravico in spoštovanje bližnjega. Dvajset let prebiram časopisje, pa še nisem v njem našel kritične besede na račun komunistične stranke. In vendar: če ima partija vedno prav, kako to, da je raven življenja v naši družbi tako nizka? Teoretično lahko delavec izrazi svoje mnenje in prote- Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju 35 let kulturno-prosvetnega dela v Milwaukeeju Dne 17. novembra 1985 praznuje Slovensko kulturno društvo Triglav 35-letnico ustanovitve, s tem pa tudi 35 let trdega in plodonosnega dela. Namen ustanovitve tedaj je bil, organizirati in zbirati takratne »novonaseljence« (ali »begunce«) ter začeti s kultur-no-prosvetnim delom v novi domovini Ameriki. Z drugo besedo torej: nadaljevati delo, ki smo ga vršili doma in ki ga je prekinila druga svetovna vojska. Ko pa je bilo vojske konec, je v domovini zavladal komunistični režim. Ta je bil nasproten vsaki svobodi in vsakemu posamezniku, ki se ni strinjal z njim. Radi tega in krutega terorizma novih vladarjev smo morali domovini zapustiti in iti v tujino, v Avstrijo in Italijo, kjer smo se znašli v begunskih taboriščih. Bili smo v bednih razmerah, vendar smo pri vsej tej skromnosti začeli s kulturnim delom. Gojili smo dramatiko, šport in telovadbo, folkloro, imeli smo razne tečaje in šolo, v kolikor so pač dopuščale razmere. Po treh, štirih letih »taborjenja«, so posamezne svobodne dežele začele polagoma sprejemati begunce — med njimi tudi Amerika, ki je bila med zadnjimi. V letih 1948-49 je bil glavni dotok »DPjevcev« v Severno Ameriko, tako tudi v Kanado. Manjše število nas je prišlo tudi sem v Milwaukee in sosedni West Allis. Zbirali smo se največ ob obeh slovenskih župnijah: sv. Janeza in Marije pomočnice kristjanov. Mnogi smo tedaj začutili potrebo po svoji lastni organizaciji, po svojem društvu. Korak je bil storjen 17. novembra 1950, ko je bil na pobudo nekaj mož sklican ustanovni občni zbor. Izbrano je bilo tudi ime društva — na predlog g. Gruma — Liga slovenskih katoliških Amerikan-cev. Tudi pravila so bila Ligi-na. Vendar se pod temi pravili (če tako rečemo) društvo ni moglo zaželjeno razviti. Po dobrem letu je bil sklican drugi občni zbor. Večina članstva je bila mnenja, da se ime društva spremeni, kakor tudi pravila. Preglaganih je bilo več novih imen za društvo. Končno je bilo na predlog g. Dušana Svetliča sprejeto ime Triglav oziroma Slovensko kulturno društvo Triglav. Sprejeta so bila tudi nova pravila. Društvo je zaživelo. Nastali so razni odseki. Prosvetni odsek je začel z odrskimi predstavami — igrami in akademijami —, delovati je začela Slovenska sobotna šola za mladino, šport in telovadba, petje, kasneje tudi folklorna plesna skupina, ki še danes lepo predstavlja društvo Triglav in Slovence pred slovensko in ameriško javnostjo, tukaj in izven mesta. Društvo že vsa leta prireja tradicionalnega Miklavža za mladino, pustne zabave in spominske proslave. Po nakupu zemljišča, na katerem je danes park Triglava, pa prireja redno vsako leto tudi piknike in še kaj. Ko se je fara sv. Janeza preselila iz Milwaukeeja samega v predmestje Greenfield, na Cold Spring Rd., se je tudi uradni sedež Triglava s faro vred preselil. S tem se je tudi marsikaj drugega spremenilo. Z igrami smo prenehali, ker ni bilo dotoka mlajših igralskih moči, pa tudi obiskovalci iger so začeli izumirati — naši dobri staronaseljenci. Tako čas vedno odnaša staro in prinaša novo. S svojim vztrajnim in nesebičnim delom si je društvo tekom 35 let pridobilo zaupanje, spoštovanje in ugled. Ko je društvo Triglav pred 15 leti slavilo 20-letnico obstoja, je imel tedanji društveni duhovni vodja p. Klavdij Okorn (zdaj že pokojni) pomemben govor. Med drugim je rekel: »Kakšen je namen društva in kakšna je njegova bodočnost?« Odgovoril je: »... da je namen društva posredovanje slovenske kulture drug drugemu, kakor tudi mlajšemu rodu,'ki mu hočemo s tem povedati, da nas ni treba biti sram, da smo Slovenci. Ta kultura namreč oznanja pridne roke, dobro srce in bistre glave slovenskega naroda... Danes podeljujemo Javorjev venec hvaležnosti vsem tistim, ki so se mučili in delali, bodisi v prvih vrstah ali v zaledju, s tiho zvestobo do slovenske stvari, da more mlajši rod bogatiti in žeti sadove v bodočnosti...« Njegove besede so danes po 15 letih in ob 35-letnici Triglava prav tako pomembne in veljavne, kakor so bile takrat. stira, če so bile njegove pravice kršene. Toda vsak delavec dobro ve, da bo ob normalno delo, če bo to storil in da mu partija tega ne bo nikdar odpustila. In sindikati? Ti obstajajo samo zato, za se z njimi slepi zahodne države. Njihov namen je zgolj propaganden. Alifanov potem našteva primer nepoštenosti v družbi. Delavec, ki opravlja nadure, prejme le manjši del; ostalo pobere delovodja ali kak direktor. Ti si prilaščajo gradbeni in strojni material ter vozila podjetij. Pogosto morajo uslužbenci svojemu predpostavljenemu graditi hiše in vile na račun podjetja. Ko delavec prejme plačo, ga na cesti ustavi milica in odvzame denar, obenem pa delavca obtoži, da je denar zapravil s popivanjem. Toda k vsemu temu bi se dalo zapreti oči, če bi vsaj življenjske razmere bile znosne. Tako pa, 40 let po končani zadnji vojni, so marsikje še vedno v veljavi živilske nakazni- (dalje na str. 4) Vedno močnejša je nastajala želja pri Triglavanih, imeti svoj prostor, kjer bi se v poletnih mesecih shajali zunaj v prosti naravi. V zgodnji pomladi leta 1961 se je ponudila ugodna prilika nakupa 15 akrov velikega zemljišča, ki je bilo kakih 20 milj jugozahodno od Milwaukeeja, v mestecu Norway. Zemljišče, del Johnson farme, z malim gozdičem in koruznem polju ob malem in mirnem Jezeru Bisanaby, je bilo kakor nalašč za društvo Triglav, primerno in ugodno. Spomladi bo 25 let, ko je vtem času iz tega zemljišča nasta pravi park, ki se danes imenuje upravičeno — PARK TR GLAV. Vse to so ustvarile pridne roke in nesebičnost članov. Seveda vse to ni šlo brez težav. Vendar so Triglavani tudi vse te premagali v eni sami žeji-imeti košček svojega v novi domovini. S parkom Trig a vom smo si milwauški Sloveti ci postavili spomenik, ki 0 lahko še poznejšim rodovom pričal o delavnosti, vztrajnos in smislu za skupnost, ki J° povsod na svetu, kjer živi, pridno ustvarja naš človek. k je Triglavanom v po-v razvedrilo s svojim tim igriščem, baliniščem, liščem ter poletnimi i in drugimi privilegU3" kraj, kjer človek uživa lili Dom s kuhinjo, ka' osevečeno sv. C'rilu 1 i, kjer so za posebn sv. maše, paviljon z družabne prilike, da ne >">„ ''ek,fk2aaC,.a* da ih drugih za Dtrebnih stvari. Lepa-cerkvica krasi n , je simbol slovenske J 'društvo3 hi Slovence [ rogi park Triglav, rkvi sv. Cre-i S. 63. ulic' )ktobra, sto; si obljubil* adica Kuno- .r MpVČ' žena P* tbene sl°' popoldnC =i' S; _ Kun°' Jarku P* ulafiO' skup*0 Tone Arko: ija- icti let- v polila 15 i je 10-ite- ar- ru- lir- iilo 'ri- 10. em ital 1U- RI- Ine ov. av. vse •ji; ovi ;la- en- bo diti isti jo iri- po- iim mi ja- iva :la- ka- in m« za ne je, :ak pa, ia? ske v ice na- iko CONFITEOR... v. ire- lici to- lila lo- ve- rUe nik jge pa ilO' ine po, ato Med obiskom Metalurškega inštituta sem bil povabljen tudi na simpozij, ki naj bi se vršil v Portorožu v nekaj dneh. Tukaj se je pa ponudila Prilika, da bi zvedel, na čem delajo in s kakšnimi problemi ^e ukvarjajo. Odločil sem se, a bom šel, ako mi bo. čas le dopuščal. Potovanje na Primorsko pa p111 hotel združiti z obiskom ostojnske jame in kratek °oisk Trsta in okolice. Pri obisku Postojnske jame Sem ‘mel zopet priliko doživeti ^postavljanje slovenščine. red pričetkom ogleda jame 50 se turisti zbirali na obšir-nem prostoru, kjer so bili razobeJeni napisi jezikov, v J^erih bodo vodiči govorili. e Podedovane dobre in slabe ^tstnosti morejo sicer vplivati naŠ značaj in naše osebno °> vendar v svojem temelju ® značaj naše osebno delo, a naše samovzgoje. Človek Jnte dvojno vzgojo; eno ^ani daje domača hiša in šola, JU8a Va^nejSa, pa je sad atnovzgojnega dela. °- Ali vemo, kaj je zna-tčin ravnanja, ki se drži načel; vztrajna volja v h vemo, kaj pomeni taka Vofia? Vplivanje človeške . I6« da se v vsakem življenj-o^P^žaju brez pomisleka rt„L 2anesljivo in veselo za J°bro. Ali T N«in trdnih ®luŽK* dob * S?0znanega vzora, ki je vitner- 'n nepopustljiva stano-Poi°St V S*u^b‘ plemenitega tno,>°Van-'a življenJa- To je ne načelo, pri njem osta-T0 .’ naj nie velja kar hoče. Je ZnaČajnost. žrteer značaj zahteva veliko hia/’ Zato ie mecI nam* tak° veci02naeajnih ljudi. Načelom reSiti° Z-VeSt ostal' 'n se držati bj 'Ce 'n Pravice — kdo se ne jihi^11^'! za take misli? Če deja^ne b' bilo težko spraviti v Na? vSe značaj, izoblikovanje sn0 3'la^ega življenja, je odvi-deia°„ dnevnega, podrobnega voi č m‘seI 'n žel boš zahte-njej Zahtevo in žel boš deja-Vadot ^ de-ianie ‘n zeI boš na-Scj navado in žel boš značaj! Sej značaj in ustvaril si boš usodo! Iz najmanjših misli in dejanj si tako spredemo svojo usodo. Bodimo zmagovalci s svojo nepremagljivo voljo! Le tako bomo značajni in s tem dosegli velike reči za sedanjost in bodočnost. Spoštovali nas bodo še pozni rodovi. Zaradi našega značaja. Kaj vse bi se doseglo, če ne bi vsi dobri sklepi izginili kakor dim zaradi slabega vpliva družbe, prijateljev in tudi sebičnega in udobnega našega mišljenja! Neki pesnik opozarja: Ne smeš biti omahljiv kakor trs ob vodi ali petelin na stolpu! Bodi vedno in povsod zvest vsem svojim vzorom in načelom. V hrupnem življenju je to dostikrat težko. Nevarnost pa je, da bomo brez dobrega značaja zgubili še tiste dobre lastnosti, ki jih morda imamo.« — Tako dr. Toth. Bolj kot kdajkoli prej, slovenski narod potrebuje značajnih ljudi. Močnih v svojih načelih in vztrajnih v službi spoznanega vzora, ki je dober in nepopustljiv v službi plemenitega pojmovanja življenja. Tako v vprašanju političnih umorov, kot odpravo novega življenja s splavi, ki je zadnja leta zajel svet in tudi našo rodno domovino. Prav v tem se izraža tudi narodni značaj, ki v moralni in politični dilemi išče izhoda iz vsakdanjih in dolgoletnih težav, ki ogrožajo zdravo rast in napredek našega naroda, izpostavljenega komunističnemu brezboštvu in novim metodam reševanja socialnih problemov. V praksi se je izkazalo, da je »plemenito pojmovanje življenja« komunistom doma tuje. (Pomori po vojni v Kočevskem Rogu so najboljši dokaz za to.) Težje j.e označiti še nerojene, ki so v materinem telesu še pred svojim rojstvom doživeli tudi svojo smrt. »Kaj je značaj?« je vprašal dr. Toth. Tudi jaz vprašam Vas, dragi bralci, ki boste brali te vrstice: Kaj je značaj? Prilagoditi se, ali stati na načelih, ki so vir zdrave rasti in napredka civilizirane družbe? Ne samo slovenske, pač pa človeštva, ki je v svoji učenosti podobno Izraelcem v puščavi, ki so pričeli častiti zlato tele, pa jih je Bog zaradi tega kaznoval. Delajmo mi na tem, da bomo značajni ljudje. Da bomo ostali zvesti načelom, za katere vemo, da so pravilni za naš nadaljnji narodni obstoj in napredek. Bodimo značajni! Danes, jutri in pojutrišnjem! Vsak dan! Ostanimo značajni! Otmar Mauser Škof Slomšek in slovenski jezik TORONTO, Ont. - Kako ognjevit Slovenec je bil škof Anton Martin Slomšek, nam priča sledeči izvleček iz knjige »Iz zdravih korenin močno drevo«. Ko je Anton Slomšek kot bogoslovec prvoletnik začel v novembru leta 1821 — pol leta po cesarjevem govoru v Ljubljani — v celovški bogoslovni-ci z dovoljenjem ravnateljstva poučevati svoje tovariše v slovenščini, je imel uvodni govor, ki je značilen za celotno njegovo življenjsko miselnost. Najprej je iz zgodovine dokazoval, kako so oznanjevalci evangelija obenem tudi širili omiko med ljudmi, tako Bonifacij med Nemci, Ciril in Metod med Slovani. »Ciril začne naš govor čediti, črke izmišljevati. On je prvi Slovencem luč prižgal, od katere bi bil svetli dan Slovencem vzšel — ali kratko je svitala te lepe šole jutranja zarja; ravno kakor bi črni oblaki sonce zakrili, še zmerom temni mrak nevednosti slovenstvo pokriva. O kako mrzlo je srce današnjih učenikom proti srcem teh dveh bratov k slovenski učenosti. Skozi celih petnajst let nemško-latinske šole pometajo, ali slovensko šolo v nemar pustijo; stopijo na prag svojega poklica, gredo na delo v vinograd slovenskega ljudstva, pa še ne mislijo na orodje, s katerim bodo pridobljeni nauk delili, gredo Slovence učit kakor vojak brez orožja v boj, gredo v vinograd delavci, pa brez motike za kopanje.« Nato je zavrnil ugovore zoper rabo in pouk slovenskega jezika, kajti mnogi da trdijo, kako pouk slovenskega jezika ni potreben, ker da ga otroci že itak od doma znajo. S to pretvezo potem vsiljujejo nemške šole, a ta njihov izvor je hudo neumen. Zakaj se pa potem nemški in italijanski otroci uče v šolah jezika, ki ga znajo že od doma? Vse se prenavlja, svet se popravlja, le slovenski govor bi moral ostati zmerom star in okoren.« Žalostno je, da učitelj ne zna jezika bolje kakor svinjski pastirji. Pri vseh narodih velja, da je treba jezik likati in gojiti, samo pri Slovencih bi morala biti izjema. Tudi drugi ugovor, češ da slovenski jezik ni za izobražence, saj govori drugače vsaka vas, vsaka župnija, ni pametnejši, kajti Nemci in Italijani ne govore povsod enako. Na tretji ugovor, češ da Slovenci nimajo prihodnosti, čemu bi se torej učili tega jezika, ki bo tako izginil, še preden poteče en rod, je Slomšek samozavestno in zaupajoč v prihodnjost odvrnil: Prej se bo sonce zasuknilo okoli zemlje in ne več zemlja okoli sonca, preden bo izkoreninjeno slovenstvo. Našim rekam bodimo podobni: Slovenec je Kranjec, Slovenec Korošec in Štajerec, »Glasilo Dom« - Glas Slovenskega Doma v Torontu TORONTO, Ont. - Večina bralcev Kanadske Domovine se ne bodo spominjali lista, ki ga je Slovenski dom izdajal za člane novoustanovljenega Slovenskega doma, in katerega sem mesečno pripravil in izdal kot razmnoževino brez »pom-pa« samo z enim namenom: Da bi člane obveščal o delu Doma in tu in tam podal kakšno misel, ki bi pripomogla k tesnejšemu sodelovanju organizacij, ki so bile vključene v nakupu in izvedbi, da je Slovenski dom postal realnost. V prvem letniku št. 5 sem takole pisal: Značaj vsakega naroda je najbolj viden in izrazit ob njegovi volji po narodnem življenju. Ohranjevanje materinega jezika, šeg in običajev sredi popolnoma tuje okolice in razmer, daje vsaki narodni manjšini tiste trdne, plemenite prvine, ki se tesno oklepajo duhovne srčike naravnih zakonov. Narodnost je velika naravna dobrina, ki narodu daje smoter v velikem božjem načrtu, v katerem je vsakemu narodu določeno njegovo poslanstvo. Narodi se sicer ločijo med seboj po duševni in kulturni stopnji, ter po izrazitih posebnostih, vendar prav ta razvoj različnih kultur je tisto poslanstvo, ki ga vsak narod ima do skupne kulture človeštva. Tudi naš narod, četudi majhen in skoraj nepoznan med ostalimi narodi sveta, ima svoje poslanstvo. Že geografska lega našega ozemlja nas dela posredovalce med zahodno in vzhodno kulturo. Po našem načinu mišljenja, čustvovanja in izražanja v govoru, običajih, pesmi, jeziku, književni, likovni in glasbeni umetnosti itd., se oplajata dve kulturi. Po drugi strani pa mi z obema bogatimo svojo. Tako nastajajo pestrejše variacije v skupni kulturi človeštva. Posebno jezik je tista velika in čudovita sila, s katero narod zajema in izraža osobito bogastvo svojega duha. V tem poslanstvu, v našem doprinosu k skupni kulturi človeštva, je torej naš smoter. Zato moramo to našo narodno samobitnost ljubiti, jo negovati in s tem ohranjati tudi narod, kateremu pripadamo. Ne smemo v svoji vnemi postati rasisti ali pretirani nacionalisti. (Vzgled je Hitlerjev nacionalizem.) Narodnost, čeprav velika dobrina, ni naj- bratje smo drug drugemu. Po poti omike se približujemo drug drugemu in »srečen čas, ko bo v jeziku slovenstva ena hiša, en rod, eno slovenstvo, en govor«. V drugem delu govora je bičal najprej odpadništvo, ko (dalje na str. 6) večja. Kot posamezniki in kot narod smo odgovorni pred Bogom, ki je končni sodnik naših dejanj, ki smo jih izvršili v teku našega tuzemskega življenja. Zato je vse naše delo podrejeno božjim zakonom. Tega se vsi, ki v Slovenskem domu delamo, dobro zavedamo. Ne bom pa pretiraval, če zapišem, da se veliki dobrini, ki ji pravimo narodnost, jemlje pravo ceno in omaložuje njen pomen v našem zasebnem in javnem življenju. Če govorimo, da Slovenski dom ni potreben, da je Slovenski dan odveč, da je slovenska politična dejavnost oslarija in podobno, s tem že naši- narodni samobitnosti jemljemo tiste osnovne potrebe narodnega življenja, ki so nujne za našo narodno ohranitev. Pravo pojmovanje narodnih dolžnosti ne more in ne sme biti nikoli predmet spora, če jih gledamo z objektivnimi očmi. Različna politična prepričanja in gledanja bi morala samo krepiti slovensko demokracijo in narodno življenje, nikdar pa ne ovirati rasti in napredka našega naroda. Slovenski dom je del tega razvoja in je bil kupljen zato, da se bomo kot Slovenci svobodno udejstvovali na vseh področjih slovenskega narodnega življenja. Zavedamo pa se tudi, da smo katoličani. Vzporedno s to zavestjo, bomo nadaljevali naše delo na narodnem področju za smoter in poslanstvo, ki ga kot člani slovenskega naroda imamo in smo ga dolžni kot taki uveljavljati v svojem prepričanju in po tem svojem gledanju u-veljavljati tudi naše misli, ki so samo doprinos k širši slovenski svobodni misli, ki naj rešuje probleme slovenstva doma in v tujini. Upam, da bomo z leti spoznali, da se da vzajemno lepo živeti, kljub različnim mišljenjem in nagibom; da bomo slovenstvu dali pravo mesto, ki mu po naravnih zakonih pripada in tako tudi mi sami zaživeli pravo narodno življenje, katerega steber bo naša vera, ki je temelj našega slovenstva. Primerno se mi zdi, da sem obnovil misli, ki sem jih zapisal pred dolgimi leti, ko se je Slovenski dom porodil in je postal del slovenske torontske skupnosti. Posebej pa še, ko Slovenski dom vabi na svoj prvi banket, ki bo 16. novembra, v novi sezoni za 1. 1985-86. S svojo udeležbo boste podprli ustanovo, ki je člen v verigi slovenstva na tujem, ki se hoče ohraniti, in po svojih zmožnostih in sposobnostih dela v te svrhe. Tajnik Društva »Slovenski Dom« Otmar Mauser KOLEDAR PRIREDITEV >■'o s- V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, Ki1, objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. OKTOBER 27. — Koroški pevski zbor Kočna poda koncert v dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 9. — Pevski zbor Jadran praznuje svojo 65-letniČ6 z večerjo, koncertom in^^plesom v SDD na Waterloo RtL 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1, — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Škof Slomšek in slovenski jezik (Nadaljevanje s str. 5) se namreč Slovenci, kakor hitro se povzdignejo na nekoliko višjo stopnjo omike, sramujejo svojega rodu. »Zakaj tajiš nespametnež, da si Slovenec, ko vendar slovenstvo na svojem čelu nosiš, kaj se sramuješ svojega očeta in matere zato, ker sta Slovenca?« Nato je navduševal tovariše, naj med svojim pripravljanjem na duhovski stan prižigajo tudi lučko slovenskega jezika. »Pripravljajo se bridko kranjski učeniki k slovenski učeniki, prižigajo luč, da bodo svetili Slovencem, le samo mi Štajerci in Korošci bomo spali?« Spodbujal jih je za delo v prid ljudske omike, jim priporočal slovenske šole, pa tudi to, naj spisujejo, kdor ima sposobnosti, dobre knjige za svoje rojake. Naj ne bogatijo tujca, ki ima knjig v izobilju, da se mu delajo že zjedi. Pišejo naj rajši slovenske knjige za vse potrebe in za vse stanove; za dušo in telo, za živino, vrt, polje in vinograd. »Glejte, ena luč Slovencem gor gre: vidim majhno, pa prebrisano trumico mladih učenikov, ki so se zbrali veselo eden Keep A Good Judge JUDGE EDMUND J. TURK Cleveland Municipal Court Selected bv the Ohio Supreme Court to receive the court’s award for Superior Judicial Service — 1984 Endorsed by: AFL-CIO UAW Ameriška Domovina Cosmopolitan Democratic League Cuyahoga County Democratic Party Ward 11 and 13 Democratic Clubs Rcia.n Judge Turk Committee Treas. Nancy Walden. 6411 St. Clair Avc., Cleveland. O. ANDREJ KOBAL V ' 1 i SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Med tremi vpisanimi sem enega pregovoril, da si izbere drug, zanj primernejši predmet. Mladi dijak iz Anatolije na Turškem je komaj obvladal angleški jezik, imel sicer diplomo univerze v Carigradu, ki je bila po stopnji enaka diplomi ameriškega magistra, toda za seminar se mi ni zdel sposoben. Razumel ni niti mojega pojasnjevanja. Na vprašanje, če razume druge jezike, je dejal, da sta bila njegova starša rojena v Skopju, da sta se kot Turka po balkanski vojni s starši preselila v Anatolijo. Vsi, je rekel, so doma govorili po sfbsko, oziroma »po naški«. Veselo presenečen, ko sem mu govoril v njegovem materinem jeziku, je mladenič sprejel nasvet, se vpisal v razred za angleščino in v moj osnovni razred, da bi poslušal predavanja. Tudi ta se mi je zdel zanj pretežak zaradi jezika, a zelo je želel vpisati se kot moj študent. Za seminar sta se prišli vpisat dve nuni uršulinki s Srednjega zahoda. Zaradi imena »sestra Kazimira« sem eno vprašal, če je poljskega porekla. Pritrdila je v poljskem jeziku, katerega sem znal le nekaj besed. Druga sestra, Carmen, je povedala, da sta njena starša v Omahi Slovenca. Materin jezik je govorila gladko, a posluževati sem se moral preproste ameriške slovenščine, da je razumela. Nič se ni obotavljala tako govoriti, ko drugemu roke podati, ki so se odločili Slovencem luč prižgati, da bodo veselo enkrat Slovencem svetili z besedo in z dejanjem, ne po nemško, temveč po slovensko! Da, jaz upam in upam, da bo tudi iz naše srede lep sad Slovencem izzorel, lep sad učenosti, od katerega se bo mladi rod slovenski oživil... že dolgo bo črna zemlja naša trupla krila, daleč v dolgo večnost bomo stopili, in še bo naš trud slovenščini žlahtni sad prinašal.« Take navdušene prerodne misli je Slomšek razvijal v svojem enoindvajsetem letu, v drugem letu po Vodnikovi in Zoisovi smrti, in jih končal z značilno napovedjo — ki se v celoti uresničuje — kakor je prihodnji nagovor v letu 1822 končal z mislijo, da mora biti vsakdo pripravljen »živeti in umreti za slovenstvo«. Da pa to niso bile samo vroče romantične besede, temveč tudi stvarno geslo za vse življenje, po katerem se je zvesto ravnal, vidimo iz vsega njegovega poznejšega delovanja. je večkrat pred razrednimi ali po razrednih urah vpraševala za kako pojasnilo. Obe uršulinki sta bili dobro pripravljeni in sposobni za seminar; po končanem semestru sta postali kandidatki za doktorat. Do iiršulinskega reda sem vedno gojil neomejeno spoštovanje. Z njihovim delovanjem sem se seznanil v Pakistanu in Indiji, kjer so se odlikovale z grajenjem in upravljanjem prvovrstnih bolnišnic in šol. Za vsak potreben poklic so bile izučene v domovini, iz katere so prišle. V mojih dveh študentkah je red videl vnemo za študije, vodeče do znanstvenega poklica, in talentiranima študij dovolil. Univerzo, sta rekli, sta si izbrali sami. Seminar je bil dokaj mešan. Večino so tvorili že ne več mladi študentje, med njimi par advokatov, ki so mi z vprašanji in svojimi tezami delali največ preglavic. Zaradi njih sem določil posebno uro, ki je v začetnem načrtu ni bilo, namreč uro za primerjanje javnega z občim ali civilnim pravom. To je bil njihov poklic. Javno pravo namreč vključuje upravno pravo, a upravnih sodišč, kot so v Evropi, Amerika ne pozna. Razreda sta bila silno mešana tudi po narodnosti. Omenil sem Turka, Poljakinjo in Slovenko. Kazalo je, da je vsak dijak druge narodnosti; v nižjem razredu je bilo največ Židov, a tudi ti od staršev iz različnih dežel. Newyorška univerza je bila tedaj v pretežni meri za Žide; to je bil, skoro bi rekel, nekakšen paradoks. Učno osebje, kot mi je provost Smith (omenjen v prvi knjigi) dejal za šalo, je bilo 95 odstotkov krščansko, dijaštvo pa, obratno, 95 odstotkov židovsko. Prevladal je vtis, da so židovski dijaki rajši Študirali pod neži-dovskimi profesorji. In bili so, bi rekel, najbolj pridni dijaki. Nemalo me je presenetila mlada Bengalka iz Dake, kateri sem bil naravnost hvaležen za vpis. Ko je izvedela, da sem ravno prišel iz njene dežele, mi je hitela pripovedovati o sebi in o svojem sorodstvu z Anva-rulom Hukom, katerega sem omenil v poglavju o lepih in nelepih doživljajih. Anvarul, tako sem vedno slutil, je bil v Daki edini, ki je stalno dvomil glede moje službe. Mislil je in mi tako tudi rekel, da sem v tajni službi in ne akademik ali profesor new-yorške univerze. Zdaj pa ga je njegova lastna nečakinja obvestila, da je vpisana v mojem razredu. Ko se je v aprilu sestavljal načrt za učni program naslednjega šolskega leta, mi je bilo predlagano, naj nadaljujem oba razreda in naj uvedem še enega na fakulteti za politične vede (School of Government)' Tak predlog sem pričakoval in o njem nemalo razmišljal. Profesura ni bila več lahka, kajti preveč sem se bil odtujil akademskemu življenju. Prl' pravljanje za predavanja je zahtevalo dva-, trikrat toliko časa kot razreda sama. Drugi vzroki, da sem P°' nudbo odklonil, so bili osebni in družinski. Nada bi se rada vrnila v Washington, Udobno opremljeni dom v prestolnici je sicer imelo v najemu japonsko poslaništvo. Imela pa sva preveč nelepih izkušenj, dajat’ v najem hiše družinam tuji diplomatov. Japonci so bi ’ sicer čedni in zaupanja vredni-Bile pa so neprijetnosti pri °d' dajanju v najem irskemu, h°' landskemu in indijskemu državnemu zastopniku. Tuji diplomati po postavi niso odgovorni najemniki-Vsekakor sva bila z Japoncj zadovoljna, dokler so hote’ ostati. Nameravala sva si kupi ti še drugo domovanje v izre dno lepem delu mesta, v ta imenovani četrti Chevy Chase- Glavna pa so bila vabila ^ Washingtonu, naj se povrne tja in prevzamem službo razi^ skovalca (research worker)- povabila so bili odgovorni pr jatelji v ministrstvu za jaV r obrambo (Department Defense). Ponujena služba, zagot°Ja Ijena in potrjena vnaprej odločujočem najvišjem mes > bi bila znatno bolje pla a kot profesura. Z zahvalo s torej odklonil nadaljevanj« čajev za naslednje šolsko e^.^ Konec semestra sem za^,x^ New York. Nada pa j« 0 .|a prej, da bi našla in priPra primerno stanovanje. (Nadaljevanje prihodni torek) “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-inar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 0rehek, 18144 Lake Shore Blvd., Jel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James ebevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var- ^a pregledovanje novega član-stva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cer- vi|o sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in tudi 25. Januarja in 25. julija od 6. do 7. ure ^rečer v društveni sobi avditorija pri , * * * * v' Vidu. V slučaju bolezni naj se 0|nik javi tajniku, da dobi zdravniški llst in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 k Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-°' Preds.: Joseph L. Fortuna; pod-reds.: Ray Habian; taj.: Ralph Go- 52n 847 E' Hillsdale’ teL 524' zapis.: Mary Ann Sray; blag. ames T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., aple Hts„ OH 44137; nadzorniki: nthony B. Lausche, Olga Sray, Vir- ^'n|a Fortuna; zastopnika za SND na ' D. St.: Joseph Fortuna, Ralph edec; zastopnika za SND na Maple doseph Fortuna in Ralph Go- c. zastopnika za atletiko in »boo- ^er« klub: Joseph Fortuna in Ralph °dec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in ■ F; Jelercic. 52 eie 80 na 25.-ega v mesecu na ■j , ® Fleet Ave. Začnejo se ob stv ZV ^'an' sPrejeti od roj-asea do 60. leta starosti. Bolniški PlačrT1ent centov na mesec in den UJ6 bolniške podpore na te-R 'i*6 i® član bolan 5 dni ali več. »t.,a ' v Nevburgu, pristopite v dru-0 sv-Lovrenca’! ' m Društvo SV. ANE št. 150 bo| UtlOVn' vodja: Rev. Anthony Re-Pred Preds': Angela Winter; pod-Wi 8" Relen Krofi; taj.: Josephine ra ^ er' 6555 E. 80. St.; blag.: Lau-erdyck. Nadzornice: Anna Win- ter Tu zapis eresa Zupančič, Helen Krofi; za sSKj'r.Katherine Zabak; zastopnica zas. na E. 80. St.: Alice Arko; He| °P^ica 2a SND na Maple Hts.: dejav r0^: zastopnici za mladinsko Arko-11031’ dosePbine Winter in Alice Ange’| *ast°pnici za Federacijo: Zdrava./'/'nter in Josephine Winter. Seje so ' '/S' s'ovens*<' 'n družinski. Cu oij ? Vsako tretjo nedeljo v mese-1 ’ Ufi Pop. v SND na E. 80. St. U5,V° SV- MARIJE MAGDALEN Duh S,‘ 162 Žnar; °Vn' vodia: Rev. Joseph Bc p°dpredreClS" Frances Nemaniči-Mary aS” Anna Zakrajšek; taj Euclid [T Mott' 760 E. 212 St. Betty q te'‘ S31-4556; blag ^ak; nan6*16^' zap's,: Frances Nc d°SePhi 20rn'ce: Frances Macero redite|jire ^0rencrc ir> Mary Palčič Ca za nu- ^osal'a Palčič; zastopn ^akrajš k'0 Federacijo: Ann Nernanj6 k Erances Novak, France ?dravnikj ’ zdravniki: vsi slovensl tr'esecu 6 Vr^'*° vsako prvo sredo ■ S°^ avH °b 1'^0 pop' v društver srhent s lt0r^a pr' Sv. Vidu. Ase Cer na 2^-Pod'ra 2-krat na leto in si d°7 ure ' ian' 'n 25'iuliia od 5'3< Vidu. (;e SV' v društveni sobi pri Sv Se Pobira^ dan roeseca sobota Sfi se Dnu V petek' če je nedelja, p: POp|ra v ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Dragica Gostič Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij,-september in november, na domu. tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulr Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities: Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary's home, 17609 Schenely Ave., at 7:00 p.m. All Slovene physicians in the greater Cleveland area are qualified to examine prospective members. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Elsie Watson »Sunshine Committee«: Faye Moro in Joyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, tel. 481-9374 Zapisnikarica: Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.; Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Amelia Oswald Podpreds.: Justine Girod Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 15335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Jj/lalnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, ,20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 i~ Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spesh Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škrlj Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Prek: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 < EffinghanrBlvd., Euclid, OH 44117 ; Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Ann Bell Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc Mladinski koordinator: Carole Czeck Seje: Seje v I. 1985 bodo ob 2. pop. v dneh 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra, v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor ■ Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpiedsednica: Mary Kokal; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd„ tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1‘172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zgonc Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: Frank J. Kolenc Trustees - Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, John J. Hočevar Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Senior Conductor: Joseph C. Saver Jun. Conductor • Henry Szy-manski Sen. Sentinel - Vincent Briscar Junior Sentinel - Albert Marolt Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar , Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday In St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan I'avsek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Bat is, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar. Alternates: Irene Nosse, James Novak. Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice-Pres.: Keith Smrekar Recording Sec.: Mary O'Kicki Financial Sec.: Frank Koncilja Treasurer: Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Jack Videtič, Al Marn, Daniel Pavšek Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar, Roy Sankovič, John Habat Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts.," OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tud[zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Victor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Stanko Vrhovec II. podpreds.: Stanko Rus Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44094, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Ovsenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Česen, M-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months a alternate Slovenian homes, a o’clock, the months of Marc June, September and December- KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN" CEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: John škrabec II. podpreds.: Frances Kotnik Tajnik-blagajnik: Stanley Fran Zapisnikar: Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karp ski, Hattie Gorgan, Nettie Maln® Odbor za potovanja: Marga Kaus s Veselični odbor: Margaret Kau • Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinja - mesečno: France Tavžel, Vida Dovjak | Gospodarski odbor: Micha Sestanki se vrše vsak tretji čet^ tek v mesecu ob 1.30 p m- v sPg( nji dvorani Slov. nar. doma na Clairju. SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kause Ind Vice-Pres.: Ann Mrak Hon. Rec. Sec.: Jennie Fate Rec. Sec.: Helen Levstick Temp. Fin. Sec.: Ray BradaMary Auditors: Mae Fabec, Kobal, Josephine Trunk f.rst Meetings are held on the ^ Wednesday of every n,10n g'|0Ve-ginning at 1 o'clock, at ,h® ^ye. nian Society Home on Rech CLUB OF RETIRED SLOVENE8 OF HOLMES AVENUE President: Joe Ferra Vice-Pres.: Gus Petelinkhar96o £■ Sec.-Treas.: Mary Lavrich,» ^ 232 St., Euclid, OH 44123, 732-7529 Rec. Sec.: Molly Segee |c)e(i, Auditors: Christine Mary Gornik, Elsie Wasson Sgt.-at-arms: Alice Struna Reporter: Joseph G°rnlcKFerra, Federation Reps.: Josep ^ Frank Fabec, Mae Fabec, ^0(.. Petelinkar, Henry Kersman, nate: Emily Kersman 2nd Meetings are held every Wednesday of the month a 0s at the Slovenian Home on Ave. (dalje na str. 7) Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev9- AMERIŠKA DOMOVI1^ druži Slovence po vsem svetu!