Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERETE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (897) Čedad, četrtek, 19. februarja 1998 043273119 ,n8uepari Sauodnja je bila v nediejo glavna vas naših dolin Za naš Pust puno sonca an ljudi Adria od narbuj številnih pustovskih “družin” je bila tista iz Sriednjega, ki se je ries potrudila za oživiet stare pustne navade iz tistega kamuna. Beri na strani 4 an 5 Parlamentarci obiskali S peter Slovenski poslanci na šoli in Gorski skupnosti Prejšnji Četrtek je bila na obisku v Spetru delegacija poslancev slovenskega parlamenta, elanov komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obiskali so dvojezični šolski center in Gorsko skupnost nediških dolin. Parlamentarno delegacijo so sestavljali predsednik komisije Marjan Schiffrer in Ciani, Ivo Hvalica, Zoran Lešnik, Jože Možgan in Maria Pozsonec ter sekretarka komisije Barbara Sušnik, obisku pa je prisostvoval tudi slovenski konzul v Trstu Zorko Pelikan. V poslopju špetrske dvojezične šole je goste sprejela ravnateljica Živa Gruden, prisrčno pesem v pozdrav pa so zapeli otroci z vrtca. Na poslance so naredili poseben vtis podatki o rasti in uspehih dvojezične- ga centra, o katerem je spregovoril tudi predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Pavel Petri-Cic. Poslanci so soglasno izrazili oceno, da je nastanek in razvoj dvojezičnega centra velik uspeh za beneško skupnost, zato bo tudi slovenska država podpirala nadaljni razvoj dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini. V prostorih dvojezične šole je bilo nato srečanje z delegacijo slovenskih organizacij Benečije, v kateri so bili Jole Namor, Viljem Cerno, Dino Chiabai, Lucija Trušnjak in Giorgio Bankič. Tako so slovenski parlamentarci dobili tudi izčrpno informacijo o delovanju na drugih področjih. beri na strani 2 V Svici Rezija in Benečija Slovenci, ki živijo v Svici in kneževini Liechtenstein imajo navado, da se vsaj enkrat na leto srečajo med seboj in skupaj praznujejo 8. februar, dan slovenske kulture. Tokrat so se zbrali v desettisočglavem mestecu Riiti ob zuriskem jezeru, kjer so bili gostje slovenskega društva “Slovenija Riiti”. Posebnost letošnjega srečanja, ki se ga je udeležilo nekaj sto oseb, je bila v tem, da so organizatorji želeli prikazati kulturni izsek iz bogate kulturne dediščine Slovencev iz videmske pokrajine. V ta namen so v Riiti povabili pevsko skupino Nedičke puobe in rezijansko folklorno skupino, ki sta v celoti oblikovali prijeten in od tamkajšnjih Slovencev navdušeno sprejeti program. Dan slovenske kulture, ki sta ga omogočila Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovenska ambasada v Svici, je bil tudi priložnost, da so tamkje živeči Slovenci izvedeli kaj več o naši manjšinski skupnosti ter še posebej o beneški realnosti. O tem sta na proslavi spregovorila Dino Chiabai, predsednik Zveze beneških izseljencev, ki je dala pobudo za švicarsko srečanje ter Rudi Pavšič, predsednik SKGZ. Na večeru, ki so ga v začetku uvedli otroci slovenske Sole iz Riitija in Niifelsa, je spregovoril tudi Rudi Merljak, predstavnik veleposlaništva republike Slovenije v Bernu. Osrednji del veCera pa je pripadal beneški in rezijanski skupini, ki sta “vžgalča” prisotne in plo-sklanje se je kar ponavljalo. Nediški puobje, ki jih je vodil Giuseppe Chiabudini so ponudili izbor najbolj znanih ljudskih pesmi. Srečanje je v celoti posnela televizijska ekipa TV Koper, ki ho tričtrturno oddajo predvajala 28. februarja ob 18. uri. Regionali, centro in calo Mancano poco meno di quattro mesi alle elezioni regionali e tutto è ancora in ballo, non solo per quanto riguarda le candidature ma anche per gli schieramenti che si presenteranno all’appuntamento. Mentre alcuni partiti di Polo e Ulivo, da una parte Ccd e Cdu, dall’altra i popolari, sembrano vogliosi di ricostruire qualcosa che asso-migli alla vecchia De, un sondaggio dell’istituto Swg segnala una perdita secca proprio del Ppi e dei palliti ex democristiani del Polo. In calo anche Forza Italia e, seppure in misura minore, la Lega Nord, che però raggiungerebbe il 21 percento dei voti, percentuale più che ragguardevole. In leggero aumento, infine, Pds e Alleanza nazionale, stazionaria Ri fondazione comunista. Ma il sondaggio non può tenere conto, ovviamente, dei tanti partiti e movimenti (ad esempio “Progetto Friuli") in fase di costituzione. 5B, gli ammessi alla seconda fase Il consiglio di amministrazione dell’Ersa, l’Ente regionale per la promozione e lo sviluppo dell’agricoltura, ha deliberato il 18 dicembre scorso la graduatoria di ammissione alla seconda fase istruttoria dei progetti ammessi al finanziamento 5B per il recupero e la valorizzazione turistica dei borghi rurali. Lo scorso 4 febbraio il bollettino ufficiale della Regione ha pubblicato i nomi dei titolari dei pio- Speter sobota, 28. februarja ob 19. uri v BeneSki galeriji Vladimir Klanjšček otvoritev razstave ob 20, uri v občinski dvorani Andrea Rudi - Črtomir Šiškovič koncert getti ammessi alla seconda fase, assieme ai progetti che invece sono stati bocciati. Gli ammessi dovranno ora dimostrare di poter coprire una parte delle spese, visto che l'obiettivo 5B finanzia i progetti per un massimo di 97 milioni. Pubblichiamo l’elenco dei beneficiari ammessi, buona parte dei quali sono residenti nelle Valli del Natisone: Maria Luisa Za-brieszach. Albino Rudi, Alfonso Trusgnach, Luciano Feletig, Emilio Gariup, parrocchia di S. Egidio a-bate di Camporosso, Rosalia Moschitz, Natascia Er-rath, Enzo Della Pietra, Filippo Tributsch, Mario Cattarinussi e Fabiana Facchin, Teresa Rupil e Ferruccio Fior, Jean Pierre Clerici, Silvio De Caneva, Ettore Timeus, Pio Moras-si, Maurizio Mazzolini, Comune di Sequals, Rosina Vogrig. segue a pagina 7 Četrtek, 19. februarja 1998 2 Po obisku Dvojezične šole pogovori na Gorski skupnosti Komisija poslancev na obisku v Spetru s prve strani Po obisku na Spetrski Soli so slovenski poslanci odšli na sedež občine, kjer so jih sprejeli podžupanja Bruna Dorbolò, predsednik Gorske skupnosti Firmino Marinič in odborniki GS Fabio Bonini, Beppino KrizetiC, Peter Zuanella in Nino Ciccone. Predsednik Marinič je gostom izročil informativno gradivo o socio-eko- S. Pietro Benzina agevolata dal 23 al 28 febbraio Orario: 9 - 12.30 dal lunedì al sabato; 14- 17.30 dal lunedì al venerdì Da presentare: libretto, certificato di assicurazione e"patente nomskem položaju na teritoriju gorske skupnosti, v svojem posegu pa je apeliral, naj se posveti potrebna pozornost vprašanjem razvoja obmejnega pasu, za kar morata skrbeti obe državi. Krajevni dejavniki z obeh strani meje namreC sami nimajo dovolj možnosti, da bi se z ustreznimi ukrepi zagotovilo temu, narodno in gospodarsko že hudo preizkušenemu teritoriju razvojne možnosti. MariniCeva izvajanja sta dopolnila odbornika Bonini, ki je bil zlasti pozoren na ekonomska vprašanja in Čezmejno sodelovanje, ter KrizetiC, ki je ilustriral položaj na področju kulture. Poslanci so bili nad obiskom navdušeni in izrazili so oceno, da mora slovenska država učinkoviteje pomagati Slovencem v Italiji, še zlasti tistim videmske pokrajine. Obljubili so, da se bodo za to zavzeli v slovenskem parlamentu. La Comunità montana “Valli del Natisone” per il Servizio di raccolta, trasporto e smaltimento dei rifiuti solidi urbani, della raccolta differenziata e di altri servizi per la tutela dell’ambiente e del territorio cerca, tra giovani tecnici laureati, una persona da impiegare con contratto a termine. Domande entro il 20 febbraio presso la segreteria della Comunità montana Valli del Natisone. Pisrao iz R Stojan Spetič Včasih se zdi kar neverjetno, da je svetovna zgodovina odvisna od tega, ali je Clintonov Bill v Beli hiši zalezoval Črnolaso Monico. Arabski listi so že ugotovili, da so njeni roditelji poljski Židje, skriti režiser "Sexygata” pa je založnica Goldberg, zato pišejo celo o sionistični zaroti. Jaz v zaroto ne verjamem, ker je to stvar preteklosti. Sedaj na dogajanje vplivajo ankete javnega mnenja in medijska manipulacija. Amerikancem je zmanjkalo “carstvo zla”, pa so ga nadomestili z Islamom, predvsem v njegovih najbolj fanatičnih verzijah, Čeprav tudi tu ne manjka protislovij. Kako naj sicer pojasnimo svetovni javnosti ameriško brezbrižnost ob pokolih v Alžiriji in podporo, ki sojo nudili af-ganskim talibanom? No, nikjer ni nafte, v Iraku pa je ne manjka. Razlog in pol, torej. Okoli Iraka pa je veliko sprenevedanja tudi pri nas. Komaj sem bil izvo- ljen v senat, leta 1987, smo imeli poletno zasedanje, na katerem smo odločali, da pošljemo tudi italijanske vojne ladje v perzijski zaliv. Pomagati smo hiteli Sadamu Huseinu, ki bi sicer klonil pritisku iranskega režima ajatolaha Homeinija. Tedaj je Zahod proglašal Sadama Huseina za zavezika v boju proti islamskemu fundamentalizmu. Režim v Bagdadu je namreC strogo laičen. Italija in ZDA sta Sadamu Huseinu poslali orožja za 4 tisoč milijard lir, kar je povzročilo znano afero “BNL-Atlanta”. Pozneje se je zadeva zasuknila. Reagan je zaCel prodajati orožje Iranu, da bi s skritimi dobički finansiral kontrarevolucijo v sandinisticni Nikaragvi. Afero so pozneje poimenovali "Iran-Contrasgate”. Leta 1990 je Sadam Husein postal cez noe “Sovražnik št. 1”, ker je zasedel Kuvajt, kjer imajo po kakovosti drugo najplemenitejšo nafto na svetu (prva, najcistejša, se črpa v Čečeniji!). Spet smo se zbrali v parlamentu in sklepali, da pošljemo v perzijski zaliv ladje in letala. Tokrat proti nekdanjemu zavezniku. Proti vojni smo bili le komunistični disidenti in papež Janež Pavel II. Tiste dni smo se sreCali v Parizu z junakom alžirske osvobodilne vojne Ahmedom Ben Bello. Njegovo svarilo sem si zapomnil: “Pazite. Lahko premagate Huseina, toda on bo postal junak obubožanih arabskih množic in islamskega fanatizma, ki bo preplavil naš svet”. Zgodilo se je prav tako, le da Sadama Huseina “zahodni zavezniki” zaCetka 1991 niso dotolkli do konca. Zakaj? Ker so ga že potrebovali kot “mesarja”. Svoj obstoj je odkupil s plinskimi napadi na Kurde, katerim je natovska Turčija dala svoj blagoslov. Kljub temu pa je “Desert storm” postal model medijsko zmanipulirane vojne, ki smo jo gledali “v živo” in nismo vedeli, da je vse zlagano. Nismo videli pokolov z bombami, ki so uničevale kisik, niti iraških vojakov, ki so jih na tisoče žive zakopavali v okopih. Kazali so nam kormorana, politega z nafto. Sele nekaj let pozneje smo izvedeli, da je bil tisti kormoran posnet na bregovih Škotske, kamor je naftni tanker izlil svojo vsebino. Tretja vojna v perzijskem zalivu pa je že terjala prvih 20 Človeških življenj v kabini zrušene žiCnice pod Cerni-som. Slovenija: razgibane vode v SLS Slovenske politične vode je v zadnjih dneh razgibala odločitev izvršilnega in glavnega odbora Slovenske ljudske stranke, ki sta z veliko veCino glasov sklenila, da je treba zamenjati obrambnega ministra Tita Turnška, Člana same Ljudske stranke. Doslej se je v Sloveniji vedno zgodilo, da so stranke zahtevale zamenjavo enega ali drugega ministra, ki ni pripadal k njihovemu krogu. Tokrat pa je prišlo “do obračuna” znotraj same stranke, ki poleg Turnška zahteva tudi zamenjavo državnega sekretarja pri obrambnem ministrstvu Borisa Žnidariča ter direktorja varnosnto obveščevalne službe Jožeta Sečnika. Razlog za tako drastično odločitev, ki jo je sprejela Ljudska stranka, gre iskati v incidentu v ZavrCu na Hrvaškem, kjer so tamkja-šnji policaji zalotili agenta slovenske vojaške tajne službe, ki sta v tujo državo prselila z očitnim namne-om, da bosta vohunila. Incident je takoj sprožil reakcijo na diplomatski ravni med Hrvaško in Slovenijo in tudi v sami slovenski politiki, saj so nekatere stranke zahtevale zamenjavo ministra in celotnega varnosnto-obvešCevalnega vrha. Da je šlo za vojaško-diplomatsko nerodnost so pokazali tudi rezultati seje parlametarne komisije za obrambo, ki jo vodi Polona Dobrajc iz Jelinčičeve Nacionalne stranke. Odločitev bratov Podobnik torej ministru Turnšku pušCa zelo malo manevrskega prosotora. Sam si je vzel nekaj dni Casa, da se odloCi: ali ponudi odstop, ali pa vztraja na mestu obrambnega ministra. Taksna odločitev bi seveda lahko imela tudi negativne posledice znotraj vladne koalicije. Kaj bi v tem pri- meru storil premier Drnovšek? Bi spoštoval odločitev Tita Turnška in ga potrdil na obrambnem resorju? Kaj bi v tem primeru rekla vladna partnerica. Ljudska stranka, ki zahteva zamenjavo svojega Človeka? Ob tem pa se postavlja še drugo, verjetno važnejše vprašanje. Nerodnosti s špijoni. ki jih zasačijo še preden se lotijo svojega dela, napetosti znotraj vladne koalicije in različne ocene o delu samega ministra ter vse ostalo očitno ne delujejo blagodejno na vrhove Nato pakta, ki bodo morali odločiti, Ce sprejeti Slovenijo v njihove vrste. Kakšno sliko o sebi daje država, Ce je res, da so se znotraj politične sfere naj-veCje polemike vnele prav okoli obrambnega ministrstva in samih ministrov. Najprej je bil na vrsti Janez Janša in njegova Depala vas, potem Jelko Kacin, sedaj pa Tit Turnšek in incident v Zavrču. Vse skupaj negativno vpliva na mednarodno javno mnenje in še posebej na mednarodne Natove kroge, ki so postavili Slovenijo pod drobnogled, da bi ugotovili, Ce ima vse adute, da lahko vstopi v družbo “najboljših". Dejstvo, da sta brata Podobnik v bistvu potrdila, da v ni šlo v Zavrču za nikakršno zaroto, kot sta do pred nekaj dnevi zagotavljala, marveč za banalen škandal, bi znalo imeti določene negativne posledice tudi v itak zrahljanih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Kaj bo rekel Zagreb sedaj, ko je znano, da sta pripadnika obveščevalne službe prišla na Hrvaško z namenom, da bi vohunila? Ali ni to olje na ogenj vseh tistih, ki tako ali drugaCe ne želijo pomiritve med državama in vztrajajo pri določnem napetem vzdušju? (r.p.) Case da gioco, la Slovenia rilancia Turnšek dimissionario? La “gaffe” dei due agenti dei servizi segreti sloveni, scoperti in territorio croato ed ai quali sono state sequestrate apparecchiature molto sofisticate e costose, probabilmente costerà la poltrona al ministro della difesa Tit Turnšek. A chiedere le sue dimissioni è lo stesso partito del ministro, il Partito popolare che chiede la testa anche dei dirigenti del ministero che hanno responsabilità oggettive anche se indirette. Lotta dura Circa 170 operaie di un’industria tessile di Ptuj dopo aver scioperato per dieci giorni, lunedì hanno occupato la fabbrica ed impedito l’ingresso nell’azienda ad altre 80 operaie che non avevano aderito alla battaglia sindacale. Le scioperanti chiedono le dimissioni della direttrice, il pagamento di alcune indennità pregresse ed il rispetto del contratto di lavoro per quanto riguarda i compensi. La trattativa tra direzione e sindacato non ha avuto finora risultati, ma le operaie in sciopero sono decise a non cedere e ad utilizzare tutti i mezzi della lotta sindacale per ottenere soddisfazione alle proprie richieste. Hit superstar Le case da gioco e tutta la struttura turistico alberghiera della Hit di Nova Gorica sono la classica gallina dalle uova d’oro. Lo dimostrano i dati del bilancio dell’anno 1997. Le case da gioco sono state infatti visitate da 1 milione e 800 mila giocatori. 11 95% della clientela era costituito da ospiti straniera e per la stragrande maggioranza da giocatori del Friuli-Venezia Giulia. Il fatturato globale della HIT nel '97 ha raggiunto la cifra record di 29 miliardi di talleri (più o meno 320 miliardi di lire), aumentando rispetto al 1996 di ben 5 miliardi di talleri. Un mi- liardo di talleri è entrato nella casse dello stato sotto forma di imposte. E la Slovenia rilancia Le dieci principali case da gioco della Slovenia sono frequentate annualmente da due milioni e mezzo di clienti. Occupano duemila dipendenti e danno un gettito valutario giornaliero medio di un milione di marchi. E sembra che il governo di Lubiana si appresti a da- re il via all'apertura di quattro nuove case da gioco a Maribor, Nova Gorica, Portorose e Lubiana, mentre nei prossimi due anni è prevista l’apertura di una decina di sale da gioco minori. Secondo il progetto di sviluppo del gioCo d’azzardo in Slovenia nel 2000 si apriranno in questo comparto 1270 posti di lavoro nuovi, dovrebbe radoppiare il numero dei giocatori e di conseguenza dovrebbero aumentare le entrate del comparto per ulteriori 450 milioni di marchi. četrtek, 19. februarja 1998 Prvi Slovenec izvoljen v vrh evropskega manjšinskega urada Brezigar predsednik urada za manjšine Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je bil prejšnji petek v Bocnu izvoljen za predsednika Evropskega urada za manj rabljene jezike, ki je neuradna organizacija jezikovnih manjšin v Evropski Uniji. Predsedoval bo odboru, kjer so po en predstavnik manjšin iz Belgije, Finske, Irske, Nizozemske in Španije. Brezigar je prvi Slovenec, ki je prišel na ta položaj, je pa obenem tudi prvi iz Italije na predsedniškem mestu te organizacije.Vprašali smo ga za kratek pogovor. Naše uredništvo ti ob tej izvolitvi želi mnogo uspehov. Kako pa je prišlo do tvoje izvolitve? ”6 let sem bil eden od dveh podpredsednikov te organizacije. Predsedniško mesto so mi sicer ponujali že pred dvema letoma, še zlasti na pritisk predstavnikov Italije, ki še ni nikoli predsedovala uradu. A takrat sem odklonil, ker je bil Primorski dnevnik sredi hude krize.44 Koliko let pa že obstaja urad in kako je nastal ? Bojan Brezigar "Prihodnje leto bo poteklo 15 let od ustanovitve, urad pa je nastal na osnovi resolucije o manjšinah, ki jo je izdelal evropski poslanec Gaetano Arfé in jo je nato sprejel Evropski parlament.44 Nekoliko nenavadno zveni to, da je urad ”neu-radna“ organizacija.... "Organizacija je nastala z namenom, da bi bila uradna evropska struktura. To je tudi bila želja Arféja in parlamenta. Toda nastopile so težave znotraj ministrskega sveta Evropske skupnosti (takrat še ni bilo EU), ker se nekatere države niso strinjale s formalizaci- jo manjšinskega vprašanja. Tako je bil urad ustanovljen privatno, na podlagi lastnega statuta in zasebnega prava.44 Po tvojih dosedanjih izkušnjah, misliš da se bo kaj spremenilo ? "Cas, da bi imela Evropska Unija neko svoje uradno manjšinsko predstavništvo še ni dozorel. Temu nasprotujeta Francija in Grčija, ki obe temeljita na centralistični miselnosti. Grčija ima neke zgodovinske strahove pred sosedi, zlasti Turki, Francija pa je še vedno nekoliko jakobinska in se otepa regionalizma. Za to državo je lastna organizacija manjšin v nasprotju z ustavo...44 Kakšen načrt imaš za triletni predsedniški mandat ? "Skupaj s kolegi smo si zadali tri prednostne cilje: kot prvo bomo skušali sodelovati z vladami tistih držav, ki so ratificirale ali evropsko listino o regionalnih jezikih in kulturah ali okvirno konvencijo o manjšinah (ali obe). Ponudili pomo svoj prispevek o tem, kako naj se te listine uresničujejo. Nadalje se bomo začeli resno ukvarjati s šestimi državami, bodočimi članicami EU, da k njimrazširimo urad. Ne bo enostavno, ker imata doslej urejen odnos do manjšin le Slovenija in Madžarska. In tretjič, želimo ustanoviti in organizirati tiskovno agencijo, kajti na evropski ravni se vse premalo ve o manjšinah. Ta agencija naj bi bila posrednik informacij in servis za vse manjšine, njeno delo pa naj bi slonelo na že obstoječih profesionalnih medijih.44 Voditi Primorski dnevnik in hkrati izpeljati to nalogo najbrž ne bo lahko... "Računam, da bo nekaj mesecev zelo zahtevnega začetnega dela. Vodstvo urada mora to nastaviti, dobiti ustrezna finansiranja in politične podpore. Nato bo delo večinoma slonelo na profesionalni strukturi urada, ki ima 8 uslužbencev, razporejenih v Bruslju in Dublinu. Vsekakor si bomo prizadevali da bo delo urada v naslednih treh letih naredilo kakovosten korak naprej. (D. U.) “Glasuovi od Europe” presentazione a Pulfero ‘‘Glasi od Europe . I suoni dell’Europa" è il titolo di un opuscolo realizzato dal circolo culturale Studenci, che ha presentato a suo tempo il progetto tramite il Comune di Pulfero ed ha ottenuto il finanziamento dalla regione Friuli-Venezia Giulia (art. 167, LR 5). Il lavoro è stalo presentato nei giorni scorsi nella sala consiliare di Pulfero alla presenza di un folto pubblico e con la partecipa- Clavora, il sindaco Marseglia e Mattelig Zgoščenka Moje gosli “S. Gregorčiča’’ 20 - letnica okteta V hotelu na Mostu na Soči je v soboto 7. februarja nastopil Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, ki je pred dobrim mesecem obhajal dvajsetletnico. Na koncertu so predstavili svojo prvo zgoščenko Moje gosli. Gradivo za ploščo so pevci okteta posneli lani jeseni v Volčah, v cerkvi sv. Lenarta, v zavetju prelepih zidnih poslikav slikarja Toneta Kralja. V prvem delu so zbrane bolj ali manj znane pesmi Simona Gregorčiča Moje gosli. Veseli pastir. Mojo srčno kri škropite, Pogled v nedolžno oko. Njega ni..., ki sojih uglasbili različni skladatelji, drugi del bo navdušil ljubitelje priredb ljudskih napevov. Izjemno čisti posnetki lepo poudarjajo naravne glasove pevcev. (JS) Iz Sauodnje na Ptuj Beneški pustje se bojo v soboto on v nediejo znajdli v pravem ambienti!. Povabljeni so bili na tradicionalno in najpomembnejše slovensko pustovanje, ki je vsako leto na Ptuju. Pustje iz MaZeruol, ki gredo prvič' na Ptuj. Blu-marji, ki so te vičkrat bli an drugi pustje bojo Ze v soboto 21. februarja ob IS. uri na sprevodu. Molilo pa jih bo videli tudi naslednji dan. v nedeljo zione del coro maschile Nediški puobi che in sintonia con il titolo hanno cantato in cinque lingue. Dopo il saluto del sindaco Marseglia e del presidente del circolo Studenci Mattelig, ha svolto un’intressante relazione Ferruccio Clavora che è anche l’autore dei testi, mentre le illustrazioni sono di Moreno Tomasetig. Circa 50 milioni di cittadini dell’Unione europea u-sano una lingua diversa da quella ufficiale dello stato in cui vivono, ha esordito Clavora che ha poi parlato della diversità che non solo è la regola in Europa e non l’eccezione, ma che rappresenta una ricchezza da mantenere. L’opuscolo che si rivolge a tutti, ma in particolare ai giovani, alla scuola, intende far riflettere sui temi dell’identità. MASSIMO BU-BOLA in concerto venerdì 6 marzo al Kulturni dom di Gorizia.(tel.0481-33288) Scotti, dall’Isola calva al regime firmato Tudjman “I peggiori nemici della minoranza italiana in Croazia sono i grandi patrioti italiani”. Lo avevamo intuito. Detto però da uno come Giacomo Scotti è una conferma ed una certezza. Cose che si sanno e cose che non si sanno, ed è bello sapere. Scotti, giornalista per 35 anni della “Voce del popolo”, scrittore, poeta, è stato protagonista venerdì sera, a Cividale, di un incontro organizzato dal circolo “Iskra” assieme all'associazione “Freedonia” ed al circolo culturale sloveno “Ivan Trinko”. Ed ha fatto della Croazia, quella attuale, una fotografìa tragica, per chi vi abita e per noi, che certe cose le sappiamo solo a grandi linee. L’autore del libro “Goli otok” (Lint), la storia delle deportazioni dei dissidenti di Tito nell’Isola calva, e di “Croazia, operazione Tempesta” (Gamberetti), che racconta la cacciata degli a-bitanti della Krajina da parte dell’esercito croato, si è basato su un documento governativo americano, datato 30 gennaio 1998 e relativo ad e-venti del 1997, che parla della violazione dei diritti in Croazia. "Il partito di Tudjman, l’Hdz - ha spiegato Scotti - ha costantemente impedito ad altri partiti di partecipare alle elezioni in condizioni di uguaglianza. Tudjman tagliava ogni giorno i nastri, inaugurali di strade mai costruite, la Tv gli dedicava otto ore al giorno. L’Hdz controlla la radio e la televisione statale, tutti gli enti pubblici, gran parte dei quotidiani, le università, l’accademia, l’associazione degli scrittori...”. Una situazione che non si può non definire "regime”. Se qualcuno, ad e-senipio un giornalista, osa criticare il "Vrhovnik”, il supremo, come si fa chiamare il presidente dello Stato croato, le critiche si trasformano in offese, e chi le ha fatte può aspettarsi solo la galera. A fare le spese di questa Giacomo Scotti pressione sono soprattutto i rappfesentanti delle minoranze. La comunità italiana in Istria e nel Quarnero conta circa 35 mila presenze, delle quali solo 3 mila vivono in Slovenia. “In Croazia - ha detto Scotti - a parole lo Stato aveva garantito di far propri i trattati intemazionali sottoscritti a suo tempo dalla Jugoslavia. Invece mese dopo mese la minoranza è costretta a svenarsi. Un poco alla volta ci tolgono i diritti acquisiti. Un esempio? Dobbiamo pagare un’imposta del 30% sul prezzo dei giornali che vendiamo”. Come al solito vengono colpiti settori strategici: l’informazione, appunto, e la scuola. In attesa di una legge che definisca le regole per l’insegnamento dell’italiano, è entrata in vigore una delibera che riduce le ore di lezione della lingua materna e diminuisce i contenuti dei programmi nazionali aggiuntivi. Scotti, a proposito di minoranze, ha giudicato positivamente la situazione della minoranza italiana in Slovenia, e sulla reciprocità di tutela ha dato un parere negativo. "I cittadini di uno Stato, al di là dell'apparte-nenza - ha concluso - vanno trattati tutti allo stesso modo”, (m.o.) Da lunedì prossimo corsi di sloveno a Udine L’istituto industriale “Malignani” di Udine organizza anche quest’anno, in collaborazione con l’Accademia europea di Gorizia, un corso di sloveno a due livelli: uno per principianti assoluti ed uno per quanti hanno già una certa conoscenza della lingua slovena. I corsi, di 30 ore ciascuno e a cadenza settimanale, inizeranno lunedì 23 febbraio, alle 18, al “Malignani” di Udine. Per informazioni telefonare al 25006. HA" KOMPUR hnetusk* pardiela nadiuojsih sortiti! Prodotti * Vistiti e, ^ četrtek, 19. februarja 1998 Iniciativa je bila od Gorske skupnosti, ki je povabila vse šuole Sauodnja: Pust je parnesu an star targ le, njih starši an nekatere učiteljice - od vartca so ble vse-. Od drugih šuol, zjutra, jih je bluo le malo. Pa targ je biu živ an liep. Po pravici poviedano, zdielo se nam je, de so se buj te veliki ko te mali divertii, čeglih so imiel tudi puno diela, za Stara beneška ženica s čarnim facuolam na glavi je gledala zapejat mlade puobe an f/e “lovi" liepega cigana. Poskarbjeno je bluo an za “šostanco": kafe zavajon... Tle blizu pa kompiar biologi k... “kijetakuo dobar, de takega na ušafaš ankoder!" skuhat an parpravt vse: ponujal so brovado an štrukje kuhane “espresso”, cvarli buhte an sope/šnite, jajca trepetal an zavajon runal “za šoštanco”, domaci kruh an salam riezal an ponujal. Predajal pa so v staklencah “frišan ajar ” an naš patok an njega vodo dok. Targ pa je biu živ, takuo ki so bli ankrat. Stare nune v njih ta-mnih kikjah an s facuolam na glavi, možje s košpami an klabukam, ramonika, tu kotu dvie mierne kozice... Na začetku targa pa so nar-dil pravo kovačijo tuk so brusil, oginj kuril za želiezo griet an dielat... an tuk se je vsakoantarkaj moCnuo oglasila sirena; ki je klicala blizu judi. Adni so dielal, drugi so pokušal an se sprehajal, narbuj veseli pa so bli otroci, ki so se v ntie-ru igral pred sauodenjskim vartcem. Vsak zaCetak je težak. More bit hlietu se še kajšan Človek dobre volje parbliža za pomagat an narest Pust še buj liep an veseu. Te mlade maškere so veselo predajale ‘Irišan ajar'"’, “vodo dok di patok", tud pečen kostanj, ki si ga deu v usta an si biu že parpravjen... za dentista Trieba je re(f, de adna od tistih reči, ki je narbuj funcionala je bla kovačija, ki je bla odpada od jutra do večera... «‘Par Dodi h’ kmetuška pardiela narbuojših sodih» (zaradi rime). Tako je bluo vabilo kupcem na nedieljskem targu po starem v Sauodnji. Tle na pravi roki pa pridan kovač na diete... Na iniciativo Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je klicala k sodelovanju vse šuole naših dolin, je biu v nediejo zjutra za Pust v Sauodnji targ po starem. Za resnico poviedat so tuole vabilo z vesejam spa-rjeli otroci Dvojezične šuo- Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 25 - dividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica novi matajur Četrtek, 19. februarja 1998 Ce beneški pust se ne bo zgubu se bo trieba zahvaliti an “Lipi” an Giovanniju Coren, ki je najmlajšim poviedu, kake posebnosti ima naš Pust an jih je učiu, kuo se oblieč... Tata “gardotà” tle blizu je Minka iz Mažeruol An beneški Pust je spet oživeu V Sauodnji na inicativo naše Gorske skupnosti Tradicionalni beneški Pust je zaživeu v nediejo v Savuodnji an zatuo se je trieba narpriet zahvalit našim pustovam: Blu-marjem iz Črnega varha, spledenim maškeram iz H-locja, pustiCam iz Matajurja. Minkam, Te kožan-stemu an Te križnastemu iz Mažeruol, pustovam iz Sriednjega, Marsina, BijaC an Ruonca. Zahvalit se je trieba Gorski skupnosti, ki je tiela oživiet Pust an Pro-loco VartaCa, ki je vse le-puo organizala. Še toplo sonce an liepa ura so parpo-mal. de se je v Sauodnji z-bralo zaries puno judi iz v-sieh kraju. Vsi so se radi posmejal s smiešnimi maškerami, še buj pa so bli vesel tradicionalnih pustov. Gor na varhu spledene an fotogenične maškere iz Hlocja, tle na čeparni pa lepi Pustiči iz Matajurja z njih pisanimi klabuki. An za tiste, ki nieso bli v Sauodnji, muormo reč, de je gor paršu perfin FideI Castro, ki ga je sam Papež vozu tu kariuol Tradionalni Blumarji iz Čarnega varha, ki so lietos imiel tudi njih “maskot” an znana kakuoš iz Bijač 6 novi mata j ur Četrtek. 19. februarja 1998 Priznanje Slovenski minister za kulturo Jožef Skoljc je na letošnjem kobariškem srečanju Slovencev videmske pokrajine in Posočja podelil profesorju Viljemu Cernu Častno odlikovanje v imenu predsednika slovenske republike. Profesor, druZbeno-po-litiCni delavec, publicist, javni upravitelj; pa še pesnik v terskem narečju, kar je SirSi javnosti sicer manj znano. Viljem Cerno je od svojih dijaških let dalje med ustanovitelji in potem voditelji številnih kulturnih postojank med beneškimi Slovenci; bil je med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko ter vec let njegov tajnik in predsednik; je neutrudni organizator teCajev slovenskega jezika in mnogih večjih manifestacij; najdemo ga v vodstvih pomembnih manjšinskih ustanov kot so SKGZ, SLORI, NSK. Skoraj 35 let je občinski svetovalec v Bardu, sedaj pa je tudi Clan vodstva Gorske skupnosti Terskih dolin in odbornik za kulturo. Je predsednik Zveze Slovencev videmske pokrajine. Pogovor z Viljemom Cernom, dobitnikom odlikovanja Slovenije “Sem optimist!” “Čas je ugoden, da država sprejme zaščitni zakon, in mi prispevajmo k temu s skupnimi močmi''. “Prijateljstvo med Italijo in Slovenijo je bistveno" Al tradizionale incontro di Caporetto Alta onorificenza di Kučan a Cerno Una vita per la cultura slovena e la convivenza Il tradizionale incontro tra gli Sloveni della provincia di Udine e della valle dell’Isonzo, svoltosi alla fine di gennaio a Caporetto, ha avuto il suo culmine con la consegna di un’alta onoreficenza del Presidente della repubblica slovena Kučan al professor Viljem Cerno, uno dei personaggi più conosciuti e stimati tra gli Sloveni della provincia di Udine. Alla presenza di numerosi amministratori pubblici, operatori culturali da ambo le parti del contine e del ministro degli Esteri sloveno Boris Frlec, è stato il ministro alla Cultura Jožef Skoljc a consegnare a Cerno l’alto e meritato riconoscimento. Nativo di Lusevera (Bardo), dopo le elementari Cerno ha frequentato le scuole slovene di Gorizia, non essendoci allora la possibilità di studiare in sloveno nella provincia di Udine. Per questo motivo era finito nel mirino dei nazionalisti della Gladio, che anche in seguito cercarono di ostacolarlo, mentre svolgeva il suo lavoro di insegnante. Cerno si laureò in filosofia a Trieste ed ebbe diversi incarichi di insegnante nella fascia confinaria della provincia di Udine, fino ad approdare alla scuola media di Tarcento, dove insegna tuttora. Dal 1964 è consigliere comunale a Lusevera e ricopre inoltre l’incarico di assessore alla cultura della Comunità montana della Val Torre. Cerno è stato, tra l'altro, uno dei fondatori del circolo culturale Ivan Trinko di Cividale, ha organizzato numerosi corsi di lingua slovena ed ha a-vuto un ruolo importante anche nella fondazione della scuola bilingue di San Pietro. A Lusevera ha fondato il Centro per le ricerche sociali e culturali nonché la collezione e il museo etnografico. Il professor Cerno è stato inoltre promotore e organizzatore di numerosissime manifestazioni culturali, con l’intento di promuovere e salvaguardare la cultura slovena della provincia di Udine. Grande è il suo contributo per lo sviluppo di una proficua collaborazione e cooperazione transfrontaliera, per la quale Cerno é impegnato anche come pubblicista e dirigente di importanti istituzioni della minoranza slovena a livello regionale come la SKGZ (Unione economica culturale slovena), l’Istituto sloveno di ricerche e la Biblioteca nazionale degli studi. Postati to, kar je danes Cerno, je terjalo svojo ceno. Kajti Ce si hotel biti v petdesetih, sestdesetih in celo še sedemdesetih letih v Beneški Sloveniji zaveden in aktiven, si imel opraviti s tajnimi organizacijami ter cinično in brezobzirno oblastjo, ki te je z vsemi sredstvi poskušala zlomiti. Zato je odlikovanje Cernu tudi priznanje pogumu in vztrajnosti. Čeprav on sam noce pohval in pravi: "Za to priznanje sem, zelo hvaležen, ker vem, da ni mišljeno kot neka formalnost. Prepričan sem, da je predsednik Kučan v imenu slovenske države hotel izkazati pozornost tej naši pokrajini, kjer hočejo ljudje ostati to, kar so vedno bili. Zato pojmujem to odlikovanje kot širše priznanje za vztrajnost Slovencev videmske pokrajine." Kje pa se zaCne tvoja zgodba zavednega Slovenca? "Nekje v začetku petdesetih let, ko nas je šlo po konCani osnovni šoli kakih 30 otrok iz Terskih dolin v slovensko šolo in Dijaški dom v Gorico. Takrat je bila popolna hladna vojna s šCuvanjem proti Jugoslaviji, a mi otroci tedaj tega še nismo razumeli," Kako pa so na to gledali starši? "Ljudje so bili zelo hvaležni, da se nekdo zanima za šolanje njihovih otrok. Potem so se nad tem silno razburili trikolo-risti in tajna služba polkovnika Olivierija. (Komandanta paravojaške strukture “Stay behind", op. ur.) ZaCeli so se pritiski na starše in nekateri so se zbali." Kako pa so potekali pritiski in kdo jih je izvajal? "Govorili so staršem, da bodo izgubili pokojnine. Orožniki so jih klicali na preturo in sam pretor jim je zagrozil, da so izdajalci Italije, če gredo njihovi otroci v slovensko šolo v Gorico. Pritiske so izvajali tudi Zupan in duhovnik, ki nam ni hotel dati zakramentov." Tvoji starši se očitno niso pustili prepričati. "Moja mama je rekla duhovniku, da me ne bo nikoli vzela iz šole, ker je šla v Gorico in preverila kje je resnica. Ugotovila je, da se dobro počutim in ostala je hvaležna ljudem, ki soji ponudili kruh." Kdaj si začel poučevati na šolah? "Vpisal sem se na univerzo v Trstu, a opravil sem tudi natečaj za poučevanje v osnovni šoli. Leta 1958 sem dobil prvo su-plenco v rojstni vasi, v Bardu. To je povzročilo pravo revolucijo, nasprotniki so bili šokirani. Da pridem tja ravno jaz, “izobčenec, izdajalec in komunist", kot so pravili. Tega niso mogli prebaviti. A za nas je bila to velika zmaga in dokaz, da tudi slovenska šola velja. Kako gledaš danes na vse to? "Na sreCo ni vec tako. Vendar je bila našim ljudem povzročena ogromna škoda. Najhujše je, da so naše vasi vec kot napol izpraznjene. Vendar smo z vztrajnostjo zmagali. Bodisi v cerkvi kot na občini se naš človek in kultura danes spoštujeta. Cenim bardskega Zupana Mizzo, Župnik Calligaro pa je po 120 letih spet prinesel slovensko besedo v cerkev. Mnogo je bilo narejeno koristnega po vsej Beneci- Profesor Cerno in bivši zunanji minister Thaler ji in naši ljudje so lahko na to zelo ponosni." Koliko let si že v SKGZ? "Verjetno kakih 35. Ta organizacija mi je draga, ker zna na pluralni osnovi združevati interese ljudi. V videmski pokrajini je bila vselej pozorna do vseh, tudi tistih, ki niso vanjo vključeni. Sedaj imamo v manjšini neko razdeljenost, ki nas šibi." Misliš na strankarske razlike in razprtije? "Stranke so in bodo in ljudje bodo vedno volili za različne stranke, saj to je navsezadnje demokracija. Toda Ze samo ime pove, da zasleduje stranka parcialen cilj in to katerakoli. HoCe glasove na škodo drugih strank. Zato je bistveno, da je manjšina organizirana tudi nestrankarsko. To pa je SKGZ." Kaj pa katoličani, SSO? "Vsaka organiziranost je seveda legitimna, ampak jaz mislim, da niso koristni nobeni predznaki, ne ideološki, ne konfesionalni ne drugačni. V organizacijah mora biti prostor za vsakogar, ki si tega Zeli, kakstife vere pa je. je njegova svobodna izbira. Tako je v SKGZ. Po osamosvojitvi so se tudi pod vplivi iz Slovenije začele kampanije za neko "pluralizacijo", kot da je prej tu pri nas ne bi bilo. Danes smo ob teh delitvah vsi šibkejši." Se ti zavzemaš za skupno krovno organizacijo? "Potruditi se je treba, da dozorijo za to razmere. Vendar, kot sem dejal, vsak bi se moral potruditi, da za skupno dobro pusti nekaj ob strani." Kaj pa meniš o skupnem predstavništvu in manjšinskih volitvah za nekakšen manjšinski "parlament"? "Skupno predstavništvo bi moralo odražati dogovor. skupni interes, najmanjši skupni imenovalec med različnimi komponentami manjšine. To se lahko naredi Ze danes, ce je politična volja. "Si glede prihodnosti manjšine optimist? "Vsekakor. Sedaj je trenutek, ko bo Italija nekaj naredila za nas, ker so odnosi s Slovenijo dobri in je to objektiven politični interes. Navsezadnje pa je potem tako: najboljši zakon lahko ostane le na papirju, a nepopolni zakoni se dajo tudi popravljati." Dušan Udovič ^ ; j novi matajur ^ AKlUCllnO četrtek, 19. februarja 1998 / A colloquio con l’assessore della Comunità montana Crisetig ' «*3*U VSMtUAM Un centinaio di milioni spesi nel 1997, solo una piccola parte dei quali erano inclusi nel bilancio ad i-nizio anno. Circa 35 milioni in previsione per il 1998 nel bilancio che la Comunità montana Valli del Na-tisone si appresta a portare all’esame dell’assemblea. Sono i numeri che hanno caratterizzato e caratterizzeranno l’impegno dell’ente nel settore della cultura e delle attività ricreative. Numeri che non rendono merito ad un’attività prolifica. “Rispetto alle esigenze -spiega l’assessore Beppino Crisetig - i fondi che abbiamo a disposizione sono pochi. La nostra è una comunità molto viva dal punto di vista delle iniziative culturali”. Vediamole, alcune di queste iniziative per le quali la Comunità montana ha contribuito, tenendo conto di quelli che Crisetig definisce gli indirizzi generali: “Non si vuole escludere nessuno a priori, ma c’è la ferma intenzione di rivalutare le peculiarità della nostra comunità”. D’altra parte, a proposito di cultura, l’ente aveva messo nero su bianco, già nel programma preventivo dello scorso anno, l’intenzione di “sviluppare una cultura della pace, tutelare le minoranze etni-co-linguistiche, operare u-na sinergia con le associazioni culturali locali”. Crisetig elenca i risultati: “Abbiamo organizzato l’Arengo, con la partecipazione di còri e del Beneško gledališče, la rassegna corale natalizia, il Mittelfest delle marionette, collabo-rando anche al Mittelteatro dei giovani, la conferenza sulle minoranze, oltre ajJa-trocinii a incontri e pubblicazioni ed a molte iniziative collegate con il turismo. In attesa che venga com- que lingue, iniziativa presentata alcuni mesi fa che “è in ritardo - spiega l’assessore - perché sono stati presi contatti per la pubblicazione anche con le Comunità montane della Val Torre e della Valcanale, e quindi dovremo stampare più copie”. Altre iniziative a cui aderirà l’ente sono quella che Crisetig definisce “una piccola enciclopedia sulle Valli”, una pubblicazione che sta per essere realizzata grazie alla legge regionale 46 che sostiene le attività culturali slovene. Accanto alla riproposizione dell’Arengo, poi, verrà finanziato uno studio sulla riscoperta dei costumi locali deH’epoca, oltre che la realizzazione degli stessi. “Vogliamo continuare anche il discorso iniziato nel 1996 con la conferenza sulla situazione scolastica nelle Valli - afferma ancora Crisetig - perché la scuola possa crescere sul territorio con la coscienza di appartenere ad un’entità etnica diversa. 11 compito della Comunità montana è quello di integrare i due tipi di scuola, quella pubblica e quella privata, rispettando tutti ma dando un privilegio alle realtà più attive”. Le difficoltà, da parte dell’assessore, sono ovviamente finanziarie (il settore della cultura non ha un fondo di bilancio vero e proprio, e ovviamente deve attingere a leggi provinciali e regionali per poter “coprire” le tante richieste) ma anche logistiche. "11 grosso problema - conferma Crisetig - è trovare una o più collocazioni per le varie i-niziative. Speriamo che il teatro polifunzionale di S. Pietro possa venire realizzato nel più breve tempo possibile”. Michele Obit Cultura, pochi soldi per tante iniziative A destra un"immagine delle marionette nelle Valli, sotto la rievocazione dell’Arengo COMUNITÀ MONTANA VALLI DEL NATISONE Nuovo logo per la Comunità montana delle Valli del Natisone? Quello attuale in effetti dovrebbe venire sostituito. L'ente quest’anno bandirà un concorso per lo studio di un nuovo marchio L’assessore Beppino Crisetig il compact-disc di prossima uscita, contenente musiche dei compositori che hanno preso parte alla rassegna ma anche canti popolari della Benecia. Entro breve sarà pubblicato il vocabolario in cin- pletato il museo etnografi--co siamo partiti con una prima catalogazione dei dati storici e degli oggetti che dovranno comporlo. Il centro vacanze non è stato possibile realizzarlo, ma ci riproveremo quest’anno. Ci sono in progetto degli incontri tra i Comuni e le associazioni interessate per cercare di organizzare sog- giorni che coprano l’intero arco dell’anno ma che tengano anche conto delle caratteristiche culturali e linguistiche della comunità”. Siamo già nei progetti per quest'anno. Oltre alla riproposta delle iniziative del 1997, si parte con il “Pust” che si è tenuto domenica a Savogna (il primo interessato, e la persona che si è più impegnata, è però l’assessore al turismo Nino Ciccone). La “Stazione Topolò” non ha ancora un contributo ufficiale (si parla di 2 milioni) ma Crisetig ricorda che nel 1997 la Comunità ha finanziato Pubblichiamo l’elenco dei beneficiari ammessi ai finanziamenti per il recupero e la valorizzazione dei borghi rurali Gli ammessi alla seconda fase del 56 I progetti approvati dal consiglio di amministrazione deli Ersa sono 198, molti dei quali presentati da abitanti della Benecia dalla prima pagina L’elenco prosegue con 1-nes Trusgnach, Carme lina Chiacig, Maria Filipig, Comune eli Ovaio, Carla Loszach, Maria Chiabai, Maria Co-ceancig, Silvio Rudi, Aldo Trusgnach, Bruno Vogrig e Marina Pagon, Rosa Simonil-to, Salvina Rudi, Romano Bucovaz, Graziella Gariup, Amabile Cosmacini, Comune di Scquals, Maria Gariup, A-ve Spagnut, Adele Canalaz, Burgos di Pomaretto Camillo, Maria Infriccioli, Federico Di Caporiacco, Romilda Marioni, Renzo Tomasin, Riccardo Clerici, Livietta Nigris, Tania Cerri, Andrea Cerri, Sergio De Caneva, Emma Cimenti, Viviima Dorigo, Lorenza Go-nano. Giuliana e Adriana Stei, Leandro Di Sopra, Valter Di Sopra, Neda Candido, Mariella Preschem, Augusto Cimenti, Marcello Delli Zuani, Daniela Pancotto, Comune di Sauris, Giovanna Bruna Mai-nardis, Lucio Crudi, Fiorenzo Birtig, Maria Medvcs (tutrice Daniela Medves), Antonio Del Bianco, Patrizia Pauletig, Milena e Sergio Pecile, Marta Trinco, Paola lussa, Erik;» Ba-lus, Andrea Qualizza, Adelina Qualizza, Claudio Garba/,, Gino Canderan, Cristina Duga-ro. Lino Petricig. Margherita Timeus, Guido Giacomelli, Tecla Nodale, Argentina Domini, Fausto Domini, Gianpaolo Pittini, Luigia Santella-ni. Nicolina Pctris, Giovanni-na Bearzi, Mario Bear/i, Rialdo Nodale e Erica Plotzer, Silvio Marsilio, Nella Moro, Maria Moschi!/., Comune di Comeglians, Denis Mazzilis, Albino Martin, Roberto Gotti, Jole Spangaro, Luisa Schnei-der, Eugenio Gonano, Diego Fiorencis, Arnaldo Agarinis, Livio Gortan, Giacomo Spangaro, lolinda Stradino, Elvina Stradino, Dorino Moro, Teresa Moro, Orsolino Valle, Daniele Schneider, Alessandro Martin/., Edoardo Kandutsch, Gianni Timeus, Valeria Za- nier, Serena De Antoni, Leonardo Zanier, Marino Zanier, Eugenio Pittini, Mauro Burba, Emma Selenati. Rina Marsilio, Lorena Marsilio, Daniela Babolin, Tranquilla Crosilla, Antonella Tavoschi, Gemma Casali, Flavio Cescutti, Lea Di Vora e Sergio Fruch, Graziella Marsilio, Fides Puntil, Luciano Piussi, Francesco Beorchia, Luigi Perez, Regina Agarinis, Giuseppe De Caneva, Guglielmo Gortan, Fausto Luigi Rovis, Flavio Cescutti, Cristina Colautti, Mirca Cassetti, Flavio Valle, Giorgio Mattia, Nino De Caneva, Maria Tomat. Pia Della Pietra, Albino Gallo, Egidio Gubian, Natale Della Pietra, Nicolina Di Piazza, Sergio Bon e Luciana Cendou, Teresa Cova-ceuszach. Comune di Faedis, Luigi Guerra, Maria Rosa Quarina, Roberto De Prato, Lucia Trinco, Egidia Codro-maz-Duriava, Giuseppe Ruttar. Mario Domeniš, Giuseppe Semenzato, Elisabetta Predan, Antonio Bollini, Mario Len-daro, Valentino Trusgnach, Giovanni Medves, Claudio Cromaz, Giorgio Chiabai, Marcello Cibert, Laura, Cinzia, Candido e Giancarlo Ni-gris, Ugo Clauter e Maria Rosa Tomasin, Ornella Barbei, Giorgio Zuodar e Giovanna Chiudi, Giuseppina Raiz, Ro- meo Gariup, Pietro Brescon, tenuta S. Francesco della Vigna. Gianluca Dorgnach, Maria Luisa Lunardi, Tiziano Gosgnach, Leonilda Sturam, Manuela Del Fabro e Clara Lenchig. Ezio Cedarmas, Luigia Vidali. soc. cooperativa “Casa del popolo”, Valter Lucchini, Manuela Di Centa, Fernanda De Marchi, Alberto Timeus e Manuela Dorigo, Dante Blasut Di Bemardis & C„ Anita Crucchi, Laura Bor-toluz. Michele Azzola, Delio Dell’oste, Teresa Casali, Maurizio Casali, Ottavina Delli Zolli. Battistino Crai-ghero, Terzo Riolino, Manlio Riolino. 8 novi matajur Četrtek. 19. februarja 1998 Srečanje z matajurskim gaspuodam v Spietru Gujon, hvala Na iniciativo Planinske družine an Blankinija je ponudu vse nam liep vičer, nam pitno poviedu an nas spravu v smieh Aktualno Agriturizem pri Bazjakih je spet oživel vas V Črnem vrhu je lepo tudi pozimi Kdor slučajno Se ni bil v Črnem vrhu, naj ve, da je ta prelepi kraj, ki leži v občini Podbonesec na visoki, sončni terasi pod obmejno goro Vogel, vreden obiska v vsakem letnem Casu. Tudi pozimi, Ce je taka kot letos, sončna in skoraj brez pravega snega in mraza. Cesta na Crni vrh je ena sama vijuga, ki se vzpenja v reber, da vsako minuto lahko vidiš lepSe in SirSe naokrog. Na osojnih krajih, ki se jih sonce pozimi ne dotakne, ostajajo vidni majhni koSCki prave zime, s slano ali Ze mesece starim snegom po- krita travnata pobočja, ki bodo taka ostala do prave pomladanske otoplitve. Toda vas je videti Ze od daleC v tako izjemni sončni legi, da se lahko, tako izgleda, upre vsaki zimi, pa naj bo se tako trda. Tukaj živi skupnost kakih osemdeset prijaznih in vedrih vaščanov, ki so Se ostali v domačem kraju po dolgih letih izseljevanja. Po vojni jih je bilo kar 600, a večina jih je morala, tako kot iz drugih krajev v Benečiji, oditi za delom in lažjim zaslužkom v furlansko nižino, ali pa tudi se dlje. m Domačini iz Črnega varha pn Bazjakih A Marija je vedno prijazna s svojimi klienti SreCanje z monsinjo-rjem Paskvalam Gujonam, “s cloviekam, ki je posve-tiu vse njega življenje nasi zemlji", takuo ki je poviedu Ezio Gosgnach na začetku večera, je bluo v petak 13. februarja zaries nieki posebnega. Na iniciativo Planinske družine Benečije an Združenja Blankini smo se zbral v Spietarskem farovžu an vsi z velikim interesam poslušal matajurskega ga-spuoda. Z veliko dozo ironije an tudi avtoironije, ki so nas pogosto spravile v smieh, nam je Gujon puno poviedu o njega dugi an bogati življenjski poti. O težkih cajtih, ko je bluo zelo težkuo za gaspuode živiet s tisto buogo berar-njo, ki so jim jo dajal farani, o tistih sudu za duhovnike v težavah, ki za-Cudo nieso nikdar parSli v roke slovienskih duhovnikov. Poviedu je puno anekdot, ku recimo tisto od ga-spuoda Pre Antona, ki ga je biu skof za kazen posju v nieko gorsko vasico an on grede, ki je po startnem klancu težkuo potisku na pedale od njega bi-Ciklete je ueku, “A basso i preti”. Al pa, kuo so se v vasi Matajur po uojski obarnil do generala Olivieri. Manjkala jim je voda an nieso viedel, kuo se pomagat. “Najta skarbiet", jim je odguoriu “glih le-puo poznam nega rabdo-manta. Vam ga posjam an on vam sigurno usafa zilo uode”. Ries je parsu an gor za vasjo jo je uSafu. «Al je globoko» smo ga vprašal. «Dvajst metru» je biu odgovor. Ljudje so hitro zaCel kopat an parvih sest metru je bluo niahnuo an je Slo lahko. Potle se je pa parkazala živa skala. Blizu Tricesima sem Su vickrat po strelivo. Parsli smo dvajset metru globoko pod zemjo an nie bluo nic. Suhuo ku tala miza... Drug rabdomante, ki nam je ries uSafu vodo nam je poviedu, de an atu je bila, samuo se 20 metru buj glaboko”. Monsinjor Gujon nam je poviedu brez dlak na jeziku tudi marsikatero grenko resnico. Ku recimo tisto o nacionalizmu škofa Nogara, ki je gledu posjat proč vse slovienskc duhovnike an jih namestiti z laškimi, ki je biu da-kordo s fašistično politiko ki je prepoviedala slovi-enski jezik an kuazala zažgat slovienske kateki- zme. “An tuole je puno jezilo Cracino, ki nie mogu zastopit, kuo more bit Skof buratin v rokah sinu od kovača iz Predappia". Gujona vsi poznamo an glaboko spoStuvamo za njega koherentnost an pokončnost, saj nie nikdar spregnu harbata pred obe-dnim an predvsem je po-kazu svojo koherentnost z vsakdanjim dielam an obnašanjem. MarsikajSnemu od nas pa se je skuoze njega be-siede parvikrat odviju pred oCmi film njega življenja. Zivuo se nam je pokazu Stierlietni otrok, ki je ostu saruota, brez. matere an oci. Vzeu ga je Cah sebe stric, gaspuod Gujon, ki je biu tentega pri Svetem Stuoblanku v Dreki, an ta par njm je ziveu an rastu. An skuoze živahno pripovedovanje smo vsi imiel pru živega pred ocnti telega inteligentnega otročiča, ki se je znajdu v centru svetovnega dogajanja. Videu je parvega mar-tvega sudata, ubitega v parvi svetovni uojski na Solarjeh an tist blied obraz z kratko brado se mu je pru vtisnu v spomin. SreCu je samega kralja Vittoria Emanuele III. ki je biu parsu gor v Dre-ko an kadar je videu majhnega Paskuala je praSu njega generale, duo je tist poberin. “ Takuo morem ree, de sam kralj se je po-zanimu, interesu zame” je smehe poviedu monsinjor. Le pri svetem Stuoblanku je za casa parve vojske doživeu ritirato. Potle se je pripovedovanje nadaljevalo s prvimi spomini v semenišču, kjer je do karve udaru soSolca, zak mu je biu jau “sclav, sclavat”. An zatuo mu ni biu obedan nic jau, on je Monsinjor Paskval Gujon pa zaceu misliti, kaj pride tuole reC. Puno nam je monsinjor Paskval Gujon Se poviedu, puno krat je ponoviu. kakuo muormo daržat žive naše korenine, kuo je moralna dužnuost skarbiet za kulturne tradicije an navade, ki so nam jih nasi te stari zapustil, kako ponižanje je ce zavaržemo svoje navade. Poviedu je kakuo se je tudi naS jezik obubožau. ker je slovienSCina zmanjkala po cierkvah. kamer pridejo malomanj vsi an “Ce nucamo slovieski jezik je riec malomanj ufi-cjal”... Inercija je slabša od injorance, je podcartu. Gujon pa nam je v petak dau, po mojim, tudi lepo lekcijo. Veliki ljudje po duhu an po sarcu so skromni, niemajo potriebo sami sebe poveličevat, saj z dielam, z vsakdanjim življenjem an obnašanjem so zvesti samim sebi, svojim ideam an idealam. Doživeu je v njega dugem življenju tudi dosti težkih an žalostnih momentu, prejeu je puno Zlagov, ki so ga Sigurno boliel. pa o telih recieh ni teu govoriti. Pa ne zak jih je trieba pozabit, paC zatuo, ki je buj vriedno an potriebno gledat napri, gledat na tiste. ki nas darzi kupe an ne na tisto, kar nas deli an loCuje. Zatuo, kt;r je pru vložit naše energije za ljubit naso kulturo, nas jezik an naso zemljo an ne z-gubjat moči an volje v nestrpnosti do tistih, ki našo podobo nam cejo zbrisat. Drugo srečanje na ini-cativo Planinske družine Benečije an združenja Blankini bo v petek 6. marca, ko bo protagonist večera Giovanni Coren iz Petjaga. (jn) In vendar je to se živa in prijazna vas. V hlevih je se dovolj glav živine za izdelavo domačega sira, ki ga naredijo v domaci mlekarni za kakih 17 velikih kolobarjev na dan. To je sir, ki se ga v dolini dobi v prodaji z znamko “Montefosca" in ga sicer ni lahko dobiti, ker ga poznavalci hitro pokupijo- V vasi ni gostilne, a jo učinkovito nadomešča kmečki turizem "pri Bazjakih" ali "Alla paesana". Sem se vsakomur splaca priti, da bo spoznal gostoljubje, ki ga z veliko simpatijo nudita Marija Cencic in Giuseppe Spchonja. Marija gostom postreže s pristno domačo hrano in je prijateljsko pripravljena na pogovor: "Zadovoljni smo, da nam Ze tretje leto uspeva agriturizem, čeprav tu gori ni tako lahko kot v dolini. Pravzaprav bi ti morali dati nagrado, da si tukaj, ne pa, da inias opravka z birokracijo, ki ti dela same skrbi in jemlje čas“, pravi Marija in pove. da kljub težavam ne bi nikoli odšla v dolino. Le pristojne oblast bi morale imeti vec razumevanja za tiste, ki delajo v goratih krajih. Marija ima zelo rada svoj kraj: "Tu gor pri nas Maša bo v Klen ji Spietarski fa »tostar monsinjor Nisio Mateucig je sporoči u, de mesečna slovienska masa Ito v soboto 28. februarja. Telekrat bo v cierkvi Svetega Antona v Klen ji ob 1 «>. uri. je drugačno življenje kot v dolini, kjer ljudje živijo bolj vsak zase. Tukaj pa si pomagamo med seboj, živimo v skupnosti in tudi to je nekaj vredno". Marija se spominja, kako je bilo včasih, ko v Crni vrh Se ni bilo ceste, ki je bila zgrajena okoli leta 60. Do takrat je bilo treba vse prinašati v koših iz Stupice, uro hoda po stezi v dolino. Za kmečki turizem pa se je pred tremi leti zavzel predvsem sin Graziano, ki sicer hodi delat v Videm, a v soboto in nedeljo pomaga doma. Od tedaj ima tako Crni vrh tudi zbirališče in družabni prostor za vaščane, ki se radi zberejo in veselo zapojejo ob zvokih harmonike. Se posebej zdaj, ob pustu, ko so v vasi znova zaživeli slavni Blumarji. Sicer pa so pri Bazjakih tudi redni dobrodošli gostje planinci Beneške družine, prihajajo pa tudi iz Trsta in Tolminskega, se zlasti na jesenski Burnjak. Kmalu bo pomlad in v Črnem vrhu bo bolj živo kot pozimi. In nikomur ne bo zal. ce bo nekega sončnega dne sklenil obiskati ta lepi kraj in doživeti prijaznost ter domačo postrežbo Marije na agriturizmu pri Bazjakih. (D. U.) Bi rad spoznal Zensko iz Benečije, tudi udovo in z otrokom. Imam 45 let, doma sem iz slovenske vasi blizu meje, živim sam. *** Vorrei conoscere signora/ina, anche vedova e con figli. Ho 45 anni, vivo in Slovenia, vicino al confine italiano. Femio posta dividale tessera AA0920912 An funcjonar od fabrike Kronos iz Ce-murja je šu v Rim dol h Papežu, za mu na-rest ’no pomembno ponudbo, ’no impor-tant proposto. Caku je ne tri dni priet ku papež Wojtila mu j’ dau avdienco, an kadar sta ostala sama funcjonar iz Cemurja je poviedu papežu, de imajo veliko konkorenco, zatuo jim kor an poseben reklam. Ime naSe fabrike je Kronos, ki se more zgrešit z latinsko be-siedo, takuo bi se moglo jo utaknit tu latinski Oce NaS, ki ga molijo po vsim svie-te: - Pater noster... Kronos voluntas tua... Ne, ne, se na more onečastit, profanat svete molitve za reklam! Sa’ Vam damo petdeset milijonu zaton, za te buoge judi po sviete. - Ne, ne, ni pru mogoče za ubedne sude, je potardiu papež Wojtila. - Ben nu, pru hu-duo se mi zdi, je jau žalostno beneški funcjonar, an reč, de sem parSu napuoSto v Rim za tel reklam, ki ga imamo ries potriebo, pa če se na more, se na more. Ampak po-viejtemi, VaSa Svetost, san radoviedan, dost milijonu Vam je dau advokat Agnelli iz Torina, za mu luoSt tu latinski Oče Nas “FIAT voluntas tua”??? Sauodnja je lani “zrasla” Na gre za velike številke pa vseglih nas veseli videt, de kiek se je premaknilo na dobrò an tle v našem kamunu. Lansko lieto, čeglih sa-muo za adno inarvico, za štier ljudi, se je število prebivalcu povišalo. Po-gledmo buj podrobno, kuo so sle reči. V začetku lieta, zenarja 1997 je bluo v Sauodnji 722 prebivalcu: 375 ino/kih an 347 Žensk. Rodilo seje 7 otruok, (6 puo-bu an adna čičicaJ. limarlo je pa osem ljudi, 4 možje an 4 žene. Novih vpisanih na anagrafe je bluo lanskega lieta 22 (15 mozkih an 7 Zen), slo je proč iz našega kamuna pa 14 ljudi (S mozkih an 6 Žensk). Takuo, de zadnji dan lieta je bluo v Sauodnji 726 prebivalcu: 382 mozkih an 344 žensk. Ki reč na koncu? De teli podatki kažejo na posebnost Sauodnje, kjer pari de mata jurski ajar buj “konferi” inozkim ko drugod, saj jih je vic ku žensk a n vic se jih rodi. Ben nu pustimo skerce na stran, tisto, kar je uriedno podčartat je, de naš je a-dan od ricdkih občin, ki i- • «ozitivni demografski Želim spoznat urejenega moškega, zamejca, do 45 let, neavanturista. Sem Slovenka samska, pri-morka, stara 41 let urejena. Sem pripravljena se preseliti. Telefon 067-82-639 po 20. do 21. ure. Kronaka-------------------------____------ Ideja parhaia iz Tarčmuna, na sugestijo Rezije četrtek, 19. februarja 1998 Mici Štengaijovi Zelino vse Paš kaj ji nosijo vsako lieto Sveti tri kralje Mici Stengarjovi, Mariji Zuodar gor iz Cuoderna, de je ni-mar takuo dobra an k u razna. Pogledita sami na fotografiji, kuo se dobro dar-ži, čeglih je bla okumi ozdravela, Sele konva-lešent. Pomislita, tisti dan. ki je bila fotografija nare-ta, 6. Zenarja, je praznovala nje 92. rojstni dan. Ta par Mariji je nje nar-stariš hci Basilia, pa za nje kompleano so se tist dan stisnili okuole njih mame vsi nje otroc, tisti, ki so tle doma an s sarcama an z mislijo tudi listi, ki so po svietu. Mica, ki je imiela samuo 46 liet, kadar je ostala uduova, je imiela sest otruok, stier ceče an dva puoba: Bazilijo. Rosino, ki živi z družino v Belgiji, Bruno an Lauro, ki stoje v Kozci, an potlè Daria, ki je že puno liet emigrant gor v Niemciji an Gigi, ki je pa gor doma z. mamo. Nje družina se je sevie-da počas arzšerila, saj Mica ima 7 navuodu an je Ze trikrat bisnona. Marija se pridružimo an mi vsem tistim, ki vas imajo-radi an vam želimo vse narbuojše za vas rojstni dan an de bi se puno cajta lepuo an v mieru ži-viela v ljube/' ok an vase dri Spietar: skarb za čedno okolje Se je ponoviu v Spietru v nediejo 8. febrarja praznik. ki ga organizava Kamini za zahvalit an pohvalit vse tiste kamunjane, može an žene, ki skarbjo zatuo, de je v njih vaseh vse čedno, lepuo na mestu an pi-tuno. Takega diela an skarbi na plača obedan sud. Vsak ga naredi zak se mu zdi pru daržat čedno ta pred svojo hiSo, tuk je njega, pa tudi v prostorih, ki so kamunski, kar pride reč od vsieh nas. Pa vsedno je lepuo, kadar kajSan se z.misle an je hvaležen za tuole dielo. Zatuo so kamunjani pru zvestuo parjcl od Sindaka Firmina Mariniča rože v senk. Za uspeh tele iniciative pa je dala nje pomuoc an Banca popolare - Ljudska banka. Se posebna zahvala spi-etarskega aministracjona je sla tistim, ki so posiekli travo an očedli parcele an pre-store, ki so kamunski. An teli so: Roberto Bordon, Paolo Blasutig, Giorgio Blasutig, Anna Borghese, Galanda Becia, Giuseppe Bellida, Narciso Jussa, Ranieri Berto, Aldo Cipriani, Gianfranco Coren, Lino Carlig, Bruno Coren, Estera Cumer, Komitat “Insieme per Vernasso”, Komitat za Kuosto, Francesco Coren, Marina Pocovaz. Paolo Cencig, Enzo Coren, Paolo Cedermaz, Dario lussa, Giorgio Osgnach, Luciano Lauretig, Paolo Osgnach, Augusto Massera. Guido Specogna, Gianpietro Petri-cig. Antonello Venturini, Elio Martinig, Amedeo Venturini. Luca Margutti, Emilio Qualizza, Danilo Dorbolò, Luciana Cencig, Fernando Colapietro an Davide Giannotti. jih prave... Kadar nam pride tu ru-oke tako lepo pismo ku tele tle, se nam zdi de se nam sonce posmieje, Ce-glih je magia al pa pada daz. Se nam zdi, de je življenje buj lepuo an ži-vuo, zak tisto, kar narbuj jasno kaže vsem nam je ljubezan do naše buoge deželice an Se posebno ljubezan do naSega clovi-eka. Zak, Ce ni sarca, takuo v družini an miez pa-rjatelji ku na diele an v vsakdanjem življenju, nie nič. Pa varnimo se na pismo. PoSju nam ga je “Tarčmunski grabjar” (se zmisleta? nie parvikat, ki nam piSe) an daje vsiem nam. Se posebno “Kamunu Sauodnja, Pro-loco Vartača, ki želi daržat žive naše stare navade an sevieda Tarčmunjanam lepo an pametno idejo, ki mi jo podperjamo”. “Prebrau sem na Novem Matajurju - pravi “Tarčmunski grabjar” - , de v Reziji mislijo narest monument Rezijanu - brusaču. Kadar sem tuole vidu sem se vprašu, zaki an na Tarčmunu, v vasi, ki je poznana za nje grabje se elo, sanožeta so zapuščene in grabi ne nucajo vič. Pa na smiemo zabit telega naSega starega diela; mištier se je zgubiu, pa mi na smiemo zabit naSe male an buoge storje, pretekle cajte. Muoramo zadar-žat manjku spomin na naSe dielo an naše stare navade. Za narest an spomenik, monument se moremo vsi diet kupe an upri-et. San prepričan, de če kamunski konsej in pro-loco se bojo gibal, tudi tarčmunjan ki so doma an po sviete, dajo no roko. Takuo se zmislemo na naše te stare, na tiste, ki so grabje runal an tiste, ki so jih nucal. An takuo po naših vaseh na bomo imi-el samuo monumente tistim ki so bili ubiti v vojskah. Bomo le imiel monument, posvečen našemu gorskemu svietu an njega kulturi, ki so bli ries rie-vni pa tudi puni znanja, ponosa an jih tel moderni svietu (ki je puno krat zelo votu, prazart, doložemo mi) gleda zbrisat”. Dragi grabjar, mi smo s tabo. Troštajmo se, de se kiek zaries začne gibat v sauonjskem kamunu. Spomenik grabjarju, zaki ne? na denemo kupe an n t naredimo majhan spomenik grabjarju, v spomin na njega dielo an znanje? (An drugod po Italiji so kiek podobnega nardil. Recimo monument tistim, ki cemine Cedijo ali pa postrajajo lombrene). Tist od grabjarja je mištier, ki se je desetletja, če ne stuolietja prenašu od očeta na sina. Ne samuo. Vsi v družini so pomagal, tudi žene an otroci. S telim dielam v dugih zimskih večerih an spomladi so tarCmunske družine kiek zasluzile”. Pa tudi pravce, znanje, piesmi, navade an kultura so se v tistih večerih prenašali an pretakali od te starih na te mlade. “Povsierode - piše na-pri “Tarčmunski grabjar” - po Benečiji, SoSki dolini an tudi po Furlaniji so poznal tarčmunske grabje, ki so ble lahne, ročne an elegantne, pa tudi močne, na- rete s te pravim an lepuo zbranim liesam: zobje so bli drenovi, iguo oriehovo an grabiSče pa iz lieske. Zdaj hosti so pune driena , lieske an oriehu, pa grabi na Tarčmunu na dielajo vic. Samuo Bepo Piskul-cin naredi še kake. Ti mladi so zapustil tuole di- novi matajur Četrtek, 19. februarja 1998 10 Nel II secolo a.C. i Romani conquistarono la Venezia -19 Aquileia ed i confini orientali della Venezia Siamo ancora al discorso di Giacomo Filiasi sui confini della Venezia antica. Filiasi fissa il confine settentrionale sulle «Alpi Noriche, Carniole, Tarvi-siane, e Trentine» che vanno dal Timavo al Lago di Garda. Il nostro interesse sì rivolge però sui confini o-rientali della Venezia. Se interroghiamo l’autore delle "Memorie storiche de’ Veneti” abbiamo questa descrizione: «All’oriente il mare avea la Venezia per limite, e più alto 1 ’alpi Friulane, che a quelle del Carso, Camiola, e del Cra-gno si attaccano...Vedemmo già come verso il Timavo la primiera dimora deve essere stata de’ nostri [i Veneti], almeno al loro primo arrivo in Italia. Infatti su questo famoso fiume ebbero un Tempio, ed una elegante selva (forse di Platani) sacra all’Eroe Diomede, ed altri due boschi dedicati a Giunone e Diana. Il Timavo stesso da Servio fu chiamato Veneto, e [alcuni autori] dissero che i Veneti confinavano agl’Istriani-Traci». Al Filiasi preme di sottolineare la continuità del territorio veneto fino al Timavo, anche quando questo rimase sguarnito od invaso. Ammette «che in un tempo (ma forse non molto anteriore a quello, nel quale cominciarono i Romani ad aver piede stabile in questi paesi) buon tratto di terreno colà fosse tolto a’ Veneti da altre nazioni»: forse i Veneti l’avevano abbandonato «perché troppo esposto alle continue scorrerie de' vicini Istri, Giapidi. Carni, ed altri». Il territorio rimaneva quasi deserto, il tempio e il culto di Diomede sul Timavo andavano in rovina, e tra questo fiume e il Ta- Lapide che ricorda Lucio Manlio Addino, uno dei triumviri incaricati dal Senato della deduzione della colonia romana di Aquileia. (Museo Archeologico di Aquileia) gliamento «tutto rimaneva il terreno o de’ Carni, o de-gl’Istri. Certamente vedremo nella Storia, che di qua dal Timavo, e verso il mare quasi solitario [spopolato] trovavasi il paese allorquando i Romani vollero fondarvi Aquileja. L’incertezza dei confini orientali della Venezia è dovuta proprio a questo, ma Filiasi reagisce: «Le più nojose, e insulse questioni furono mosse su tal cosa, e... finì che nessuno più s’intese, e che tutti e-gualmente ebbero torto. Eresie sopra eresie furono dette, la storia, e la geografia si travolse, ed ora toccò al Lisonzo, ora al Tagliamento. ora fino al Piave l’onore di essere l’anonimo fiume Straboniano, che verso l’Oriente confinava i Veneti». E quindi spiega e rispiega come a suo avviso stavano le cose: «Noi crediamo che se in qualche tempo dovettero i Veneti ritirarsi dal Timavo, appena però i Romani ebbero dominio in questi paesi, eglino colà ripresero tutto il terreno perduto...e lo si considerava Veneto anche quando o incolto, o da' barbari era posseduto». Ed ecco le ragioni della occupazione romana della parte più orientale della Venezia: «La catena alpina, che chiude il Friuli da Settentrione e da Oriente, avvicinandosi al mare si appiana tanto, che un lieve varco apre, e facile per qualunque esercito voglia discendere nelle nostre pianure. Conobbero ciò i Romani, e per impedire l’ingresso in Italia a Barbari Danubiani, e Oltramontani, due secoli circa innanzi a Cristo nelle pianure fondarono Aquileja». E siamo così giunti al nome della città: «Diedero a questa tal nome o perché Aquilius si chiamasse alcuno de’ vicini fiumi, (forse il Timavo) o perché Aquilex dicevasi l’Augure, l’Indovino che scopriva sotterra le vive polle d’acqua. Il nome, e l’uffizio di costui i Romani trassero dagli Etruschi, e siccome fondando nuove colonie, e Città scrupolosamente seguivano le cerimonie, e i riti prescritti da’ suddetti, così forse fondando Aquileja, (che vicine aveva ab- SIR Samo dva kosa sira sta popolnoma enaka. Katera? bondanti acque) dall’Aqui-lex , che primo indicolle, trassero il nome della medesima». Tuttavia anche sulla fondazione di Aquileja non mancarono racconti e miti, che Filiasi respinge: «Fu detto che la fondarono i fuggiaschi Trojani, e con maggiore bestemmia letteraria fu aggiunto, che libera conser-vossi sotto i Romani, e per lunga stagione loro alleata. Che Giulio Cesare vi e-resse molte fabbriche [edifici] e che Augusto dichia-rolla Città libera, o che prima il nome portò di piccola Troja, ma fu poi la capitale di tutta la Venezia, che ebbe perciò il nome di A-quilejese provincia. In fine che tanto forte marina a-vea, che dominò tutto l’Adriatico». E perciò Filiasi riprende le fonti romane: «Livio ci dice, che il Senato concesse ai coloni 50 ju-geri di terreno per ogni pedone, 100 per ogni Cavaliere, 150 per ogni Centurione. Calcolata tale quantità di jugeri per miglia Romane secondo alcuni, ne risultarebbe un quadrato di nove miglia circa per ogni lato, e chiuso trà il Tagliamento all’Occidente, le lagune di Grado a mezzogiorno, il Lisonzo all’Oriente, e da una linea immaginaria al Settentrione, che passava per il luogo, dove i Veneziani fabbricarono poi la fortezza di Palma. Altri però, e forse con più ragione, sostennero, che tale spazio arrivava a Settentrione sino all’Alpi, ed a Levante pure, per cui 35 miglia per lo lungo a-vrebbe avuto, e 28, o 30 per lo largo, e tutta quanta la pianura Friulana avrebbe compresa di qua dal Tagliamento fino a' monti del Carso, e di Gorizia». (Venezia. llJ) Paolo Petricig ~ Minimatajur— “Krokodili imamo prav radi vodo...” Krokodilček je živel v dvosobnem stanovanju v dvanajstem nadstropju. Krokodilovi starši so spali v spalnici, krokodilček pa v dnevni sobi med palmami in agavami. Zakaj ne morem spati pri tebi, mama? je večkrat tožil krokodilček. To je zelo razumljivo, se je zasmejala mama. Kdo bi spal poleg tebe, ko sredi noči opolnoči vstajaš in hodiš v kopalnico, si natočiš vodo v kad in potem plavaš po njej sem in tja. Krokodilčka so te besede mame krokodilke mo-Cno prizadele. Zastokal je: Ne morem pomagati, mama. Rad imam vodo. Se veC, lahko bi celo trdil, da mi je prirasla k srcu. Krokodili imamo radi vodo, je vzdihnila mama. Ves svet ve to. Vendar ti zležeš spet v posteljo, krokodilček, ne da bi si obrisal noge in tako najdem zjutraj po parketu polno tudi prepevajo si samo pod vodo. Ne, oče krokodil je naredil nekaj enkratno strašnega: potegnil je čep iz kadi in voda je odtekla. Krokodilček se je znašel na suhem in zaCel pri priči točiti solze in to prav krokodilje. OCe se je že prestrašil, da se bo kad vsak trenutek znova napolnila, zato je pograbil brisaCo in zaCelo se je prav razburljivo brisanje. Ne maram biti suh! je zastokal krokodilček. Ne maram imeti luž po stanovanju! je zalajal oCe krokodil. Mama krokodilka pa je begala iz sobe v kopalnico in iz kopalnice v sobo in ni vedela, ali je prav, da je tako kot je, ali pa je to docela narobe. Ko bom velik, je zastokal krokodilček, se bom preselil v pragozd, tam bom lahko ves dan ležal v a odtisov tvojih zgodovinskih šap. Naše stanovanje, mali moj krokodilček, pa nikakor ni svinjak, ampak je krokodilnjak! Ko je krokodilček slišal to pikro pripombo, je Sel pri priči v kopalnico in si natočil vode do vrha kadi. Skočil je vanjo in voda se je razlila po vsem stanovanju, ker krokodilček je bil masten in debel, kot da ne bi bil star šele pol leta. Spet nam bo telefonirala soseda kamela! je zastokala mama krokodilka. Oce krokodil pa je molče odložil časopis, poln zanimivosti in nezanimivosti, pa se skorajda ze za trdno odločil, da naredi nekaj strašnega. Stopil je v kopalnico. Seveda nikakor ni krokodilčka potunkal v vodo. Ker ničesar ni, cesar bi krokodilčki ne imel raje, kot je to. Tudi ga ni za rep potegnil iz vode, ker v tem primeru bi krokodilček imel sicer rep na suhem, vendar glavo bi imel poti vodo, to pa je krokodilčkom nadvse vsec. Ker pod vodo gledajo, grgajo in kašljajo, pa reki pod grmovjem in Čakal, da mi kakšna opica pade v odprt gobec. Izvoli, ti kar daj! se je razjezil oce. Samo potem ne govori, da te nisva z mamo vsaj poskusila vzgojiti v civilizirano bitje! Vse tisto, kar se je dogajalo tistega dne vse do večera, bi nepristranski opazovalec še najlažje opisal kot boj s krokodilom. Krokodilček je brcal mamo, krokodilček je grizel očka, mama je krokodilčka zaprla v omaro, očka ga je rešil in vprašal, a ne, poboljšal si se? Krokodilček je ugriznil očka v rep in mamo je to tako razjezilo, da je krokodilčka napodila na cesto. Ko se je krokodilček znašel pod oknom, je začel nabirati kamne in jih metati v sipe rodnega doma. Ker pa je bilo stanovanjc v dvanajstem nadstropju, seveda ni zadel ničesar. Na neizmerno veselje svojih staršev. Ce že imamo hudobnega otroka, imamo pa vsaj nerazbite sipe! Franček Rudolf (iz revije "Galeb" 7189) ^ novi matajur \ ÙT)OVl " Četrtek, 19. februarja 1998 X X Risultati 1. Categoria Como - Valnatisone 3-2 3. Categoria Cormor - Savognese 1-1 JUNIORES Lavarianese - Valnatisone 3-4 Giovanissimi Audace - Biauzzo/A 5-1 Amatori Real Filpa - Bar Corrado 4-1 Termokey - Valli Natisone 0-0 Rojalese - Red Box Val Torre 1-1 Pub da Sonia - Sedilis 2-2 Grigioneri - Poi. Valnatisone 1-1 Psm sedie - Asaf 3-1 Calcetto Hydroclima - Lo spaghetto 5-12 Bar Crisnaro - Millenium 8-7 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Cussignacco 3. Categoria Savognese - Moimacco JUNIORES Valnatisone - Bressa Giovanissimi Natisone - Audace Amatori Fagagna - Reai Filpa Valli Natisone - Anni 80 Red Box Val Torre - Grigioneri Pub da Sonia - Borgo Aquileia Poi. Valnatisone - Moulin rouge Billerio - Psm sedie Cividale Calcetto Pv2 Rualis - Merenderos (23/2) Bar Crisnaro - Lo spaghetto (23/2) Classifiche 1. Categoria Cividalese 42; Tarcentina 36; Venzone 34; Latte Carso 32; Domio 31 ; Torrea-nese, Reanese, Bujese 30; Riviera 29; Costalunga 28; Union 91, Corno 27; Valnatisone 24; Cussignacco 14; Ta-vagnacco 13; Ancona 10. 3. Categoria Lumignacco 47; Paviese 42; Comunale Faedis 36; Fulgor 33; Stella Azzurra 30; Gaglianese 27; Serenissima 24; Savognese 23; Buttrio 22; Moimacco 19; Chiavris 14; Nimis 12: Cormor 9; Fortissimi Udine 8. JUNIORES Valnatisone 39; Bressa/Campoformi-do, Cividalese, Comunale Faedis 36; Union 91, Lestìzza 32; Lavarianese, Natisone 30: Azzurra 28: Cussignacco 27; Buonacquisto 18; Sangiorgina Udine 16; Fortissimi 15; Flumignano 8; Mereto/Don Bosco 5. Giovanissimi Pagnacco 39; Audace 36; Sangiorgina Udine 31; Gaglianese, Biauzzo/A 28; Savorgnanese 26; Majanese 23; Natisone 20; Bressa/Campoformido 15; Arcobaleno/Pro Osoppo 14; Astra 92 11 ; Basaldella 7; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 26; Termokey Rivarotta 21; Chiopris, S. Daniele 20; Warriors 17; Bar Corrado, Coopca, Fagagna 15; Fant Moda*, Anni 80 14; Mereto Capitolo* 13; Valli del Natisone 12. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 25; National Suisse, Rojalese, Pub da Sonia Drenchia 21; Grigioneri 20; Red Box Val Torre, Sedilis 19; Moulin rouge 14; Effe emme 12; Borgo Aquileia, Bar Roma*, Piaino* 10. Amatori (Over 35) Contarena 25; Costantini 23; Saraceno, Fagagna 20; Pasian di Prato, Free energy 19; Asaf, Remanzacco 17; Joker club 15; S. Daniele 14; Psm sedie Cividale, Passons* 12; Axo 10; Autotua 7; Billerio 4; Autosofia 3; Borgo Aquileia, Bettola* 2. Calcetto Lo Spaghetto 22; Merenderos 18; Lega Punto 15; Hydroclima 14; Bar Crisnaro 12; Pv2 Rualis 8; Millenium 4; Caminetto 2. Le classifiche dei campionati giovanili, o-ver 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno l Giovanissimi rifilano una cinquina al Biauzzo confermando il felice momento nel girone di ritorno L’“armata” Audace incontenibile La Valnatisone rimedia la quarta sconfitta consecutiva - Gli Juniores vincono a Lavariano - Pari di Red Box, Polisportiva e Pub da Sonia Quarta sconfitta consecutiva per la Valnatisone, rimediata questa volta a Corno di Rosazzo. Gli azzurri hanno subito la prima rete dopo soli 3’, non riuscendo nel primo tempo a riportarsi in parità. Al 4' della ripresa ancora i padroni di casa in gol. Al 17’, per un atterramento in area di Berguach, .veniva .concesso un calcio di rigore trasformato da Paviotti. In inferiorità numerica dal 40’, la Valnatisone subiva la terza rete accorciando le distanze con De Marco nei minuti di recupero. Ancora un pareggio per la Savognese, impegnata ad Udine sul terreno del Cormor. I gialloblu sono passati in vantaggio con Gianni Podorieszach. A 10’ dalla fine i padroni di casa ottenevano il meritato pareggio. Continua la serie positiva degli Juniores, passati alla grande a Lavariano. Due reti di Gianluca Peddis ed una a testa di Cristian Facin e Tiro hanno permesso l’allungo dei ragazzi allenati da Claudio Moratti. Nel finale di gara gli udinesi hanno ridotto il passivo. Non perdono colpi dall’inizio del girone di ritorno i Giovanissimi dell’Audace che, dopo le vittorie con il Pagnacco e la Sanaiorgina di Udine, Alessandro Corredig (Giovanissimi). Sotto Claudio Moratti, allenatore degli Juniores hanno spento sul nascere le velleità di rimonta dei rossoblu di Biauzzo. Davide Duriavig con un perfetto rasoterra, al 12’, ha rotto l’equilibrio. All’inizio della ripresa gli ospiti hanno pareggiato. I biancazzurri si sono rimboccati le maniche andando a segno al 5’ con Suber (neo-convocato con la rappresentativa provinciale), al 10' con Cendou, al 14' ancora con Suber ed al 21’ con Valentinuzzi. Nel campionato di Eccellenza la Valli del Nati-sone ha fermato la seconda della classe. Gli “škrati” hanno sfiorato il colpaccio centrando un palo con Sca-ravetto e mangiandosi un gol fatto con Francesco Fanna. Nonostante il pareggio di Savorgnano contro i Grigioneri, la Polisportiva Valnatisone tiene saldamente in mano lo scettro del girone. Un bel gol realizzato da Giovanni Dominici ha permesso ai ducali di rimontare lo svantaggio del primo tempo. Ottenuto il pari, i ragazzi allenati da Maurizio Boer hanno sfiorato il colpaccio con Olivier Cantoni che, superati tre difensori ed il portiere, si allungava troppo il pallone permettendo il disperato recupero di un difensore avversario. Rimane ancora in corsa per la promozione il Red Box Val Torre, uscito indenne dal campo di Reana. Rocambolesco pareggio casalingo per il Pub da Sonia di Drenchia che, nonostante le reti di Caucig su punizione e di Gianni Qualla, non è riuscito a mettere sotto la volitiva compagine di Sedilis. Negli Over 35 brutta sconfitta per il Psm sedie di Cividale, che ha subito un pesante passivo ospitando l’Asaf di Feletto Umberto. La rete della bandiera per la squadra cividalese, scesa in campo in dieci uomini, è stata realizzata da Panont. Questo risultato non impedirà alla squadra di Scoyni di passare alla seconda fase. Si può dire che ormai non c’è storia nel campionato di calcetto, dove lo Spaghetto ha praticamente vinto il proprio girone. Alle sue spalle ci sono i Meren-deros di S. Pietro che hanno giocato mercoledì il derby a S. Leonardo. Dopo un buon inizio di campionato, il Bar Crisnaro a causa di alcune defezioni vede allontanarsi sempre più il sogno dei play-off. Lahko zapišemo, da je o uvrstitvah v prvi seriji smučarskih skokov s 120-metrske skakalnice na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Naganu odločal veter. Lahko tudi zapišemo, da je bil ena izmed uglednih Žrtev vetra tudi slovenski as Primož Peterka, ki je sicer opravil sijajen skok, a mu veter ni pomagal, kakor je tistim tekmovalcem, ki so nasto- Na olimpijskih igrah v Naganu 5. mesto Slovenca Primoža Peterke V smučarskih skokih zmagal veter pali pred njim. Peterka je nastopal v dobri formi in je pričakoval eno izmed kolajn, dobre prognoze pa so bile tudi za ekipni uspeh slovenskih skakalcev. Vendar je hila resnična smola, da je veter, ki je pihal s tako moCjo, da hi bili skoraj prenesli tekmovanje, omogočil ne- kaj izredno dolgih skokov, ko pa je nastopal Peterka, je kot nalašč ponehal. Primož Peterka si je s sijajnim skakanjem priboril peto mesto, a je bil po tekmi vidno razočaran, ker hi mu z malo veC sreče olimpijska kolajna ne ušla. Zlato je ob velikem na-vdušenju domačinov odnesel japonec Funaki, srebro Finec Soininen, bron pa spet Japonec Ha-rada. Uspeli Primoža Peterke sta za slovensko ekipo dopolnila še mladinec Blaz Vrhovnik s 17. mestom in Peter Zonta, ki je bil na koncu 28. D Real sorrìde grazie ai Dugaro REAL FILPA PULFERO - BAR CORRADO 4-1 Real Filpa Pulfero: Predan, Macorig. Benati (dal 41’ Fazio), De Biagio, Gariup, Montanino (dal 73’ Barbiani), Fato-vic (dal 64’ Paravan), Stefano Dugaro, Antonio Dugaro, Mottes, Petricig. Podpolizza, 14 febbraio - Dopo quasi un mese di assenza il Reai si ripresenta al pubblico di casa. Una giornata primaverile ed un terreno in perfette condizioni sono state le premesse per una vittoria più che meritata. Entrambe le formazioni hanno dovuto fare a meno di alcuni giocatori a seguilo di infortuni, squalifiche e della “milanese". I ragazzi allenati da Cedarmas si sono portati subito in avanti. Il primo pericolo per la porta degli ospiti viene procurato da una conclusione di Antonio Dugaro deviata da un difensore che costringeva il proprio portiere a mettere il pallone sopra la traversa. Ancora l’estremo difensore ospite, al 20’, si ripeteva bloccando l'insidioso tiro di Mario De Biagio. 1 rosanero si portavano in vantaggio al 22' con un preciso rasoterra scagliato dal limite dell'area da Stefano Dugaro che riprendeva una corta respinta dei camici. La gara diventava spigolosa. Era comunque sempre la squadra locale a condurre il gioco. Due pericoli, il primo alla mezz’ora portato da Pc-tricig ed il secondo di Stefano Dugaro precedevano il momentaneo pareggio degli ospiti. Predan usciva per bloccare un traversone ma nel ricadere a terra travolgeva un attaccante del Bar Corrado. L’arbitro Clemente di Cividale concedeva un contestato calcio di rigore. L’esperto Romanelli lo trasformava nonostante l’intuito di Predan, che sfiorava la sfera. Il secondo tempo iniziava con una spettacolare rovesciata da Petricig che si spegneva sul palo. Al 6’ veniva annullato ingiustamente, per un presunto fuorigioco, un gol di Mottes. Il raddoppio arrivava al 15’ con un altro spettacolare diagonale dal limite di Stefano Dugaro. Un minuto più tardi Fazio andava vicino alla segnatura con un traversone che sfiorava l'incrocio dei pali. La terza rete veniva realizzata da Antonio Dugaro, bravo a trasformare un rigore concesso per un fallo di mano di un avversario in area. Alla mezz’ora un plateale placcaggio in area del portiere ospite ai danni di Stefano Dugaro lasciava sorpreso l’arbitro, che non concedeva la massima punizione. Prima della quarta rete un tiro rii Mottes al 32’ lambiva il palo. Infine, al 35’, Paravan grazie ad u-na deviazione di un difensore portava il bottino a quattro. P.C. Četrtek, 19. februarja 1998 GRMEK Platac Žalostne novice V nediejo 8. februarja je bluo v naši vasi posebno žalostno, saj je biu dol na Liesah pogreb našega va-snjana Danila Vogrig, Ar-ničicja iz Platea. Imeu je samuo 67 liet. V žalosti puSCa sestro Claro, kunjade, navuode an vso žlahto. Se tri dni ni pasalo an je že spet zvonila Avemarija za drugega našega vasnja-na. Umaru je v čedajskem Spitale Marco Canalaz -Kapucju. Biu je star 73 liet. Za njim joCejo Zena, smuovi, sestre, navuodi an vsa druga zlahta. Njega pogreb je biu v sriedo 11. februarja popudan. Tudi on bo poci-vu v britofe na Liesah. Objema naj bo lahna do-maCa zemlja. Platac - Kanada Zbuogam Doro V torak 10. februarja je umaru v Kanadi, kjer je Zi-veu od lieta 1955 Isidoro Vogrig - Doro Peskulnu za vse nas. Imeu je 74 liet. Doro je že mlad pustu rojstno zemljo in je Su po sviete, saj pred Kanado je biu 4 lieta v Belgiji. Lieta 1955 je poroCiu Eleno Za-brieszach - Zanukno iz. Tar-cmuna an jo peju v Kanado. Tam sta se jim rodila dva otroka Lucia an Marco. Oba sta oženjena, Lucia ima tudi dvie Cece: Eriko an Ellen. Četudi Doro ima hiso v Platcu, mu nie bluo dano se damu varnit. Za večno bo pocivu v Kanadi, kjer je prebivau od mladih liet. Družini an vsi Zlahti, naj gre naSa tolažba. V Čedadu dajemo v najem prostore za urade ali stanovanje: 74 m2 . Telefonirati v uradnih urah na telef. stev. 0481/535713. novi matajur Odgovorna urednica: JOLRNAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk GRAFICHE FULVIO Videm / Udine SP Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n, 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska. 75 Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna /a Slovenilo: 5.000 SI T (Kil.ASI: I modulo 20mm x I col ^ Komercialni L. 25.000 + IVA I9‘,; ČEDAD Vodica Nagla smart kulturnih organizacij. Družina ranjkega Andrea se zeli zahvaliti vsem tistim, ki so bili solidarni z njimi v telem žalostnem momentu. an prgnavuode, vso drugo žlahto an puno parjatelju. V liepem Številu so se zbral v cierkvi v Kozci za mu dat zadnji pozdrav. Naj v mieru počiva. V spomin na Almo PODBONESEC MHMMHMHHHHHHHHMHMHHfifS Smo bli že napisal Ofjan - Belgijo balonova. Nje pogreb je biu v Čedadu 5. februarja. Na Zeljo družine ranjke Alme publikamo se fotografijo v spomin za vse tiste, ki so jo poznal an so jo imiel radi. Na svojim duomu je na naglim, zaradi infarkta puno prezagoda umaru Andrea Obit. Imeu je samuo 61 liet. Žalostna novica je mocnuo pretresla njega sinuova Michele an Walter, Eldo an vso drugo žlahto, pa tudi puno parjatelju, ki jih je Andrea imeu po naših dolinah, takuo ki je pokazu an njega pogreb v sriedo popudan v Sencjurju. Zbralo se je puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav se posebno iz Podutane an Kozce, odkoder je biu Andrea doma. Sele mlad je šu za die-lam po sviete, saj je biu emigrant v NiemCiji. Kadar se je varnu v Italijo je Su živet z družino v kraj, ki je med Muostam an Senčju-rjem an mu pravimo Vodica. Sada bi lahko v mieru uživu njega penzion pa mu nie bluo usojeno. Naj v mieru počiva. Zlahti an posebno Mic-helnu kondoljance od kolegov od Novega Matajurja an od drugih slovenskih Se ankrat nase sožalje možu, otrokam an vsi zlahti. Naj v mieru počiva. SVET LENART Puoštak Žalostna iz naie vasi V torak 17. febrarja smo spremljali na njega zadnji poti našega vasnjana Danila Oviszach, Arniejove družine. Umaru je po kratki boliezni v videmskem Spitale. Imeu je 66 liet. V žalosti puSCa bratra, sestre, kunjade, navuode, Tele dni je paršla an gor iz Belgije žalostna novica. Umaru je šele premlad naš vasnjan Ferruccio Pussig. Imeu samuo 63 liet. Tudi njega življenje je bluo težkuo. Sele mlad pu-ob, moCan an zdreu, je mu-oru pustit njega vas, kjer nie bluo zaslužka an iti po sviete. Su je dielat v Belgijo, ko je imeu 19 liet. An ku puno druzih mladih pu-obu se je znajdu v tistem paklu na zemlji, ki je miniera. Ferruccio bo puno manjku ženi Mariji, sinu Brunu, zlahti an parjatel-jam. Bo pa manjku tudi vsiem ljudem iz naših krajev, ki živijo v Limburgu an atu okuole, saj je biu aktiven v socialnem življenju an predsednik sekcije beneških emigrantov. Družini naj gredo naše kondoljance. IM o ro o n i na 1 998 Abbo ITALIJA.. 50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Izkoristite priložnost: kdor bo pri obnovi naročnine v naših čedajskih uradih priskrbel kakega novega naročnika med znanci ali sorodniki, bo dobil v dar izvod knjige “Piše Petar Matajurac” Izidorja Predana - Doriča Un’occasione davvero unica: chi, rinnovando l’abbonamento nel nostro ufficio di Cividale, ne sottoscriverà uno nuovo per un parente o conoscente, riceverà in omaggio una copia della pubblicazione “Piše Petar Matajurac” di Izidor Predan - Doric Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: vpandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo. četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja. v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 ' v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES- INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka...................721021 Grmek...................725006 Srednje.................724094 Sv. Lenart..............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno................713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281