62 številka. Ljubljana, v sredo 16. marca 1904 XXXVII. leto. ris ® lahaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za po! leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo ¥ I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravmStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Narodnostni boji. Praškim C^hom je vendar jelo presedati opetovano izzivanje mir-r.eg« prebivalstva po nadutih nemških buršib. Velikanska množica ljudstva je preprečila redui obhod nemškega dijsŠtva po mestu ter je edioeno zavrnila provokacije, ki so b uganjali fcurši, nahujskani po svojem rektorju, zastraženi po policiji m pod pokroviteljstvom krogov, ki želijo, da so v Škodo Prage ob-*e dogodki iz leta 1897. ko je vlada razglasila hitri scd. Nastop proti nemškim provokacijam. so razglasili sovražni isti z vlado na čelu za kruto naailstvo in ves aparat je začel delovati, da ee maščuje na- mišijena krivica, ki se je zgodila iabnim Germanom. Besna je?a je preplavila vsa severnočeška mesta, po promenadah se pretepajo, zagrizena množica hodi po ulicah ter za-sleduje češki gcvoreče sprehajalce, l?h sramotno insultira in pcdi v hiše. Od vseh strani dohaj&jo čestitke rektorju praške nemška univerze, ki je Iril burše k provokacijam in nemškemu dijaštvu od vseh strani iz-razi simpatije z najinfamnejšimi na-padi sa Siovanstvo ter z obljubami maščevanja. Vse vprek so vzplamteii i evarni ognji nestrpnosti in sovraštva. Prvi med vsemi so bili burši dunajskega vseučilišča, ki bo s prignano jim nadutostjo hiteli na po r^eč svojim bratom v Pragi z izjavo, v kateri so označili nenemške akademike za goste, ki se jih trpi toliko rasa, dokh-r se ravno zljubi domišljavim \Volfo?cem , Sch6nnrerjan-cem, Luegerjanoem L t. d. in komaj ;ih je rektor potolažil, da niso znesli fvoje jezice nad Slovani Še tisti dan. koštati pa vendarle ni smelo žrtvovanje \Vori*nu, vse se je združilo, da so prisilili rektorja Eaehericha do -rjave, koje edini namen je bi», krvavo žaliti vsa slovanska plemena ter izzvati odpor pri slovanskih di lakih in potem le tem natveziti vse poslfdce nemirov, jih zaznamovati za provokatorje in na nje zvaliti vso krivdo, ki so jo povzročili burši. Oi-govor na skrajno žaljivo rektorjevo izjavo ni smel izostati. Slovanski dijaki so nameravali vprizoriti dostojno demonstracijo v varstvo svojih aka-demiČnih pravic ter so pretekli Četrtek zasedli na vse zgodaj polno-Številno prostrano avlo, da podkrepijo zahtevo deputacije, ki je imela nalog od rektorja zahtevati odstranjenje žaljive izjave in odgovora, ako smatra on, rektor dunajskega vseučilišča, nenemške akademike za goste. Odposi^niki so dobili po-voijen odgovor in so mu obljubili, da Slovani mirno zapuste vseučilišče prostore, ki bi sa naj poterri za vse zaprli. In res so odšli vsi, ie 15—20 jih je b> ostalo v avli, ki se je začela počasi polniti z burši, ki so lezli v poslopje skozi okna, uirli vfaH in so s tem pokarali, da ne respek-tirajo ni kakega akademičnega uUaza, kadar se jim gre za to, da zbesnijo nad Slovani. Zbralo se jih je na sto tine in imeli so kaj i«hko delo, pc-metati peščico Slovencev in Srbov na cesto. Nemški listi pa so pisali o nemškem junaštvu in viteštvu, da so pokrili izdajsko početje, pisali so o provokacijah po čeških dijakih —, ki pa bo bili mimogrede omenjeno, dasiravno se je Šlo v prvi vrsti za čast njihove narodnosti, v smešno malem malem številu zastopani, — da so nahujskali burše in dunajsko prebivalstvo proti njim, v parlamentu so poživljali vsenemški poslanoi direktno na poboj Čehov po ulicah in dosegli so, da je prišlo drugi dan pred zabarikadirano univerzo do krvavega pretepa. In ni jim še bilo dosti maščevanja nemškim »kulturo-nosoem«, zasedli so tudi še men*o academico, kjer dobiva na stotine dijaštva proti majhni odškodnini pičlo hrano za svoj lačni Želodec, inštitut, ki ga podpirajo vsi narodi, ki je vsem enako pravičen; zabranili so siti burši vstop vsem Slovanom in kaj to pomeni ve samo tisti, ki je bil sani navezan na obisk omenjene dijaške kuhinje. Za revne dijake je to hud udarec, nesreča, ki jo bode težko paralelizovati. V tem Činu so Nemci pokazali vso nagoto svojega značaja in nikdar več bo ne bodo iznebili tega sramotnega pečata. — Nemški iiati pa so hujskali nsprej, poživljali prebivalstvo, naj varuje nemški značaj univerze ter ščuvali proti Slovanom in vsem nenemskim narodnostim. Naščuvali so poulično svojat, da sa je v soboto na tisoče zbrala pred univerzo, da še združena z burši v velikanski premoči napade Slovane in laške dijake, ki so se z vsemi nenemškimi dijaki izrazili solidarne v boju za akademično pravo. Cele stotnije policije pa ar* preprečile resnejše spopade in so tako so belili prizori, dasi skrajno kritičnega zli,.čaja, ostali brez posebnih posledic. Miru pa še dolgo ne bode, saj so dunajski Časopisi razburili duhove do skrajnosti. Slovanski in laški dijaki, sosebno oni, ki nimajo še svoje domače univerze gotovo ne odjenjajo prej, dokler ne dosežejo vseh pravic, ki jih nudi dunajska univerza nemškim dijakom. Da to dosežejo, pa se morajo složiti vbo narodnosti, ki trpe pod ošabnestjo pangermanskega duha; roko v roki, ramo ob rami morajo stati v boju za te pravice, saj se bije boj proti sovražniku, ki ne izbira v sredstvih in ne pozna nobenega viteštva in nobene obzirnosti. V parlamentu pa naj poslanci vseh nenemških narodnosti], delujejo na to, da bodo vsem slušateljem du najske univerze z:-j*mčene enake pravice, da čim prej napoči čas, ko ne bode nemška manjšina terorizirala nenemške veČine. Vojna na Daljnem Vztokn. V ponedeljek so londonski listi prinesli senzacijonalno poročilo, da so Rusi 11. t. m. zapustili Pori Ar tur in se umaknili s polotoka Liao-tong proti severu. Mi smo včeraj zabeležili te vesti in obenem dokazali, da so vse te vesti neresnične, kar je moral vsak razsoden človek že vedeti v prvem hipu, in pod danimi pogoji tudi nemogoče. Da je bila naša sodba pravilna, nam dokazuje dejstvo, da se sedaj vsa poročila o zapustitvi ali padcuPortArtura prav iz Londona najodločneje dementu-j e j o. Listi konstatujejc, da Japonci namenoma širijo vesti o padcu Port Arturja zlasti v Seulu, ker se boje, da bi se Korejci odločno uprli japonskemu nasiistvu, čim bi uvideli, da japonske vojne operacije niso tako uspešne, kakor jih slikajo Japonci sami. V Koreji je vedno več nezado-voljnežev, ki se odkrite postavljajo po robu Japoncem in simpatizujejo z Rusi in njih pristašev je vedno več, da so Japonci že v velikih skrbeh, da bi ne mogli udučiti tega protija-ponskega gibanja. Zato trosijo po deželi najnevsrjetnejše vesti o ruskih porazih, da bi Korejce ostraŠiii, da bi si ne npali Rueov tamo ali odkrito podpirati. V ta namen so tudi razširili te dni v Seulu novica, da so Rusi zapustili Port Artur in Daijni in obe mesti pred svojim odhodom požgali V Tokiju samem pa ie vladalo v ponedeljek veliko veselje in navdušenje, ker je došla tja novica, da se Rusi niso samo umaknili iz Port Artur;*, ampak da so japonski vojaki v drznem naskoku zavzeh tudi Daljni. Kakor smo že včeraj naglašali, mora imeti japonska vlada tehtne vzroke, da z razširjanjem takih neverjetnih vesti slepi javnost. Najbrže se je v narodu pojavilo hudo razočaranje radi očitnih neuspehov japonskega orožja in prav lahko je, da je že nastala huda nezadovoljnost z vladno politiko v ijudstvu, katero nezadovoljnost hočejo vodilni krogi sedaj udušiti a falsifio ranimi poročili z bojišča o velikanskih svojih vojnih uspehih. Kakor rečeno, pa so ta poročila, kar se sicer samo ob sebi razume, od kraja do konca zlagana. Močno pretirane pa so tudi vesti o velikih poškodbah v portarturški trdnjavi. »Stan- dartu« se namreč poreč« iz Tientaina, da so poškodbe, ki so jih povzročile japonske bombe in granate, v trdnjavi sami prav neznatne, pač pa je mnogo trpelo takozvano novo mesto. Ruski vojni načrti. Iz Inkava pri Niučvangu se poroča, da se hočejo Rusi tako dolgo umikati, d o k I er ne bodo imeli na razpolago 300000 mož, a kater > armado bodo lahko uspešno nastopili proti Japoncem. V celem pa imajo namen zbrati na Daljnem Vztoku pol milijona vojakov; 300000 ee jih bo, kakor smo že omenili, porabilo preti Japoncem, 200 000 mož pa bo zajedlo mandžursko kitajsko mejo, ako bi se morda tudi Kitajci jeli gibati in bi morda skušali udreti v M^ndiursko. Kar se tiče portarturške eskadre, ima baje admiral Makarov namen v siučaju, da bi bili Rusi iz kakršnihkoli railogov prisiljeni umakniti se iz Port Arturia, odpluti izpred Port Arturja in z vao silo napasti japonsko brodovje in ga ne glede na to, ako bi bila tudi popolnoma uničena ruska eskedra, tafeo oslabiti, da bi imela ruska baltiška eskadra, ki pride spomladi na Daljni Vztok, prav lahko delo, japonsko brodovje uničiti in popolnoma str rti japonsko premoč na morju. Vobče pa ni misliti, da bi Port Artur pal, ali da bi se Rusi iz strategičnih ali taktičnih ozirov morali umakniti iz te* trdnjave. Poročilo generala Zilinskega Na reki činčangane je 8. t. m. naletela ruska predsUaža na štiri sovražne vojaške oddelke, pri katerih se je nahajalo tudi nekaj konjenikov. Po kratkem boju so se Japonci umaknili proti jugu. Pri Pakčenu je ruska pred-straža izvabila Japonoe v zasedo in jih nenadoma napadla. Japonci so so spustih v beg, pustivši na bojišča nekaj mrtvecev in več ranjenoev. Rusi so Japonca nekaj *asa zasledovali, nato pa so se ustavili in utaDo- V temi. Spisal Josip K n ali i C. Votio so izbobneli dolgi, težki udarci kladiva zgoraj v zvoniku v globoko, neizmerno noč. In zdi se, kakor da so priklicali ono zlokobno, nepremično temo, ki je prežala vse-naokoli iz mrkega gozda — zdajci plane vun in kakor velikanski netopir, pod pošastna krila vse pokopavši, se zgrne na vas, ki je pogreznjena v spanje in pozabljenje, v otrplo nezavest ... V nevidnosti, brezgiasju in negibaoati izginja vse, tli tam spodaj ob pritlikavih kočah, ki se tišče vkup liki tropa prezeba-j fiifa ovac, se premika visoka po-Btava . . . Marka je, ki čuva nad vasjo in zdaj nastopa vnovič svoj nočni obhod, ko se je odpočil in nadremal malce v stelji pod pokroviteljstvom v otovegs, Marku zelo naklonjenega Lravjega hleva. Počasi in s težkim, enakomernim korakom stop* gor po vasi, z onim pravim korakom stražn>kovim, ki za rnolklo odmera in tatove tako preplaši ... In vmes se razlega njegov glasni klic: »Ura je dvanajst odbila!« Ta klic Markov, ta pa je nekaj prav posebnega, je nekaj edinega, in noben drug nočni čuvaj na svetu ni v stanu tako klicati ure! Ti votio-zategli, zadehli in presunljivi zvoki! Ves ta prečudni, Čeznaravni glas! Zlasti tisti »u-ura« . . . Kakor da bi zatulil pra-voik ali da bi kje globoko izpod zemlje zahukal vražji rog! . . . Vse zadrgeta pred tem glasom. — Marka pa pregreva močno in pri jetno; tako mora občutiti zver, ki se tuleč javlja v gori in s svojim glasom bega slabotno divjad. O, Marka ima hudo grlo, iti tisti slavni rog nemških čuvajev noči naj le molči! Marka ne potrebuje nika-kega roga — obe roki dene pred usta in potlej vpije, trobi, tuli . . . U! U! Naravnost strahovit pa postane Markov klic na vaškem trgu, tam pred hišo bogatega trgovca in župana. Naiik krvoločnemu, grozečemu rjovenju razdražene zverine zaori tu — to pa, ker živi ta b< g»ti trgovec v večnem strahu pred tatovi in za hteva od Marka skoro nadčloveške pazljivosti in čuječnosti . . . No, Marka mu to trpinčenje pošteno vračuje, in gotovo je, da njegova »ura« težkega župana vaakikrat prevrne na postelji. Zdaj je dospel na gorenji konec dolge vasi, do zadnje hiše. Neka; naprej stoji vaškega patrona znamenje; rdečkaste lučke tenki žarki potrepetavajo skoz motne šipe, pa prestrašeni zopet beže nazaj pred srepo temo, ki zije zunaj. Tukaj pri znamenju postoji Marka . . . NoČ doslej razsvetljevana od medle mesečine, je zdaj tako črna, da ni več moči uzreti roke pred nosom; in nič več ni mogoče raz ločevati zemlje od neba — zgoraj in zdolaj, kroginkrog in vsepovsod tema; tema, ki je neprodirna, brezdanja, vsa grozna, in ki iz nje le divje buši ter zdajpazdaj mrzlo in mokro puhne vun . . . To sta vihar in gozd, ki se med seboj drvit«, in to so vodne kaplje, ki naznanjajo dež! Grda, zlokobna jesenska noč. Marka strmi z vajenim očesom vanjo, a ničesar ni v stanu videti; ne gozda, ne polja, na vasi spodaj; le tema ga obdaja, in veter priganja k njemu čez polje velo listje, ki klavrno šušti in 6r5 kakor pomoči proseče opri-jemlje Markovih nog. Marka samega postaja strah sredi te ogromne, brezkončne teme, sredi divjega bučanja viharja, obupnega ječanja golih vej na drevju in sirot-nega, blodečega listja . . . tesneje se zavije v široki, kocinasti plašč, bo ponižno prekriža pred znamenjem. — Ali ko se okrene, da hi se vrnil v vas, stoji pred njim žonska! Kar naenkrat se je pojavila iz teme, nič ni videl, odkod daje prišla, in zdaj stoji tik pred njim . . . Luč v znamenju mu kaže, da je mlada ženska . . . Majhne postave je, in zdi se, da je le lahko napravljena; njeno krilo je kratko, dve tenki kiti las ji visita dol na prsi, in obe roki drži pod predpasnikom, ki je svetlordeč — vsa drugačna je videti kot so domačinke. Njena jopa je spredaj odprta, in belo proseva vun... Ali je srajca? ali so gole grudi? Temne sence plešejo venomer pred njeno osebo, in Marka strmi % iztegnjeno glavo v tujkin obraz, ki je poln, bled in lep, in iz katerega se upira vanj dvoje zeleno žareč h oči, nepremično in veliko . . . A] ti čarovnica! ai misli Marka in visoko in strogo se vzravnavši, zavpije na ponočnakinjo: »He, kdo si? Kij iščeš tukaj?« Njegov gUs zveni jezno, ker ga je prestrašila, in globoko se rnu oddahnejo prsi. Ženska pa stoji molče pred njim, in njene oči ga gledajo neprestano, v živem, čudnem blesku. Posamič ji pada nekaj las na obrat, veter jih pregiblje. in v sencah, ki jih pro-vzroČajo, se dozdevajo njene poteze mračne, sovražne. Marka je skoro strah pred njo in to zbudi še bolj njegovo jezo. »Hej, govori!« vnovič zavpije in jo strese za ramo: gorko, mehko telo, ki ga čuti pod prsti, ga prepriča, da je to živo bitje in ne kaka čarobija. »Jaz sem stražnik tukaj. Kdo ai?« *Djevo|ka . . .« jo ališi zdaj tiho reči. »Djevojka, što — kai? To je hrvaško... Hrvatica si torej? Kako pa prideš sem?« »Zašla sem . . .« rili. Japonci so na begu pometali vse ■▼oje orožje proč, katero je prišlo ▼sled tega Rusom v roke. Korejci v bližini reke Jalu so Rasom vobče bolj naklonjeni, kakor Japoncem.Poveljnik korejske posadke v Viču je izjavil, da je pripravljen ▼se orožje izročiti Rusom in vse vojaštvo razen 20 mož razpustiti. V Mandžuriji je vse pokojno, tudi Kun-guzi se drže mirno. Ponoči dne 11. t. m. so japonske ladje s pomočjo semaforov preiskale zaliv Helena in morsko obal na-sproti Senčena. Helenski zaliv se nahaja kakih 150 km severno od Port Arturja v bližini F uč o v a, kjer so Rusi te dni, kakor smo včeraj poročali, koncentrirali močno armado. Na tem mestu se mandŽuraka želez niča, ki vodi iz Mukdena v Port Artur, najbolj približa morski obali in če bi se posrečilo Japoncem pri Senčenu se izkrcati, bi prav lahko poškodovali železniško progo in s tem pretrgali zvezo Port Arturja z Mukdenom, kar bi bilo za portartur-sko trdnjavo naravnost usodepolno. Da se to prepreči, so Rusi koncentrirali, kakor rečeno, v Fučovu močan vojaški voj, ki ima nalogo zabraniti vsak japonski poskus na tem mestu izkrcati vojake. Japonske izgube. Iz Nagasaka se poroča »Daily Telegraphu«, da se je japonsko brodovje, kije bombardiralo Vladivostok, vrnilo v Saseho. Ruski častniki, ki so bili na krovu ladje »Jekaterino-glav* ujeti, pripovedujejo, da so videli štiri japonske križarket ki so jihprivlekli izpredPort Arturja v popravilo v ladjedelnico v Saseho. Vse te križar k e so bile močno poškodovane,da se bodole težkodale popraviti. Nos neke križarke je bil na pr mer popolnoma odstreljen. Razven teh križark ste došli v Saseho še dve transportni ladji, ki ste imeli same ranjencena krovu. Kakor je znano, je namestnik Aleksejsv poročal, da se je v boju pred Port Arturjem potopila ena japonska uničevalka torpedovk in da ie bila križarka »Takasago« tako močno poškodovana, da se je pozneje potopila. V Tokiju sedaj to odločno taje in pravijo, da je bilo neznatno poškodovanih samo nekaj japonskih torpedovk, ki pa bodo še tekom tega tedna popravljene. Tem japonskim zatrdilom seveda ni verjeti, saj še doslej niso priznali niti ene izgube, prav kakor da bi bili res zavarovani proti vsaki poškodbi ali izgubi. Čudno je le, ako res niso bile japonske ladje v vseh spopadih nič poškodovane, da je v vseh ladjedelnicah na Japonskem polno poškodovanih ladij, ki se popravljajo, kar niti Japonci sami ne morejo utajiti. Kje so potem neki bile te ladje — poškodovane? Položaj v Port Arturu. Portartursk* trdnjava, o kateri se je od pričetka vojne že tolikokrat »Z&šta! Aha! Že vemo . . . Tako ponoči se rado kam zaide . . . posebno v tuje hiše . . . Stikaš torej tod okoli, kaj bi ukradla? Hehe! Hrvatje ste vei tatje . . . Pravo ptico sem vjel.a Porogljivo se jej reži Marka, ona pač ne reče ničesar. Negibno stoji tu, kakor da na kaj pazi, čaka na nekaj .. . Njeni zenici pa sta uprti v Čuvaja, in njiju tuji, mrzli in čudni blesk je, ki Marka draži in zbuja v njem sovražen Čut zoper neznanko. Noč z vražjo temo in besnim, hudobnim tulenjem vetra, stok in tisočglasni zmedeni šum naokoli, vsa ta skrivnostna, zagonetna ženska, ki je naenkrat tu vstala pred njim, ga straši in razburja — ves ljut postane, in njegova pamet izgubi ravnovesje. »Pojdi!« zakriči divje izbuljenih odi, in njegova desnica dvigne težko gorjačo kakor v nevaren udar. »Z menoj greš!« Ženska zadrgeta — in naenkrat je izpremenjen ves njen izraz: oči iro plaho in proseče, a obličje ji je, kakor da bo zdajci udarila v bole •ten jok . .. poročalo, da je ie padla, ali vsaj da mora v najkrajšem času preiti v sovražnikove roke, še vedno z uspehom kljubuje japonskim napadom in, kakor se kaže, bo tudi krepko vztrajala do konca, dasi se ji je ie opetovano prorokovala bližajoča se pogibelj. Zlasti se je v zadnjem času povdar-jalo, da je v trdnjavi premalo premoga in streljiva, da bi se Port Artur Še nadalje mogel braniti pred sovražnimi napadi. Dasi smo že dokazali, da je tako domnevanje popolnoma neutemeljeno, vendar še navajamo avtentično izjavo admirala Makarova, ki v posebnem oklicu na vojaštvo naglasa, kakor se poroča »Daily Te legraphu« iz Niučvanga, da je živil, streljiva in premoga v Port Arturju z a d o s t i; predvsem pa je premoga toliko, da ni malo ni treba štediti Ž njim. Štediti je edino treba z municijo za velike topove. „Standartuc se poroča preko čtfua iz Port Artura, da so tamkaj prijeli 20 Kitajcev in enega v Kitajca preoblečenega Japonca, ki so za Japonce vohunili. Zalotili so jih baš v hipu, ko so dajali znamenja japonskemu bro-dovju. Vohuni so baje prišli pred vojno sodišče, katero jih je obsodilo na ve-šala. Sodba se ie baje že izvršila. Japonci v — Makedoniji in pri sultanu. Nekaj časa že bivata na Turškem dva Japonca, ki se izdajata za poročevalca japonskih novin v Tokiju in ki imata baje namen, se natančno poučiti o političnih razmerah v Turčiji, zlasti pa preštudirati makedonsko vprašanje. Politični krogi se do&lej niso prav nič brigali za ta dva rumena sinova »vzhajajočega solnca«. Ko je pa v soboto sprejel ta dva Japonca sultan v posebni avdijenci, je bilo vse presenečeno. In takoj se je jelo sumiti, da sta Japonca prišla s popolnoma drugim namenom v Carigrad, kakor da bi proučevala zamotane politične odnoŠaje v turškem sultanatu. Splošno se misli, da je bila av-dijenca omenjenih Japoncev v zvezi z rusko japonsko vojno in da bi Japonci radi izvabili Turčijo na svojo stran, da bi delala Rusiji v Esro^i neprilike. Kaj namerava Kuropatkin? »Ecbo de Pariš«, ki je navdušen prijatelj Rusov, poroča iz Petrograda, da je general Kuropatkin pri odhodu na Daljni Vztok, ko se je poslavljal na kolodvoru od francoske kolonije, rekel, da bode najpr?o porazil Japonce in st potem podvrgel vso Ko rejo in Mandžursko. Gotovo bo potem pregovoril carja, da mu bo dovolil, da napade Japoncev njihovi lastni deželi, kar bo nanje vpli vale tako grozovito, da si nikdar ne bodo več upali — nasprotovati Rusiji. Tajna zveza med Japonci in Kitajci? Pariškemu »Journs.Iu« se poroča iz Tientaina, da nameravajo Japonci v najkrajšem času z vso silo napasti »Kaj mi hočote?« go?ore drsteče njene ustnice. Njen glas in njen pogled pomi rita Marka. Povesi palico, a ooraz njegov ostane teman in preteč . . . »Kaj pa se klatiš sredi noči tod okoli . . .« se huduje, glasno in težko sopeč. »Zaprl te bom, in jutri te od-ženemo nazaj v tvoj kraj ... To je zelo strogo pri nas, in za te bo velika sramota.« »A jaz nisem storila nič zlega,« plašno de ona, s povešeno glavo. »Nič zlega! A ti se potikaš ponoči sama todi ... to je zelo sum Ijivo! Kaj moremo misliti poštenega o tebi? In nihče te ne pozna... kdo si? Odkod si? Povej vendar, kako ti je ime!« »Jelica — Jelica Milešic iz Šum-nice, gospodine!« mu hiti povedati, z iskrenim pogledom pri tem mu zroč V Oči. »In kje si bila, da si, kakor praviš, zašla?« »V Kostanjevici sem bila.« »Kaj si delala tam?« »Služila sem tam, da « »Pa so te morda deli iz službe, kaj ?« (Dalje prih.) Port Artur in ga vzeti. V tem slučaju in kakor hitro porazijo prvič Ruse na kopnem, so dogovorjeni a podkraljem v Pečilu in z guvernerjem v Pekingu, da se dvigne vsa Kitajska, kakor eden mož in pribiti Japoncem na pomoč. V tem slučaju bi postal položaj vseh Evropejcev na Kitajskem silno nevaren! Državni zbor. Dunaj, 15. marca. Na zaroto, ki jo snuje dr. Korber z nemškimi strankami proti Čehom, odgovorili so Slovani s svojo zvezo, pri kateri imajo tudi Italijane. Značilno pa je, da ni nobena slovanska stranka v v celoti zastopana v obstrukciji, te-rouČ le frakcije. — V ostalem je bila tudi današnja seja braz pravega za nimanja. Prvi del Beje so izpolnili Č 'hi s tehnično obatrukoijo, v drugi polovici pa se je razpravljala grajalna afera Skala-Wolf. Dob sedno čitanje interpelacij je trajalo do pol 3. ure popcldne. Med interpelacijami je bila tudi ena, naj se pri brzovlakih za večje da Ijave vpelje tudi III. razred. Potem se je začelo dvakratno poimensko glasovanje o došlih peticijah. — V imenu grajalnega odseka je predlagal posl. dr. Pio j, naj se izreče posl. Wolfu graja zaradi psovanja na posl. Skalo. — Posl. Udr žal je izjavil, da je dr. Kdrberjeva vlada v prvi vrsti odgovorna za to, da se slišijo v tej zbornici pogosto psovke na Čehe. Ta vlada daje v zbornici in izven nje zgled vsem narodnim žalivcem. Kaj je narodni žalivcc? Kdor razžali posameznika, mora imeti navadno pogum, da se ga pokliče na odgovor, kdor pa žali narod, temu ni treba imeti možatega poguma. Zato pa je za tako žalitev le pravo ime »najpodlejša bojazljivost« Narodni žahvec je hudodv*lnik ter bi spadal v ječo, ako bi bil normalen. Ako pa ni normalen, pa je njegovo mesto v norišnici, nikakor pa ne sme priti v ljudski zastop. Govornik je napovedal, da predloži v kratkem zbornici nujni predlog, naj se spremeni opravilnik tako, da se vsak narodni žalivec enkrat aa vselej izključi iz zbornice. — Posl. Wolf se je začel izgovarjati, da ni žalil češkega naroda. — Posl. grof Stern-berg je izjavil, da ni na UdrŽaio-vem stališču, ki je trdil, da je posl. Wolf razžalil Češki narod. Poslanec \Vo 1 f sploh ne more nikogar razžaliti. kakor dokazuje njegova zgodovina. Na dalje je rekel, da cbstruirajo Čehi le zato, da bi se napravil drug opravilnik ter bi prišla dostojnost v tbornico. Proti dostojnosti pa so v zbornici vsi, razen Čehov in Slovencev. Posl. \Voif se je se enkrat opravičeval, češ, da je bil pri kazanju sladkorja do skrajnosti razburjen. Na vsak način se hoče izmuzniti graji. Glavni govornik posl. Klofač je govoril o boju Nemcev proti Čehom ter izjavil napram Vse nemcem: »Ako vse to slišim, se vprašam, ali je to narod, ki je dal svetu G'letheja in Sohiilerja? To ni mogoče! To je narod, ki je dal svetu princa Arenberga. Jaz, ki pobijam že tri leta mladočeško politiko, rečem danes: V sedanjem boju med nami ni razlike. Vsi smo si bratje, vsi Čehi brez razlike strank. V tem boju pa se ne gre le za Čehe, temuč tudi za Poljake. Mi stojimo v prvih bojnih vrstah. Poljaki se morajo tega zavedati, da se Čehi bojujejo za vse Slovane in veseli smo, da v tem boju stoje vse slovanske stranke brez razlike v eni edini črti« (Klici: »Tudi Italijani!«) — Potem so sledili stvarni popravki, nakar je poročevalec dr. P loj imel zaključni govor proseč, naj se sprejme predlog grajalnega odsdka. Wolf se je neprestano zadiral v poročevalca. Graja se je sprejela z glasovi cehov Poljakov in krščanskih socialistov. K on čno se je začelo razpravljati o Kra-tochvilovem nujnem predlogu glede spremembe opravilnika. Govoril je le posl. Choc, nakar se je seja ob 11J. zvečer zaključila. — Jutri bo zopet seja. Politični položaj. Dunaj, 15. marca. Slovanska vzajemnost dela vladi in Nemcem velike skrbi. Take zaslombe ne daje Nemcem njihova „Gemeinburgschaft". Nemci so prevzeli zopet za vlado vlogo policajev zoper Slovane. Vlada je že upala, da bo triumfovala nad obstrukcijo, ker so bili Čehi osamljeni, dokler ni bilo resne nevarnosti. Sedaj pa se je zbudila slovanska solidarnost, slovanske stranke so se postavile v obstrukcijsko falango, ki je zgrda ne premaga nobena nemška sila. Nemški načrti ne bodo vladi pomagali iz zagate, morala se bo začeti pogajati ter ustreči najnujnejšim Češkim zahtevam. Celo Poljaki se niso mogli popolnoma odtegniti sili slovanske vzajemnosti. Osamljeni poljski poslanci so se takoj priklopili obstrukciji, poljski klub pa je ponudil vsaj svoje posredovanje ter sestavil poseben ©dsek, ki naj posreduje med obstrukcijo in nemškimi strankami. Kot odkupniua se baje že Čehom ponuja Češki notranji uradni jezik. Toda tako ojačena obstrukcija lahko stavi obsežnejše zahteve ter misli pri tem tudi na odškodnino svojim zaveznikom in dejanskim sobojevnikom, med katerimi so tudi Jugoslovani, Ma-Iorusi in Italijani. Italijansko vseučilišče Dunaj, 15. marca. Zveza nemške ljudske stranke je imela posve tovanje o ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Roveretu. Vsi govorniki so se izrekli odločno proti temu, da bi se italijansko vseučilšće splch ustanovilo na Tirolskem. Trs*, 15 marca. Čian gosposke zbornice dvorni svetnik II na a af i a je izjavil, da bi bila italijanska fakulteta v Roveretu mrtvo rojeno dete. Vladni načrt pa spoh ne more prodreti, ker bodo proti njennu glasovali Italij ni, Nemci in Jugoslovani. Vladni nsčrt pa bodo preprečili predvsem italijanski vseučiliščni profesorji, ki so izjavili, da gredo v Rovereto. Viada profesorjev r.e more siliti, drug»h učnih moči za novo fakulteto pa nima. Sestanek med saksonskim kraljem in avstrijskim cesarjem Milan, 15. mirca. Saksonski kralj Juri pride za ceh mesec v Gardone ob G*rd»kem jezeru tor bo ob tej priliki na avstrijskem n^brež u jt zera njegov sestanek z avstrijskim cesarjem. Iredentična demonstracija Milan, 15. msrca. V Genovi eo uprizorili dijaki, ki so se vrsčili od neke siavnott', iredentično demonstracijo pred avstro ogrskim konzu lat »m. M hali so s tržaškimi taata vami ter kričali, pretili s pestmi in psovali. Žalostne razmere v Mace-doniji. Solun, 14. marca. Tukaj so Grki uprizorili velike demonstracije proti Bolgarom. Zvedelo se je namreč, da so Bolgari v Kopriiliiju trpinčili iu umorili dva grška duhovna. Najprej so Šli Grki nad metropolita v cerkev, naj jih pelje k valiju Hasan paši in vrhovnemu nadzorniku Hilmi paši. Ker se je metropolit branil, moral je zbežati, ker bi ga bili sicer ubili. Naj\ iharneje so demonstrirali pred ruskim konzulatom in bolgarsko agenturo. S o ti j a, 15. marca. Med Grki hudo vre po celi Macedoniji ter se je bati spopadov. V južni Macedouiji se zbi rajo grške Čete, ki imajo nalogo, pomoriti ugledne bolgarsko učitelje, duhovnike in agitatorje. Grško gibanje vodi bivši bolgarski četovodja K o s t a Krijstofo, ki se je spri z bolgarskimi voditelji ter prestopil v grški tabor. Zbranih ima Že več Čet, s katerimi grozi udariti v sredino Macedonije. Od vseh straui se spletkari, da je le težko spoznati, kje je krivda. V nekem gozdu pri Guesni so našli osem trupel turških deklic. Dolzi se Bolgare, da so jih posilili in pomorili. Odkod izvirajo take in podobne grozovitosti, in v kak namen, ni mogoče povedati pri zamotanih razmerah. Ako se ne začne resna akcija od zun a j, vnel se bo bratomorni boj v deželi vsled domačih spletk. Solun, 15. marca. V notranjih pokrajinah se množe spopadi med tur- škim vojaštvom in bolgarskimi vstašiv znamenje, da se bliža spomlad. V Bajni je bila bitka med vstaši in orožniki, v Marti vi so vjeli 10 vstašev. Nemčija pred veliko vojno? Bero lin, 15 marca. General 1. pruskega voja, pl. G o 11 z, je na govoril zbrane rezervne in brambov ske Častnike: Velika vojna bo morda že v nedaljnem Času prinesla važno odločbo za bodočnost Nemčije. Brez pogojno je vsled tega potrebno, da se drže na kupu vse muči očetnj*ve, da zamoremo tudi močnejšega so vražaika pobiti. Vstaja v nemški Afriki Bero lin, 15 marca. Geaar je dovolil, da se pošlje v Afriko 1000 mož a 1200 konji. V ta namen ae naberejo prostovoljci od vse armad nih vojev. Dopisi. Iz Novega mesta. Društven življenje nam tudi v postu ni zaspalo Dne 12. t. m. smo se nasmejali s polnim grlom igri „Pri belem konjičku. Kako vsak nov odbor, je tudi novo izbrani ženske podružnice sv. Cirila in Metoda marljivo skupil vse moči, da kar se da velik znesek pošlje narodni družbi. To se mu je posrečilo gotovo še bolj kakor z maškarado v Beli cerkvi. Vso za» imajo seveda intendauca, igralke in igralci, ki se zaradi dobrega namena niso strašili uikakih žrtev in nobenega truda. Vsi so bili na svojem, včaai i tesnem mestu: brhka gospa Meta, dobrosrčna Tilka, ponižna Minka, legaV] Jerica in vse druge gospodične, kate rim sta pisatelja igre već ali manj vezala jezike; ravno tako pa zaljubljen. Žau, praktični Tine in modri Koj>rivar. Domači igralci so pokazali, da so kos večji šaloigri, kjer treba v nepretrga nem pogovoru, prepletenem z iskrenimi dovtipi, zastavljati besedo in na malem prostoru umeriti potrebne kretnje. Svojih moči seveda niso precenili in zato so najtežavnejšo vlogo prepustili izurjenemu igralcu iz Ljubljane g. Verovšku. Nj< govo igranje }>rav v ti igri, ki mu je prav umerjena, je obče znano, zato m pravimo drugega kakor: veletržec in narodni žajfar naj se povabi v drugič, da nam zopet razjasni nas pustni l Teden poprej 5. t. m. sta nas počastila tudi dva ljuba znanca iz Ljubljane Gojenka ^Glasbene Matice-* ^rospu-a Mira Dev nam je v obzirnem programu pokazala kako je sladek in vendai krepek glas napredoval v razuih moda lacijah in v vporabi, odkar smo ga zadnjič slišali. To se je posebno izka zalo v obširnih spevih iz Hugenotov ii Fausta, dasi smo jej še bolj hva!e/i: za manjše domače skladbe: ljubek „MakM pevkinega bratu 0. Deva, to; izrazovite pesnici 1. Prochazke „Tak si lepa-* in „Zvezde žarijo-*. Videli aH vsaj kras naših novejših skiadcb, ka terih se z našimi domačimi močmi seda ne more pokazati. Upamo, da nas go-sj)ica zopet počasti in da bode njena umetnost še narasla v vedno popolnejši višek. Gospieo je diskretno spremljal ua glasovirju omeujeui g. Prodntaka, ki i samo med prvimi Češkimi komponisti novejšego Časa, temuč kakor nam je znano od prej, spreten in soliden pia uist. Igral je izrazito še iste solistu, skladbe, ki so tudi na vsporedu ljub ljanskega koncerta za 12. t. m. nika naj oprostita, da dvorana ni bila tako polna kakor zasluži prava mini nost; koncert nam je prišel za naše razmere malo ueuadno, prehitro Vrhu tega smo vsepovsod &e v prvi ume: spomladi, zemlja je z vsem površjem še pomrznena ! Iz Metlike. Mladi kaplanči Horvat in njttfo* gi*rni pristaš Di vorin VuJ»šin:č skva^'a sta ii št* dolgo tega v »Slovencu« velikanske la*.i Tako n. pr. o mestnem mlinu Naš mlin gre hvala Bogu boljšr, ka kor pa faram konzum, kateremu se je bati da m j vsak čas uiari zadnja ura. Po kaj pa hodita vitva vedno v konzum? Mislim, da hodite zmiraj štet koliko Vam manjka, ter bi radi ta primanjkljaj prišteli Poglejmo pa, kdo urejuje konaum. Notri so kri llorvatove metle. Prvi pravi, da je trgovski podočnik, a ie dobro brati in pisati ne zna, m se spoh reče, da je »zaruk*n« Kmet. Drugi pravi, da je trgovski učenec, a je izvršil s prav slabo trojko 1. gimnazijo iu tretja je Doslovcdinja, ki se ratun e na trgovino, kakor eajte na boben Ti trije »ragirajo« konzum. R*di bi videli larafr j bilanco. Vidva dobro znata, da «ra|u mirni meščani pn miru pustijo, to pt zaradi tega, ker ai mislijo, in al ni vredno poštenih rok maz ;ti s smrdečo žlii.dro. Vidva, kakor se dr£>ta goapodarja cerkve prosil Oi, da bi se po oboku in stenah v c * r k v i na pedenj debelo blato in pajČev:na pomela, to pa radi teg«, r*a<»e «* prilogi. "*fffr& Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 62, dne 16. marca 1904. ker govorita o nekem drugem pometanju. Pa tudi cerkvene k^pi b se skoraj ie lahko poprav le človek ni varen sesti vanje. Horvat in Da vcrin naj pogledala malo v dolenje Osnovanje, kako se gospodari. Nimate sploh v farovžu ne motike, ne ?il, ne grabelj: sploh nobenega go gpodarskega orodja. Če mih vaša mi iostljiva kuharica Štiri ali pet težakov, ie si gre k sosedu žlice posodit. To pa ne vem ali ste tako skopi ali pa zanikrni, misl m pa, da je oboje. Neko nedeljo prid'goval j* naš Janezek o pijančevanju. G3Voril je mnogo o drugih, a samem s bi pa nič. Vsako pijančevanje je greh, ali kadar se ga pa ta maziljeni mla denič natreska, kar je navadno vsaki drugi dan, pa ni nič greh. Velik strah imamo pred Marjino druibo. Ta družba je poaneimnja vredna. V tej družbi se nahajajo hčerke in mladeniči, kateri imajo nezakonske otroke. Vso pravico imajo ženske v konzucnu Pregovcr pravi: »Kjer ženska gospodari, tam volk mesari«, kar mislim, da bode kmalu. Pustite pa nadalje mirne ljudi pri miru in si mislita: »Ti ljudje so se že takrat pri vojakih okretali, ko sva midva Še od zadaj zapete hlačice nosila, ter da so tiste osebe v katere se zale lujeva kakor podrepne muhe, že važne stvari uredovale, ko sem jaz jDavorin) kot pisarček po Metliki dvajsetioe posojeval. Za sedaj dosti, drugič več ter pazita, kaj delata. Metličan. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. marca. - Vitek lopovstva. V Trstu izhaja neka cunja, ki čuje na ime »Novi Llat« in v katero pišejo neki brezimni stekli popje. Tem stekbšem je seveda naš list hud trn v peti, zato se že dlje časa zaganjajo vanj z naravnost infernalno zlobncstjo. In ker nimajo niti najmanjše stvarce, ki bi jo mogli porabiti proti »Slovenskemu Narodu*, si pomagajo ti posvečeni lopovi s tem, da si prosto izmišljujejo največje laži in podlosti in jih potem podtikajo »Slovenskemu Narodu«. V zadnji številki so se ta blagoslovljena ščeneta znova spravila na nas in nas obrekujejo na najostud nejši, najpodlejši in najbrezobraznejši način. Da bi natakabrezstidna natolcevanja tako umazanega lista, kakor je tržaški »Novi .ste. odgovarjali, smatramo pod svojoča8tjo. Ni je namreč dovolj vode in ne dosti mila, j da bi se mogli zadostno umiti roke, ako bi prišli v dotiko s to gnusno cunjo! Da bodo pa naši čitatelji vedeli, česa so zmožni posvečeni tržaški falotje v črnih haljah, hočemo podati nekaj »cvetk«, ki so zrasle na njihovem gnojišču! Pod naslovom »Proti Sokolu« piše ime novano popovsko glasilo tudi to-le: »Letos bo v Ljubljani vsesokolska slavnoBt in EGjalt na Kongresnem trgu je že šel na delo, da bi — po naroČilu svojih mecenov s krivimi nosovi razdrl tudi to slavnoat. Opozarjamo torej vsa bratska društva, naj bodo za časa oprezna, da jim nunsko-židovski prodanik ne bo škodoval« Pod zaglavjem »Ne Rim ne Moskva!« je čitati: »Žalostno za mali narod slovenski je dejstvo, da se v njem nahajajo ljudje, ki stoje v očitni službi vesoljnega ž dovstva in ki smatrajo za napredno in moderno, ako se na vdušujejo za jude. Lista »S'ovenski Narod« in »Soča« izhajata pod zastavo židovstva. »Slovenski Naroda, ki se dela za velenarodno glasilo, stoji glede Rusije odločno na strani čifutskih glasil in zmerja Rusijo s »klerikalno«, ker je pravoslavna... Ako živite od bankovcev, ki jih dobivati iz umazanih judovskih rok, ne smete mislit', da bo zešl a (?) hujskarijami Vaših judov ves slovenj i svet!« — i;rez komentarja! Sedaj pa vprašamo pošteno slovensko javnost, ali je že kdaj nosila slovenska zemlja večjih propalic in lopovov, kako so stekli derviši okoli »Novega Lista« ? — Promocija. Na vseučilišču * Gradcu je bil včeraj promoviran doktorjem medioine gospod Josip Ipavio, ki ai je ie vkljub svoji mladosti pridobil jako velik ugltd tat komponist. — Pšica iz Medvod. Sorska j^skleta hodija obiskovat Župnika H Mcheja v Boštanj, ki je precej daleč od Medvod. Stara ljubezen, če ne gori pa tli! G )sp Bonaventura ah je to prav? Ženska vendar ne sme nobena v farovi ali pa morda ne vel,a za vse enaka pravica.' Zanimivo pa je to, da lažejo te Marijine hčere, da uso bile doli. Pa je vse zastonj, kajti atari klerikalec, g. Sajovic v Sorf, nadziratelj vseh Marijinih hčera nam je naravnost povedal, da so šla dekleta obiskat g. župnika Hiracheja Pa recite, da ni res! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v Četrtek bomo imeli na svojem odru zopet milega gosta, gospo I r m o P o l a k o v o, katero je pridobil odbor .Dram. društva" za enkratno gostovanje v znani, priljubljeni i*rri s petjem „Od stopnje do stopnje". BaŠ v tej igri ima gospa Irma Polakova priliko, pokazati svoj mnogostranski veliki talent kot igralka, pevka in plesalka. Pela bo razne vložke ter nastopila v ulogi šivilje Je-lice, s katero je ne le pri nas, nego tudi v Zagrebu že mnogokrat žela triumfe. V II. dejanju je vložen koncert, pri katerem sodelujejo poleg ge. P olako ve gospa G li varčejva, gdč. Kalivodova in g. Bete t to. Velike uloge imajo tudi gde. Riiekova, g. Verovšek in g. NuČic. Gostovanje ge. Polakove se vsestransko pozdravlja z veseljem in bo vdeležba nedvoniuo zelo velika. — Zadnja predstava v abonnemeniu bo jutri, 17. t. m. Abonentom pa so njih sedeži na razpolaganje do 12. dop. za vse nadaljnje predstave v tej sezoni, ki se zaključi 2.~>. t. m. Ložni posestniki pa seveda svoje lože obdrže slej kot prej. Prva predstava že izveu abounementa bo 19. marca. — Slovensko gledališče« Sinoči eo v drugič igrali Maeterlin ckova dramo »M o n n a Van na«. Predstava je bila prav lepa, četudi so se tod in tam pokszili neki ne-dostatki. Kar smo o posamičnih pred-stavljalcih povedali povodom premi jere, to velja tuli za to reprizo — Koncert Glasbene Matice", ki s* ie z veli* ni uspehom izvajal dne 12 m .rca, se prihod njo nedeljo, dne 20. marca popoldne ob pol 5. uri ponovi! Program se bo za pol ure skrajšal in izvajale se bodo vse izvirne, krasno uspele slovenske skladbe Prochaskove, Krekove in L a-j o v i č e v e. Vstopnice se d ^bivajo v trgovini g. J. I, o z ar j a na Mestnem trgu. — Zabavni večer knjigo-veškega društva se je vršu v nedeljo v Puniigamiki pivnici ob mnogobrojni udtležbi v splcšnjo za-dovoljnost Peveke in grdbene točke so se mcrjle ponavljati skoro vse na željo občinstva. Posebno so se odlikovali pa pevci s svojimi svežimi in krepkimi glasovi, za kar so tudi burno priznanje želi. Pridno se je posluževalo občinstvo tudi šaljive pošte. Mnogo smeha je napravil g. Molek s komičnim prizorom »Matija Korajžar«. Posebno hv&lno je pa omeniti cenjenih prodajalk dobitkov, katere so s svojo navdušeno požrto val nost jo pripomogle- knjigoveškemu bolniškemu in brezposelnemu podpornemu zakladu do 100 K čistega dobička. — Iz Šiške se nam piše; Pri veselic^ ki jo je priredil tamburaški klub »Š ška« v korist revnim šolar-jem dne 13 t. m, je bilo vseh dohodkov 37 K 14 b, izmed katerih je pa gospa r.ania Rjrgerjova nabrala 8 K 84 h, ter so darovali gg.; A. Zaje 2 K, V. Bolaffio 2 K J Zormin 2 K, g09pa M. Snoj 1 K, g. P. Keršič l K. Stroški pa znašajo 19 K 9 h. Cisti dobiček je torej 18 K 5 h Ker je pa ta svota zelo ma)hna (obisk je bil slab), sklenil je odbor klubi, da plača iz društvene blagajne polovico stro-6k-v. Oldali smo torej 27 K 60 h g. V. MaurerjU, županu v 8p. Šiški. — ZborniSki tamburaški klub v ŠiSKi priredi v soboto dne 19. t. m. zabavni večer v gostilni „Pri avstrijskem cesarju". Začetek ob r>. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. — Vabilo. Dns 19 marca t. I. priredi podružnica pravovarstvenega in strokovnega društva Spodnja Sišfca v gostilni g. Tonioha »pri Kankertu« v Spodnji o ški Jožefovo slavnoat združeno z g >dbo, šaljivo lo terijo, šaljivo pošto, borijandoli korzo i. t. d. Pri tej veselici se bodeta predstavljali tudi šaloigri »Stric Jaka« in »Prvič pri fotografu« Začttsk cb 8. uri zvečer. Vstopnina 30 h za osebo. — Poštni pečati. Piše se nam: Dne 14. t. m. sem dobil dopisnico iz Tržiča na Gorenjskem, nad katero se.u strmel, kakor bi bil iz uma. Postni pečat na ti dopisnici je bil s a m o v nemškem jezi k u. Gorenjci pogum! Odpravite, kar je gnjilega med sloven skiui narodom na Gorenjskem! — Žebljarska zadruga v Kropi. Iz pod Jelovoe se nam piše: V blagajni prve kroparske žeb-ijarske zadruge, od katere so si ljudje mnogo dobrega za Kropo obetal', nastaja suša. Ustanovljena nekako pred devetimi leti, podpirana od vlade in od dežele, konkurirala je na škodo kropinsko- k&mnogoriških trgovcev, a brez hasni za delavca - trpina. A valed neveščega vodstva je prišla ploha za ploho n izpirata blagajno tako, da danes zre s strahom v bodočnost. Z3družniki so pristopili, a uvidevši. da se stvar bolj po strani vozi, so spet izstopili. Pristopili so drugi z malimi delež', a tega ni smatrati za rešilni pojav, kajti, kakor se sliši, imela ie zadrug* glasom bilance v letu 1903. okroglo 12 000 K izgube, in ni se čuditi, ako se že naprej govori, da zadružniki od svo jih deležev za omenjeno Uto ne dobe obresti, saj se jim tudi za leto 1902 niso izplačale. Dalje se širi govorica, da ima zadruga nekako 160000 K dolga, kateremu nasproti stoji 50000 kron tirjatev in ako Sc> vrednost njenega posestva in blaga — v preobilno cenjeno — računa na 50000 kron, nas'ane uh*, za ogromno svoto 60000 K. Čuti. ši, da se ladja potaplja, rešili so se zadružniki z večjimi deleži in izstopili so pravočasno iz zadruge in sicer: I/. Až 200 K, Pr. A ž. 200 K, F. H j?. 400 K, V. KI 8000 kron, BI. Kri. 800 K. V. Mg 800 K torej skupaj z 10400 K. hven teh izstopili so še drugi, a zcuski nj.ho-v«h deležev nam niso znani Tudi vir za dobavo žtleza je skrčila suša neprijetno za zadru/o. O tem lahko kaj pove kranjska cbrtna diužba ni Jesenicah, kateri je bila zadruga ob pr teklem novem letu dolžna 35000 kron in je pozneje dolg na 40 000 K narasel. Suša pa se je še bolj poja vila ktr zadruga ni dosegla poživlja* joče ga dežja v podobi baje vladne podpore 20 000 K. Ako v doglednem času življenska moč ztdrugi popolnoma ugasne — no bo nihče prese nečen. Pogled ci tega b?, da bodo sedanji mali deležniki z njihovimi deleži ostali na suhem, zaupanje vladnih krogov, Kropi še nadalje po megati iz zagate, pa se bo spršilo in takrat si bodo ti krogi morebiti sp< m niti na to, kar se jim je s rt j čas o vspehu 2adruge, jo zasnovati iz t kih elementov, pojasnile; a prepozno bo, ker j. o smrti je kts^nja pekel pcln. — Lašfca predrznost raz pr, stira stoje roke vtdno bolj. Ni jim d< sti, d a so popačili že brezšte vilno imen popolnoma, slovenskih krajev, storili s3 zopet koraktfa tem pol u in pričeli z novim pačeijem. V Trsiu se nahaja italijansko planinsko drištvo e i nenom »S^oieta Alpi (Jiulic«. Te ani naznanja ta drušuo svoje izKti po raznih laških časp'sh, a ne morda kam v (talijo ali Furla-nijo, temveč na naš slovenski Kras in v bližnjo okolico Trat«. P*i tem prekrstili so naša popolnoma slovenska krajevna im^na v sledeča spa karije: Store v Satoriano, Kazlje v C^sleano, Klanec v St. Pietro di Madras, Štjak v Crnale di St. Gia-como, Kis!o v Oceasiano, Pobege v Puhlico itd. Di naš kmet o teh popačenih imenih nima ne duha ne sluha, to ve vsak in gotovo bi z&ču den gltdal, če bi ga kdo vprašal za G s'eano, Satoriano itd. lUs praktični so ti bratci. Ce gre — gre si mislijo. Mi po* polagamo dotičnim občinam teplo na srce, inj odločno nastopijo proti vsakemu pačenju in tudi takim ljudem, ki jim ista vsiljujejo, a po sebno še proti društvu »Alpi Giulie«, koje, hoče na ta način raznašati svojo kulturo p > naših slovenskih krajih. — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi je na svojem IY. rednem občnem zboru dne 10. t. m. izvolilo sledeči odbor : Pred sednik: cand. arch. Prešel Ivan, podpredsednik : stud. mecli. J e k o v e c Ciril, tajnik: stud. ing. P avli n Josip, blagajnik: stud. mecli. Kukec Viljem, knjižničar: stud. mecli. 15 y dlo Ivan. Revizorja: cand. iur. P avli ček Julij in cand. ing. Jenčič Franc. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Janez Peče v Doljnem Karteljevem, posestnikov sin, že kaznovan, tožen je bil radi telezne poškodbe. Najimenitneje pri ti obravnavi je bila izjava ovaditeljice. Ta ženska je pred sodnijo rekla: „Pri spovedi se kriva prisega lahko popravi." Ta izrek priča, kako je liguorijanska morala prešla ljudem v kri in v meso, kako so ravno pobožni ljudje izgubili čut za poštenje in menijo, da kriva juisega ni nič hudega, ker se pri spovedi lahko dobi odpu-ščenje za njo. To je sad katoliške vzgoje. Sodnik je opomnil, da se kriva prisega mogoče popravi v spovedniri, a pri c. kr. soduiji ne. Priča France Kebel, iz Krtaljevega pove, da je A 1 o j z i j a J er a č prva začela zabav ljati. Sli.sal je besede: T.Ti uiso iantje, marveč so ravbarji. Vi niste dru-zega vredni, da bi vas eden s kolom pobil." Anton Gašparšič, kovaški pomočnik ravno tam izpove, da ni niko gar drugega slišal zabavljati in vpiti kot Alojzijo JeraČ. Alojzija Jerač pa izpove, da je bila pri vodnjaku, ko so pridrveli fantje uu sankah. Rekla je le besede : „ Fantje ! vi ste več kot judje. V istem smislu izpovesta France Kramar in France Kebel. Janez Pece je bil od obtožbe oproščen. — Jure Čes-nič jo je popihal brez dovoljenja v Ameriko. Županstvo Tribučc daje mu dobro spričevalo. Zglasil se je sam a prepozno, zato je dobil 10 dni zapora. Isto tako obsojen je bil France Žni-darsie, ker je šel v Ameriko, predno je zadostil svojim vojaškim dolžnostim. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. Ivan Gerčevič iz Sinaea na Hrvaškem doma, minar v železniškem predoru, je v lleinricherjevi gostilni v Boh. Bistrici plešočega Janeza Piriha udaril j»o glavi. Orožnikoma se ni pustil ukleniti, čeŠj da je bil on tudi vojak, ter jc z rokama mahal proti njima. Obsojen je bil na 2 meseca t« žke ječe. — Janez llauptman, iz Dobrave pri Litiji doma, je dne 4. listopada m. I. v Veliki Ko-strelnici pri branjevki Urši Vidmar z več fanti vred pil žganje. Heleno Res-uik, ki je fante (►požurila, da naj gredo douiu, ker je že pozno, je Haajjtman z roko udaril j>o glavi, nato še pristavil, da bo vse s sekiro razsekal in v Boh. Bistrici, je živel le od prepovedane igre. Ko so ga orožniki aretovali, se jim je s silo uprl, zgrabil nekega orožnika za obe rami in se iz kušal iztrgati. Pred sodiščem je trdil, da se piše Ivan MilkoviČ in je imel tudi na to ime se -lasečo delavsko knjižico. Obsojen jc bil na ."i mesece težke ječe. — France Lovrač, delavec v Vojnem dolu, je pred sodiščem krivo pričal, da je videl, kako je pri tepežu Luka Pra&nikar 1 ostrino kose zamahnil proti Francetu Lajoven in mu nad prsmi prerc/.al suknjo in srajco. Zagovarjal se je z neresnično trditvijo, da je bil takrat pijan, in da ni vedel, kaj je govoril. Obsojen je bil na 6 mesecev jeee. — Nezgoda vsled splase-nja konja. Ve« r »j popoldne »e |« spl&sil UrD8nčevemu hlapcj i ra: u Polajnerju na Faleschinijevem lasnem skladišču konj, katerega j« pustil brez nadzorstva in nuu uSel. K-»nj j- dirjai po Trnovskih in Karunovih uticah na Emor.sko c^eto. kjer se je zaletel v voz smetarja Mihaela K« Saka in mu zlomil oje Na Rimski cesti je ravno v trenotku, ko je pridirj*! splašeni konj, Perlesov hlapec Franc Kuhar obračal voz. Konj Si je zagnal na voz in ga hotel preskočiti, pa je z zadnjimi nogami obvisel na žabi jih in potegnil voz za seboj, da se je prevrnil. Na vozu je bil poUg hlapca petUtni PerltS>v sn J >zef Perles, ki ie padtil in si zlomil levo no^o pod kolenom. II apcu se ni ničesar zgodilo. Ponesrečen* ga dečka so z rezilnim vozom prepeljali na dom. Sp!a-5eni konj je dirjal naprej po RtnaakJ cesti in ttlelnj.č padel, nakar g-a je neu delavec ujel. — Po stopnicah padla je danes dopddue v hš na Bregu s. 4 50 let stara de'avka Fri*nči£ka Lukftič ko je iei'a drva iz podstrešja. Po škodovala se je hudo na g5»vi in na hrbtu. Prepeljali so )o z resinm vozom v deželno holnico. — Samomor wojaka. Včeraj ob 34l un s? je v b;vši oukrarni na Poljanskem nasipu ustrelil piddeset-nik 27. domobranskega pešpolka Jos Drobmo iz begun) pri Cerknici. Vzijk sam jmora dosedaj ni znan. — V Hruiico k zgradbi že-leznce ge je odpeljalo včeraj 125 delavcev. — Na Westfal*ko je oipoto- va'o *c>ra) IdU delavcev. — V Ameriko ae jo odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 150 ostb, in s cer 37 S ovei cev in 113 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od kavarne »Avstrija«, po Sv. Petra cesti in Kolodvorskih ulicah je 1..1* danes zjutraj izgubljena srebrna žepna ura z jekleno verižico. — Delavka Mirija Tabernikova, stanujoča v Hraleckega vasi štev. 4, je nadla danes dopoldne na Ceaarja Franca Jožefa jubilejnem mostu bankovec za 10 K. — Hrvatske vesti. Hrvatski ulični napisi. Opatija je dobila ulične napisa v lepi hrvaščini, kakor »Dražica«, „Tomaševac*, »Križića« itd. — Dar dkofa Stross-maverja. Neprekrshivi jugoslovanski dobretnik škcf SLrossmsver jo poeLI z * ustanovitev hrvatskega aka-demiČr.ez^ podpornega društva v Pragi 1000 K z obširn m, prisrčnim dopisom hrvatskim akademikom, kjer piše, naj hrvatska mladina gre študirat v Prago, da ae tam med dobrimi in žilavimi brati uči mnogo dobreje, lepega in slovanskega. — Hrvatski dom v Sarajevu. Po inicijativi blovečega pevskega društva »Trebev.ćcf so so začeli nabirati prispevki za zgradbo »Hrvatskega doma« v Sirajevu. — »Carici ne A maco n k e« so se igrale v nedeljo četrtič v zagrebškem gledališču istotako z lepim uspehom. — Samomor Hrvata v Parizu Bivši notar v Z,grebu Schlintner, ki je zaradi poneverjenja presedel večletno ječo, pot« m pa se preživljal v Parizu kot fotoarraf, je skoči v Seno in utonil. — Umrla je vZatrrebu ga. K m a 1 iacher, rojena M ii h I e i a e n, žena nad porečn ka K \rc 111 is her j a. Truplo fle je že pr peljal > v L ubijano. — Mašo za Ruse prirede Hrvati jU ri v pravoslavni cerkvi v Zagrebu. — Vojaški nabori se začnejo na Hrvatskem prihodnji ponedeljek 21. t. m. — Iz zapora je pobegnil v Zagrebu nevarni tat Mate Križan ć kt je nedavno vlomil v stanovanje kacooika dr Mantucija. — Umrl je v Trstu dr. Lovro Matic, vpokoyeni naisvetn k bosansko hercegovskega vrhovnega sodišča. V dalmat nskem političnem življenju je igral stoječasro važno vlego ter bil več let urednik »Narodnega listi«. — Nov črnogorski list. Akademično izobrižeii Črnogorci v BeP gradu začno s 1 aprilom t. 1. izdajati list »Crrojfo-ac«, ki se bo potegoval za us'.a*o v Črni gori. — Prodaja Slovenskega Naroda" je prevzel tudi g. Ivan Legat, gostilničar in possatnik v Lescah pri kolodvoru. Najnovejše novice. — Železnica iz Opatije v Reko. ZaIe£niško miaUtratvo je podelilo stavbenemu svetniku Rjd. pl Stum-merju na Dunaju koncesijo za teh-n čne predpriprave za zgradbo električne ozkotirne železnice od postaje Opat ja Matulji juine železnice čez Vulesko, Opatijo, Lovrano in do meje proti Rki. — Frančiška si naroča nove torpedovk« Tovarna za torpede na Reki je dobila od francoske tlade narofiilo, da pripravi ISO notih torpedovk. — Roparski umor. V Lodzu 80 vdrli ponoči naznini roparji ▼ stanovanje zakonskih Jene ter pobili s sekirami m Ža in ženo. Umorjena st« imela premoženja okoli 1 milijon rubjev, toda roparji so dobili le malo denrr,a, ker so bile glavna svote naložene v bankah — Ljubi nr* s k a drama. V neki go»t Ini na Dunaju sta ae ustrelila 241eto\ lena KaUrina Pialka in njen lSUtni 1 ubin.ee K. Fiala. — Obsojani vseučilišČniki. 13 rnaloru4k!h dijakov na Ivovskem vseučilišču je svoječaaio uprizorilo ptoti rekt >r,u demonstracijo ter ga ometalo z gn !imi |aj€i Dobili ao po 5 dni zap ra. — Sleparstvos turškimi redovi. V poreJeljek se je izvršila v Carigradu obravnava proti družbi, ki je sleparila z redovi. Urednik Tahio-beg in pet drug.h turških pod-lolnikov, met nj mi en častnik in dva uradnika, si dobili po 15 let ječe. Rivš. neonski d."Ja;l,ai Chri-stoph je dobil eno leto, dva Avstrijca sta bila oproščena. — Tožba grofice L o n y a y proti svojemu očetu, belgijskemu kralju, je završen*. Obsodba se izreče v enem meseru. — Nemška olika. V Lincu je pnrtd 1 včjraj Selki virtuoz Kube li k koacirt. Vaenmci ao naskočili dvorano ter s kamenjem pobili dragocena zraii'a Bdu je huronako vpitje kakor v cu ukafrskem b ijišču. Tuli i biskovalce koncerta, med njimi častnike, ao napadali in paovali. Crtam papeži. V novem uradnem vatikanskem letopisu je papei Pij X. črtal devet papežev, katere je navajala cerkvena z^odoviua ter uckatere štela celo med svetnike, dasi nikoli tirali n i s o. Zopet doka/, o papeževi nezmotljivosti. Zato pa je tri papeže, krq>ostue duhovnike, na novo vpisal, o katerih dosedaj ni cerkvena zgodovina ničesar vedela. Na ta način se je uradno znižalo število papežev od 2(54 na 958. Pri tem se je pokazala jako značilna poteza^ iz nezmotljive cerkvene dogme, kakšne ljudi je stoletja in stoletja proslavljal katoliški svet za papeže, oziroma tudi za svetnike. Črtani papeži so: Ana« klet, Feliks II., C h r i s t o f o r u s, D o ran s II., Boni faci u s VII, Johanes XVII, Benedikt X., Aleksander V. iu J o h a n n e s XVIII. Na novo vpisani papeži pa so: Leo V l II., Silvester 111. iu Benedikt I X. — Papež Ana-klet ni nikoli živel, kakor je dokazal papežu sloveči cerkveni zgodovinar D u e b e s n e. In vender ima Li-ber PontiticalisJ da je vladal od leta 100—1P2. ter tega leta umrl kot mučenik ter bil v s 1 e d č ud e -zev p rjo glasen a a svetnika. 0 nezmotljiva rimska cerkev (Feliks 11. je sicer živel, toda papež ni bil, temuč je samo upravljal rimsko cerkev tistih 15 mesecev, ko je bil papež Liberius v prognanstvu. C h ri s t o to r u s je prišel do papeStva na ta način, da je pravega papeža Leva X. dal vreči v j ečo 1 n u m o r i t i. D o n n u s ni u i k o 11 živel. B o n i i a c i u s V 111, j e b i 1 dvakrat papež. Umoril je papeža Benedikta VI, moral pozneje sam bežati, a se je vrnil ter zopet pregnal pravega papeža, n končno poginil nasilne smrti. J o -h a n n e s X V 111, j e pregnal dobrega papeža Jurija V., a sije končal nazadnje sam svoje življenje v joči po dolgem hude m t r p i u -čenju (zato menda mučenik?) Ti trije papeži so „vladali" za časa poraokra-tije v Vatikanu, ko je papežev prestol oddajala v 1 aču g a M aro z i a. — Benedikt X. je bil nepravilno in neveljavno izvoljen ter je tudi sam odložil tiaro. Aleksander V. je bil zelo pobožen duhovnik, zakaj se je tedaj črtal, ni znano. Johannes XXIII. je bil n e p o s t a v n o izvoljen, ko je papeževal že Gregor X 11. Tudi on je končno prostovoljno odstopil ter Be zadovoljil s kardinalsko Častjo in bogatimi dohodki Škofa za Tuskul. H tem je papež Pij X., ki sploh nekako retormatorsko nastopa, da ga cerkveni ..knezi" že postrani gledajo Tu mrmrajo, postavil na glavo papeževo nezmotljivost in ncoinajane cerkvene nauke. Kakor znauo, je tudi med svetniki in svetnicami začel .revizijo" ter je nedavno dal vreči iz cerkve ostanke HCke svetnice, ki nikoli živela ni. * Japonski otroci. Japonci vzgajajo svoje otroke na najenostavnejši in najuaravnejši način. Ko je otrok T dni star dobi svoje ime. Deklice se imenujejo po kaki cvetki, fantje pa po zverinah. Japonski otrok nima nikoli povojev ali dolge obleke, temuč dobi haljo (kimano; kakor starši. Ti plašči so vrezani ravno, imajo bele rokave ter so v letuem Času ali iz svile, bombaževiue ali llauela. Rokavi so tako dolgi, da so otročji prsti popolnoma skriti. Čez pas se poveže z motvozom. Obleke Japonci ne zaznamujejo z začetnimi črkami iu številkami, temuč na vsak kos otročje obleke se pritrdi kovinska plošča z imerom in naslovom staršev. \'sak otrok tudi dobi kmalu po rojstvu okoli vratu amulet iz dama-sta (kinhaku), ki varuje otroka pred vsako nezgodo Japonke ne poznajo ne otročjih vozičkov ne zibelk, temuč mati ali starejša sestra nosi otroka na hrbta. Na ta način se otroci delavskih slojev kmalu navadijo, da se oklenejo mate rinega vratu kakor maeice ter mati ž njimi lahko opravlja navadne posle. * Čudna rešitev- Iz Arose je odšja nedavno na 8710 Čevljev visoki snežuik Weisshorn družba posebno pogumnih turistov s sneženimi čevlji. V družbi so bili: dva Angleža, neki nemški grof s svojim služabnikom, mlada Rusinja, neki Nizozemec in Švicar kot vodnik. Ko so turisti prispeli že 700 mestrov pod vrh, utrgal se je nad njimi vatikanski snežni plaz ter je začel dr-viti proti njim. Nihče ni mislil na rešitev. Toda kakor po čudnem naključju jih je plaz vzdignil nase ter drvil ž njimi v neznausko globočiuo iu cela družba je priletela živa in le malo opraskana. »Seveda so bili v čudnih položajih. Nekateri so bili do vratu v snegu Najprej se je izkopala Rusinja ter še drugim pomagala iz snega. Uefikomestna nevednost. V Eibingu jo prišla k neken.u me sarjU gospa iz glavnega mesta, da kupi svinjsko pleče. »Pred nekate rimi tedni sem na potovanju tu pri vas kupila dvoje plečet, ki sta bili res izvrstni. Ali jih se lahko dobim iste vrete ?« — »O, seveda, milostiva«, je odgovoril mtsar ter pckfczU na celo vrsto visečih plečet, »to so vsa iste vrste«. — »Dobro. Toda 80 pa tudi vBa ene in iste svinje (U je vpra šala nadalje dama. Mestr se je pc-gumno premagal ter izjavil: »Cisto gotovo!« — »No, to me veseli. Prcsm pošljite mi takoj tri plečeta na dem«. * Izposojene družice. Neka vdova iz boljših londonskih krogov je ustanovila nekako agenturo, da priskrbi druiice za poroko V ta na-men ima na razpolago več mladih, lepih deklic. Naznaniti je treba le kraj in fiaa poroke ter si naročiti število družic. Za vs*ko družico se plača 23 K. ako pi bo morajo posebno bogato opraviti, plača se seveda več. Tudi k porokam na deželo gredo, le plačt&ti se jim mora v ti namen vožnja in zamuda časa. Družice co »strokovno« izveibane ter skrbe natančno, da se vse pri poroki gladko vrli. * Otroška* vera. M*ti je poučevala svojo malo hčerko, da sta nuje Bog v njenem srcu. dokler je pridna in nepokvarjena. Drugo jutro je deklica ttd.U pri kavi ter se obotavljala, da bi pričela jesti. »Dete, zakaj pa še ne pijed kave?« je vprašala mati. M«!a odgovori začudeno: »Saj vendar ne bom ijubamu Bogu zlila vrele kave na glave!« Književnost. — Slovenski trgovski jjVestnik" ima v št. 3 n»«lednjo vsebino: 1. Vzroki f*limentov. 2. Višja trgovska šola v seji trgovske in obrtniške zbornice za Kran,sko. 3 Vzgoja našega trgovskega naraščaja. 4 O posobnem davku na trgovino, točenje ter malo prodajo ?ganih opojnih p jač. 5. Pravno razmerje med predstojnikom >n n&mešč^ncpm. 6. Raznoterosti. 7. R*zpredelek zt vpra?a nja in odgovore, 8 Društvene vesti. 9. Konkurzi. 10. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 16. marca. Tukajšnji listi se iz poročil, da so Rusi že zapustili Port Artur oziroma, da se ta trdnjava ne da vzdržati, samo norca delajo. Petrograd 16. marca. Norveški parniki, ki so dovažali premog v Port-Artur, so ta pristan zapustili, ker so Japonci izpred Port-Arturja izginili. Petrograd IG marca. Admiral Makarov poroča, da je iz topo ' esareviča" in „Retvisana" sestavil novo baterijo in jo postavil blizu Golobjega zaliva. Petrograd 16. marca. Japonsko časopisje s* bavi z vprašanjem, kaj naj Japonska v slučaju zmage zahteva od Rusije. Večina listov je za to, naj se zahteva otok Sahalin London 1. uri popoldne iz hise žalosti Križovniške ulico st. .'i na tukajšnje jrrobiAče. Sv. nafo zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. hlagega pokojnika priporočamo v molitev iu blag spomin. V Ljubljani. 1">. Rta 1904. 7:.o Dr Janko Jamiek MU Margareta Jamšek mi Kušarjeva soproga. Margareta omož. Zupančičeva, Antonija 1110/. scaria, Marija Ana, Serafina, Erna in Ivana Jam&ekova hčere. Klotilda dr. Jamšekova 1 sinaha. Vilibald Zupančič, Herman Scaria zeta. Ker bivam sedaj v Ameriki prodam iz proste roke hišo z vrtom na Studencu (Igu) pri Ljubljani, Naslov in ceno pove upravnistvo iSlov. Naroda« 710-3 4 pari čevljev za 5 K. Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal še kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 5 kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne. Razpošlljalnica čevljev 740 A. Gelb, Krakov, št. 40/4. Osobje tvrdke Fran Ksav. Souvan naznanja tužnim srcem, da je njih dolgoletni kolega, gospod Ivan Jamšek včeraj, dne 15. marca ob pol o. uri popoldne preminul. Pogreb se vrši v četrtek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v KriževniŠkih ulicah št. 3. V Ljubljani, dne 16. marca 1904. 22 Ai.ri.tl s z varstveno znamko „,G-Io"b\3.S" 2 515-2 da najlepše l&ano perilo, ^ Dobiva se povsod v rdečkestih zavojih a 100 gramov vsebine. Linolej in povoščeno blago I predajajo n« debelo uujeeneje 173—18 Vzorci in ceniki franko. jj| Josip Pfeningberger-ja sinovi „„„„j Vzorci in ceniki franko, avstr. tovarna z: usnjato in povozi!, blago 1., Aiikrrhof. C3 C O as fcafl r%4 Kdor želi biti^postrežen,' z dobrim,^pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9 5 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union1 v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jubljana, Prešernove ulice nasproti frančiš anskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečirn bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se al. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker ao v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (fagonah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. ___ W „Cene niso pretirane". Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna ^oprava (Besteck), garniture v krasnib skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. •K Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.35734 J. X Naglas, Turjaški trg št 7. 668-3 Šivanje oblek prevzemam ter točno, okusno in poceni izvršujem. Ceopoldina Budan Križevniake ulice 99 na dvorišču. ca OD sprejmeta se pod zelo ugodnimi pogoji v Idriji. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati je pod naslovom : Josip Kogovsek, Idrija. sveža in dobro namočena se dobi v trgovini 445-7 Valentina Sitar-ja v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 8. Poskusite Po okusa in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—62 EDMUNO KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Drenikov vrh. Odslej naprej se toči pristni cviček iz pokuševalne kleti iz vinogradov gosp. V. Pfeiferja v Krškem m dobra starina iz leta 1900 iz vinogradov prevzviš. gosp. biskupa Strossmayerja v Djakovem. Za obilni obisk se najtopleje priporoča 478 -9 Triumpfi-štedilna ognjišča - mm a^^fiiHiil za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 2t t so najbolje priznana. Prignana tudi kot najboljši in naj- Ji trpežnejSi izdelek Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do poslani znamki. 543—6 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" Goldschmidt & sin zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče primarne službe. Ponudbe pod „Kontorlstlnja" na upravnistvo „S1. Naroda"* 746—1 Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa oprava takoj cono proda. Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalni šipi, 1 delikatesna miza (pudel) z marmonato ploščo, kakor tudi vse štelaže iu omare za manufakturijo in galanterijo. Od portala pošljem lahko podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jaeser, Vrba na Vrbskem jezeru. (Velden a. VVorthersee). 6b2-5 Praška parna na za plutovlno Stern št Renner Im** spretnega, pri zadevnih odjemalcih uvedenega 733 provizijskegazastopnika Gospodje, ki bo že poslovali v tej stroki ia ki potujejo po deželi, imajo prednost. V komptoir1 se »sce za takojšnji vstop deklica aii mož, ki zna perfektno, brez pogredka 'n popolnoma samostojno hrvatsko, slovensko ln nemško korespondirati; st^no^raliie zmotni imajo pr^dn st. — Obiralo se bo le na tak**, ki so bili ie dlj#» 6asa ▼ #-n*ki s'ii?b . Ponudbe s fotografijo z navedbo zahtevane place in referencami naj se naslovijo na: Jeller, Stubica, hrvatsko. lljam! navodilo za vse one, ki trpe na kili, zaprtju telesa in " zlati žili- " " 711—2 Vi. RelmannM, VIhw« ¥LT "J«bljana Židovske ulicel "-^V^V^JjL Židovske ulice 1 es. Kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku Svet]aven od dne i. oktobra 1903. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE jot. kol. P-.OGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osoDnt Viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzen-f ate, Inomost, Monakovo, Liubno, c^z SeLzthal v Aussee, Solnograd, Cez K ^in-Reiliin_ v Steyr, v Lmc na Dunai Via Amstettea. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -a.2, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — 00 11. Uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbb>, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 Uli 56 m popoldne OSObni vlaK V Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franaensieste. Mona- kcvo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lcnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reitiing v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine varo Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr \ Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten — Ob 10. uri pcnoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo {direktni vezovi 1 in E. razreda Trst-Monakov^) PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomestc, StraJSo. Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pcpoldne: istotako, ob 7. un 8 m zvečer V NovomestO, KoCevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBIŽA. Ob & uri 25 m z,utraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, laomost, Franzensfest«, SolnGgrad, Lmc, Steyr, Isl, Aussee, Ljubno, telovec, Beljak ^direktni vozovi I. iu II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 1*5 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cci: Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, jLinc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaia, Ljubna, Selzthala, Beljafea, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, smohora, Celovca, Por.tabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz No7ega m>-3ta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešaui vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. McSani vlaki: Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob It. un 0 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. un 65 m zvečer tsamo ob oedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 St. 512 o. s. 8. 725-2 Radi oddaje zgradbe novega enorazrednega šolskega poslopja v Podgradu (Maicbau) preračunjene z vodnjakom vred na 20,703 K 15 v. razpiše se ofertua obravnava na dan 6. aprila 1904 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih županstva občine išmihel-Stopiee v Kandiji. Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se prilogi 1010 varščine troskov tega dela ali pa vseh del na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s črkami in besedami, kakor tudi naj iste obsegajo izrecno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik iu načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže. Oi 6. kleparsko delo 7. slikarsko delo 8. steklarsko delo 9. peearsko delo 90 K — l>;> k — n k — M k ;>o menjena varščina znaša za 1. zidarsko delo . . , 11^0 K — h 2. kamnoseško delo . 17 K — h 3. tesarsko delo . . . 344 K T)0 h 4. mizarsko delo . . 98 K — h 5. ključavničarsko delo 130 K — h Take ponudbe se bodo sprejemale pri r. kr. okr. £ol. »vetu v Kudolfoveiu do 9« ure dopoldne zgoraj omenjenega* dnevu ; na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedena dela stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisani oblasti. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo dne 12. marca 1904. Stanovanje 4 sobami, kopelno sobo in pritikli-ami v vili Mlnka, Erjavčeva !Qsta, se odda mirni stranki za i« gusto v termin. 734—2 Povpraša se istotam v I. nadstropju. Vila se tudi proda. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili Vsak član ima po preteku petih let pravico dogdividende. ww vzajemna zavarovalna "banica v a grl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z v m*-« It 4» z I nlo«aiiHko-narudno upravo. 3-31 Vb* pojasnila daje. Generalni za sto p v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hidi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjui? tnkoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobitka iadatce podpore v narodne in občnokorititno nanene. atOM 37CX 04 7056 2D Fino, dobro in ceno in piti se more edSnole „pri Rasbergerju" i o^oe restavracija ..ori Mm lubk" (k ;"'! |>r*c$elitei> mednega $alona in trgcuinc 5 cuetl^ami. restavracija Mph ucicm mhji Wolfove ulice štev. 12 471- 9 Najfinejši guljaž za zajutrek samo 4» fcr»J*'nrJeY« ~ V sredini mesta! =z ped tranče, tik 5radeeR«ga mesta (dosedanje skladišče gospoda Feliks tlrbenca). cJo^&no opo&.atJcuii častite »?amć na Lv£tf?o ^afocjo 3utiaj,> fiifi tu ortcjmačtn fi partifitfi tno^foo in prosim prao oftltttMtt Ida 5k<*f-n*anck- (?ctfti>^nl 5op4U iu o*tf otat« C4>6ttit> Mataufio po uatacilu doma iaStafuj^jo. išče za sodne okraje: Ljubljana, ljubljanska okolica, Litija Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, Logatec, Postojna, Kočevje in Črnomelj, povsod po enega zastopnika, slovenščine in nemščine zmožnega, ki se ga bode, če dokaže zmožnost, nastavilo z gotovo plačo in provizijo. Prednost imajo tisti ki na dotičnih krajih stanujejo. Ponudbe naj se pošljejo pod „Griites Hinkommen", Ljubljana, poste restante 731-2 metska posojilnica ijuoljanske oko-iut* i registrovaua zadruga z neomejeno zavezo ^ V novi lastni hiši X- H na. vogalu Dunajska ceste is Dalmatinovih ulic |§ obrestuje hranilne vloge po 4*L°L ^ «-i—> l - brez odbitka rentnega davka, katerega poNojll- nlea *»m»i» za vložnika piaćaje. 304 -96 ^ iia po 5°j„ isa po 5' 4 % & Odoločilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let, i Uradno ure : razun nedelj in pravnikov vsak dan od 8,—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne. ^ Poštnega hranilničnega urads štev. 823.406. ^ Agentje ki se hote pečati h prodajanjem nekega razširjenega predmeta se iščejo po vseh občinah proti gotovi plači in visoki pro iziji. 721-3 Ponudbe na: Arnest Agular, Budapest, VII., Josefsring 16. nuc P. n. Kje * mi 04. JCilda Šeber. ni 65* 3 Za vodstvo zaloge pivi v stroki izvežbanj 1 [ [ [rCGllIuIlGffi v novomeški okolici ] J obstoječega iz njiv, travnikov, sadnega vrta, nekaj gozda (od 56 oral samo 4 orali), kmetske hiše in gospodarskih poslopij na Boričevem pri Sreberntčah po prostovoljni javni dražbi, se bo vršila v četrtek pc velikonočnih praznikih, dne 7, aprila t. 1, oh 9. uri dopoldne Pogoji se bodo prečitali na dan dražbe na licu mesta: Boričevo 4». Pripomni se, da se bo posestvo prodalo proti večletnim plačilnim obrokom. Ondot se proda tudi več stavbenih parcel tik novomeškega okr.iinega glavarstva, dve stavbeni parceli v Novem mesta ua Ločenski cesti, even-t j no tudi drnge njive, dva poda, kolarnica in kozole v pomeriju Novega mesta. 738 Ustmena pojasnila dajeta: pristavnik Mihael Rožrnlirr^ar« 53<»r3čcvo £t* A pri Novem mestu ali pa posestnik VUktor Rolir-luanil v svoji pisarni: fi J uhljem*. ,Hv. Petra nasip Nt. <7. '/ipht;:v;-vt---. samo SELuE * KARYJev čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Rumeno in črno. Po3ebno priporočljivo za *«*vlje Iz u ti v - in I»ld4»^t*£;t UMiiJs«. Dunaj XII 1. 330-7 ki zamore položiti tudi primerno kavcijo. Ponudbe pod „Zalagatelj 1904" na u;r*¥niiti Cd 11 3 o o e \x z đr&vn ikov priporočen a r^: "Pa 1 1^ O 1 ^To *rZ~%, wm Z <3 : a ± elocicu bolne -1 m9 E&e. Jzborno 3 e i e o b n e s ! a p r i b!iLwan)M, črevesnem katar? driske J. :^ zaprtji i. t. d. D I vspevaj o I;z v i s p r i t e m in ne trpe p r a v ^ nična neoreb avl I i v o s I i D o b§i se v % lekarnah In dr o g n r i j a ! \ To a r n a Fl.Ku f e ^ Bergedor F -H A rv^i B L j ^ o in D u N a J I. I" opoino sveže izbrana zaloga za pomladno in letno sezono moških, deških in otroških oblek, kakor tudi damske konfekcije. Zaradi nakupičenja zaloge in pom^nkanja prostora sem ž« «edaj primoran, da prodam blago za lastno nakupno ceno. Čiez 4000 moških sukn. oblek........od K 10* ~ naprej do najfinejše izvršitve (m 1500 deških oblek........... 3000 otroških oblekic.......... 1000 svršnikov, športnih sukenj, havelokov . 2000 hlač, modnih, črtastih, najlepših vzorcev 9* 9» 9» K 6 K 2- K 8" K 4- 59 99 »9 99 697 2 „ 3OOO kosov najfinejše in najnovejše damske konfekcije poslednje novosti: jopice, plašči, paletoti in ovratniki, za vsako ceno kakor tudi prelepi damski kostumi, batistaste obleke in mične bluze. Največja itbtra najfinejšega angleškega, francoskega in trnakega blapa iz ovčjo volne za naročila po meri, ki ae na Dunaju naiiineje in najhitreje izvrše. Na og se pošilja komurkoli, tudi brez pov^tja. — Za pla&evanje ae dajo olajšave. Za mnogobrojni obiek prosi z odličnim spoštovanjem Kapamacsija & Bondy. OrOSlaV BCPna*0V*^* ~ Ljubljana, Mestni trg št. 5. C € i i m € Angleško skladišče oblek Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".