5RKDNISTV0 /A IM K je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 .tiskarna I. nndstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do IT. iopoliine in od r>. do 6. pcroltlne vsak dan razen nedelj in »raznikov. Rokopisi se n? vrnfajo. Nefrnnkirana pisma se ne ; sprejemajo ; : NAROČNINA ; celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; ?a Nemčijo ccloletno K 2G'40: za ; : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36*—• Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje hi praznikov .* / / ob pol 11. dopoldne. \ \ *, UPRAVNISTVO ae nahaja v Selenburgovi ulici a te v. 0, in nraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inseraii: enostopna petitvrstica 30 vin., podojen prostor, poslana ::: in reklame JO vin. — Tnserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. ■■ — Stev. 535. V Ljubljani, v ponedeljek dne 17. marca 1.913, Leto III. Meščansko časopisje — delavsko časopisje. Sedanjo dobo hvalijo, ker je potihnil boj z mečem, puškami in topovi med raznimi družabnimi sloji. Poulične boje nadomešča dandanes časopisje, z ostrim pisarenjem sc bije Ijuti boj. Ali nihče ne bo trdil, da se dandanes gospodujoči sloji bolj pošteno bojujejo, kakor ne-Kdaj — kajti slabe lastnosti gospodujočih niso nikjer tako očividne, kakor v njihovem časopisju. V razvoju meščanske družbe ki je izumiteljica časopisja, je časopisje igralo prvo vlogo. Vse uspehe, ki jih je doseglo meščanstvo, se ie večinoma pridobilo s časopisjem. Ali meščansko časopisje ie zatajilo svobodne ideje, ko je meščanstvo prišlo na krmilo; vsebina meščanskih časnikov je v resnici bore malovredna, dasi }c meščansko časopisje dobro razširjeno. Geslo: »Nabirajte bogastvo« velja za meščansko časopisje. Dasiravno navidezno meščanski časniki zastopajo nekaka načela, vendar menjajo, če je treba vsak dan svoje prepričanje kot navaden človek srajco. Navadno ima urednik — če sploh smemo tu govoriti o uredniku — tri duše v sebi. Pri tacih Časnikih Je delo razdeljeno, zato sc pripeti, da urednik v političnem pregledu ali v uvodnem članku to pobija, kar drugi priznava pod črto. »Barba de fres colores 110 la traen sino traidores,«* sc glasi pregovor in tako je tudi pri meščanskem časopisju. Danes zagovarjajo svobodo, pravico itd., filtri pa že prosijo vlado, naj s silo zatre gibanje med delavci za svobodo, za pravico. To je načelno po nazorih meščanstva in njih plačanih pisarjev. Ker so delavci spoznali, da meščansko časopisje zagovarja le izkoriščevalce, le parasite sedanje človeške družbe, so obrnili »krščanskemu« in »naprednemu« meščanskemu časopisju hrbet, ter ustanovili svoje časnike, katerih naloga je, brezobzirno bičati vse, kar je gnilega v človeški družbi, vse zakone, ki se kujejo v pa- {\a1x^ranzensringu«. Delavcem gotovo bore malo koristi, če se skuša razredno nasprotstvo prikriti s sredstvi, hi le za nekoliko tednov ali mesecev znižajo bedo 111 revščino, ker bi se s takimi sredstvi le zapirala pot razvoju in napredku. Delavcem gotovo mnogo več koristi, čc se meščanska drnžba drobi in drobi, če izgine s pozorišča ter se na njenih razvalinah ustanovi druga, socialistična, v kateri ne bode človek tlačanil človeku, temveč bo užival sam sad svojega dela. Zato mora delavsko časopisje tudi poučevati delavce, ida spozna delavstvo kulturno nalogo, katero mora in jo bode tudi rešilo. Delavsko časopisje mora bili vedno na straži, če se mogotci pripravljajo za nov napad na ljudske žepe, če m .adnjaki poželjivo ste-zaio svoje roke po ljudski šoli, da bi mladino v neumnosti vzgojili. Malim obrtnikom mora brez ovinkov povedati v obraz, da je laž, če nekateri dobrijani trdijo, da bi se jim lahko pomagalo z obrtnimi izpiti in drugimi enakimi šepavimi sredstvi. Njin rešitev je le edino v socialni demokraciji, če gredo združeni z delavci v boj za preosnovo sedanjega krivičnega družabnega reda. * 1 rojna brada lopovov. Dobrodelni ples. . ... in beda raste. — Zima je okrutna, In dela ni; a siromakov trop z otroci, ženami zmrzuje, strada . . . in vsako uro se odpira grob. Debela plast snega pokriva zemljo in vedno več ga siplje siv oblak. A nekaj tajnega se meša s snegom — skrivnost usodna napolnjuje zrak . . . Ko da bi plavale po zimskem vzduhu prikazni čudovite, ki grozč, iztegujoč nevidni svoj kazalec. Zemljanom z novim, hujšim zlom pretfi . . Nad mestom begajo pošastne sence, šepet po gosti megli plava tih . . . ko da bi jokale se bolne hiše. ko da šuštel bi pogubljencev vzdih. Iu nekaj čudnega se v srca vlega, v 'onosna srca rajskega sveta, kjer zima izpreminja le zabave in kjer ni najti nizkega gorja. Sočutje se je v dušah obudilo usmiljenje se vzpelo v srcih dam . . Saj vidijo, kako zmrzuje raja — te tuje bede jih je skoraj sram. Sešel se žen je venec plemenitih; to diči stan a to visok naslov, prvakov naroda soproge svitle, a poleg njih trop dražestnih cvetov. In vse so složne: treba je pomoči. Ubogo ljudstvo! Beda mu je gost. Usmiliti trpinov se mrjočih je nam, ki smo srečnejši, res dolžnost. Čim odločneje delavsko časopisje biča rane sedanje človeške družbe, toliko več prijateljev ima, toliko bolj se širi med ljudstvom, ker je resnica, da ima list, ki piše resnico, mnogo sovražnikov, a še več pa prijateljev. Dasiravno zavzema delavsko časopisje v politični borbi strogo razredno stališče, se vkljub temu čedalje bolj širi med drugimi sloji. Ljudje, ki so v resnici napredni in svobodoumni, so primorani dandanes zbirati S3 okolo delavskega časonisja, ker edino delavsko časopisje uči človekoljubje., brani svobodo in se bori proti črni reakciji, ki skuša zopet dandanes poplaviti Avstrijo, privesti zopet narode v srednjeveško sužnjost. Čedalje glasneje odmeva povsodi klic nazadnjakov: »Le nazaj, v blažene čase nazaj, ko grmade svete so plamtele in na njih žrtve bogu v slavo prokkte so gorele . . .« Ali njih trud je zaman. — Zavedno delavstvo je s svojim časopisjem na straži! Strahovlada premogovniških baronov v Ameriki. Mnogo se govori in piše o svobodi v ameriški republiki. Posebno amerikanski državniki ponosno poudarjajo, da je v Ameriki najsvobodnejša ustava in da so pred zakonom vsi enaki. Medtem, ko čujemo in čitamo iraze o svobodi in enakosti vseh pred zakonom, prihajajo preko oceana nezaslišna poročila o strahovladi premogovniških mogotcev v West Virginiji. Nedavno je časopisje poročalo, da so štraj-ktijoči rudarji porezali brzojavno in telefonsko žico in da je nemogoče dobiti poročil iz stavkovnega okraja. Vest ie bila sumljiva in vsakdo je lahko opazil, da se za to vestjo nekaj skriva in da je s premislekom poslana v svet. Kdor je količkaj mislil, je lahko zaključil: Ako so štrajkujoči rudarji uničili brzojavno in telefonsko zvezo, potem je bilo nemogoče o tem činu poslati brzojavno in telefonsko poročilo v svet, marveč ima ta vest namen odvrniti pozornost od nekaj druzega. Kdor je tako sklepal, je uganil resnico, kakor se je izkazalo sedaj. Premogovniški baroni so upeliali cenzuro za brzojavna in telefonična poročila. Vsako vest, ki poroča o situaciji štrajka. cenzorji, katere so postavili ptefaogovmški riiagnatje. To je vzrok, da svet mam izve o grozodejstvih, katere uganjajo beriči in najeti pretepači v interesu kapitalistov. Vztic strogi brzojavni cenzuri je javnost vseeno izvedela, kaj počenjajo ameriški kazaki z ubogimi rudarji, ki so zastavkali, da s stavko izvojujejo človeške razmere. Ves stavkovni okraj je zaseden, kakor da bi sovražnik udrl v deželo. Močni vojaški oddelki s strojnimi puškami stražijo ceste, mostove in rudnike. Vojaške patrulje hodijo od vojaškega taborišča do taborišča. Uboge rudarje lovijo in zapirajo v živinske hleve kot hudodelce. V tak lilev so zaprli tudi nekega časnikarskega poročevalca, ker so ga smatrali za uradnika ali organizatorja rudarske organizacije. Ko so beriči kapitalistov spoznali, da so ustrelili kozla, so izpustili časnikarskega poročevalca, ki je takoj pismeno sporočil svojemu listu o kapitalistični strahovladi. Poročevalec navaja v svojem poročilu razna grozodejstva in nasilstva, ki so iih izvršili kapitalistični najemniki. Svoje poročilo zaključuje z besedam, da v nazadnjaški Rusiji ne ravnajo hujše s stavkujočimi delavci kakor v West Virginiji, ki je država Unije, v kateri so se pradedje borili proti angleški tiraniji in za človeške pravice. Poročevalec ni socialist. Zato je njegovo poročilo vsepovsod obudilo senzacijo. Kapitalistom ni zadostovalo, da so njih najeli beriči naskočili delavce in jih dvanajst ustrelili, kakih 15 pa težko ranili, temveč so jih Še mnogo polovili in zaprli v živinske hleve, kjer jih puste stradati. Tako je sporočil časnikarski poročevalec javnosti. Ako vprašamo, kaj je bilo vzrok, da so najeti in dobro oboroženi beriči naskočili stavku-joče delavce, tedaj izvemo, da so se stavkujoči rudarji poslužili v ustavi zajamčene pravice — zborovalne svobode in da s tem kapitalisti niso soglašali. Naiven človek bo rekel, zakaj pa stavkujoči rudarji niso pomolili najetim beričem ustave pod nos in jih opomnili na njih zmoto? Gotovo bi beriči ne streljali na delavce! Da, beriči bi ne streljail na delavce, ako bi delavci imeli kakih 50 svojih zastopnikov v kongresu. v westvirginijski legislaturi (zakonoda-jalni /bornici) pa vsaj 10 svojih tovarišev. Ali pri zadnjih volitvah so se delavci v večini izrekli za svoje izkoriščevalce. S tem so jim dali moč, da v slučaju štrajka pošljejo nanje beriče, da jih postrele 11 pozapro v živinske hleve. Dokler ne bodo delavci imeli v zakonodajnih zbornicah svojih zastopnikov, dotlej se bodo kapitalisti upali z grozovlado strahovati delavce. Danes nimajo westvirginijski delavci nobenega zastopnika v državni legislaturi, da bi zastopal njih interese. Zato ravnajo kapitalisti ž njimi, kakor nekdaj s črnimi sužnji. Odkar je začel štrajk pa do danes je bilo umorjenih trideset rudarjev. To je strašna številka! — Pa tudi stavkokazi živijo življenje sužnjev. Guverner Glasscock v West Virginiji, ki je pristaš nove progresivne stranke, ni storil do danes druzega. kakor da je poslal milico v stavkovne okraje, da postreli stavkujoče delavce; Taka je socialna reforma progresistov-ske stranke, katero je ustanovil širokottstni Roosevelt s svojimi prijatelji. To govori jasno in določno, da se delavci ne smejo zanašati na tujo — kapitalistično pomoč, temveč se morajo organizirati kot razred, ako hočejo sebe in svoje osvoboditi mezdne sužnjosti! Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem. Včeraj dojx>klne se je vršil v ljubljanskem »Mestnem domu« občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem. To izmed najstarejših strokovnih društev obstoja že 45 let in se ie razvilo v tej dolgi dobi do izredno moči in vpliva tako glede mezdnih razmer kakor tudi glede materielnega podpiranja članov. Občnemu zboru je predsedoval predsednik L. Werzak. Iz društvenega poročila posnemamo naslednje podatke o delovanju in uspehih društva v letu 1912: Društvo je imelo v minulem letu redni in en izredni občni zbor. Odbor je rešil v poslovnem letu svoje naloge v 18 sejah; pri sedmih sejah so bili tudi člani, oziroma zastopniki tarifne komisije. Usmiljenje cvete v teh mehkih srcih in mnoga solza sveti se v očeh . . . oh, saj bi plakal spričo take groze brezčutni les in kamen tam na tleh. Raz srce jim je padlo težko breme in ginjene so segle si v roke, ko so sklenile, da v korist ubožcev zabavo dobrodelno prirede. Večer teman ie širno velemesto povil v skrivnosten, neprozoren mrak. Po ulicah brlijo medle luči, snežinke goste padajo na tlak. Turoben je večer, prav kot bi nekaj mrtvaškega napolnjevalo vzduh; turoben dvakrat siromakom bednim, ki ne vedo, kaj je vsakdanji kruh. Temina pa ne sega tja v dvorano, kjer tisoč lučic čarovno žari, kjer godba svira, kjer duhte cvetlice, kjer kupa radosti šumi, kipi. Šeherczadin svet je tu obnovljen, tu pravljic zlatih oresničen čar; z narave in umetnosti bogastvom druži se tu lepote mladi žar. Zlato, srebro, smaragdi, diamanti, baržun in mramor, barve, luč in vonj labodji vrati, prsa, cvetna lica — Atene tu je, Apolona tron. In tu kraljuje blažena ljubezen, plamnena tukaj vtripljejo srca; življenje, oj življenje tukaj polje in nihče ne pregleda ga do dna. in žene, tu in tam otroci — v očeh sovraštvo, na obrazih glad — obsevajo jih baklje temno rdeče, obseva plamen ves ta grozni jad. In votel glas nadvlada to šumenje: — Gospoda, krasnoT Ljubite nas res! Sramote smo že dovolj navžili — prišel je čas, drugačen zdaj bo ples! Usmiljenje obuja naša beda! Zabavate se, plešete za nas in z miloščino sramotite revo, ki strada, mre, zmrzuje radi vasi A v sreči vse so roke darežljive -odpirajo se mošnje in roke; vesela družba pleše, da oblaži trpinom vsaj najgroznejše gorje. Oj, mnogi siromak bo jutri srečen in hvalil bo dobrotnike glasno. Oko premnogo, zdaj od boli rosno, bo jutri od hvaležnosti solzno. Oj blagi čut! Usmiljenje nebeško — kako oplemenjtiješ vsa srca! Radost Čistejša napolnjuje duše, kjer ogenj tvoj visoko plapola . . . .. A čuj! Kaj to?.. V glasove plesne gordbe se meša čuden, nedoločen šum; od ulice se čuje sem teptanje, korakanju podobno vojnih trum. Kaj to pomeni? Kaj se ljudstvo zbiral Cernu doni po mestu plat zvona? . . . In tukaj . . . ravno tukaj, pred palačo?. . . Kako ta lačna truma sem zija! V teku leta je dovolil odbor na zdravniški nasvet osmim bolnim članom bivanje na deželi, priznal petini članom prispevek k preselitvenim stroškom in plačal za tri umrle člane pogrebnino. Zaradi neupravičenosti je moral odbor v enem slučaju odkloniti prispevek k preselitvenim stroškom in v dveh slučajih brezposelno podporo. Med onemogle so se sprejeli spričo zdravniško dognane nezmožnosti za delo naslednji člani, in sicer: stavec Adolf Zwatz, stavec Alojzij Košir in stavec Filip Kranjc. O binkoštih je praznovalo Osrednje društvo tiskarjev in črkolivcev Češke, Typogra-fickd Beseda v Pragi, petdesetletnico. Društvo tiskarjev in črkolivcev za Tirolsko in Predarl-sko v Inomostu pa štiridesetletnico svojega obstanka. Obe društvi je odbor pozdravil brzojavno. Za 16. dan septembra je sklicalo zvezno načelništvo zborovanje predsednikov zveznih društev na Dunaj v svrho predposvetovanja o bodoči reviziji normalnega mezdnega cenov-nika. Zborovanja se je udeležil imenom društva predsednik L. Werzak. Normalni mezdni cenovnik sta priznali tiskarna Tiskovnega društva in tiskarna »Sava«, obe v Kranju. Med letom so umrli po daljšem bolehanju trije člani, in sicer: dne 29. julija v Ljubljani stavec Zmagoslav Starin, star 32 let; dne 30. julija v Zapotoku pri Sodražici stavec Mihael Arko, star 22 let, in dne 25. septembra v Ljubljani stereotiper Karol Paulinič, star 26 let. — Bodi vsem trem tovarišem ohranjen časten spomini Društvo je štelo dne 31. decembra 1912 pet častnih in 185 (—11 proti prejšnjemu letu) rednih članov ter štiri onemogle tovariše. Število članov je nazadovalo, ker je nastala lani na Kranjskem kriza v tiskarski stroki, ki je že ni bilo od leta 1888,, ter je moralo mnogo članov iskati dela v drugih krajih. Posredovalnico za službe je oskrboval tovariš O. Planinc. Za službo se je oglasilo 72 pomočnikov in je posredovalnica nakazala 52 služb. Računski zaključek izkazuje 18.320 K 26 * prejemkov in 17.263 K 31 v izdatkov, tedaj 1051» kron 95 vin. prebitka. Društveno imetje je znašalo dne 31. decembra 1912 po izkazu in) 44.683 K 51 v. ne glede na vrednost knjiž in inventarja v znesku 3550 K. v.. Navedimo tukaj še nekaj važnejših postaj iz računskega zaključka. Članski prispevki^ znašali 13.585 K 50 v, dohodki imetja \77vk. 86 v ter različni prejemki kakor povrnjeni prispevki zveze, darila, globe 2954 K 90 v. Medi izdatki pa imamo podpore (bolniška 4746 K 40 vinarjev, brezposelna 3327 K 50 v, preselitvenai 272 K 50 v, potovalna 1600 K 20 v, za onemogle 1078 K, pogrebnine 300 K, sirotnine 152 K, vdovske podpore 102 K) v znesku JI.87S K 60 v, izobrazba 1217 K 47 v, uprava 1540 K 93 v, or-s ganizacija 982 K 88 v, zvezi v poravnavo centraliziranih podpor 1587 K 7 v itd. Računski pregledniki so pregledali blagajniške knjige in blagajno dne 6. marca in dna 13. novembra ter našli obakrat vse v najbolj šem redu. Skontrirali so blagajno zadnjič prosil teden. Knjižnica, ki se nahaja v društveni sobi 114 Frančevem nabrežju št. 7 (1. nadstropje), je bila ob sredah in petkih odprta, in sicer v prveni četrtletju od 8. do 9. ure zvečer, nato pa vs!eq že večkrat izražene želje od 6. do 7. ure zvečer, '» ■ ... .M-i....- • ............ . ... S M Zahtevali smo kruha, dela, prava! — Beraški dar ponujate nam vi. Povod za rahločutne veselice, naslov za ples in šalo smo vam mi. Oj, nam pa je dovolj te krute šale, dovolj sramote za neznanski jad . . . Ne milosti — pravice smo iskali, krivice zdaj zori krvavi sad . . . Na ulici narašča nmož uporna, iz lin glasneje bije plat zvona, dviguje se, divja vihar grozoten ^ in lačen plamen šviga do neba. Od trga sem hite vojaške čete — trepet tam gori, tukaj šum. nemir in strast se dviga, kri kipi po žilah — odprt strastem nebrzdanim je vir. Tu klici, kletve, krik in šum viharen, a tam komande ostri, rezki glas----------- Besede ni mogoče razumeti, besneče vre upora divji kvas. Zdaj poči strel — kak votlo se razlega! In kri rdeča barva blatni tlak. Krvavi krst vstaja je sprejela, rohnenje strašno pretresuje zrak. Ne pleše več usmiljenje tam gori —• —• Pošasti plamen sveti skozi noč, na ulici divja strahotna bitka, v goreči hiši kličejo pomoč. A nihče se ne zmeni za plesalce, opraviti ima vsakdo s seboj------------ le plat zvona tam pretresljivo stoče, a v plamen kaplje tu krvavi znoj . . . l -; L Zaradi izdaje tiskanega seznama knjig se v mesecih avgustu in septembru niso izposojevaie knjige; seznamek knjig bo izšel še v prvi polovici leta 1913. Število knjig se je pomnožilo za 105, ki so se vse nakupile. Knjižnica je štela koncem leta 1912. 1852 (prejšnje leto 1747) knjig, in sicer 1257 zabavnih, 199 znanstvenih, 191 strokovnotehničnih in 205 razne vsebine. V teku leta si je izposodilo 148 oseb (članov, vajencev, pomožnih delavcev in delavk) 1920 knjig, in sicer 1347 zabavnih, 159 znanstvenih, 137 stro-kovnotehničnili in 277 razne vsebine. V društveni sobi je na razpolago 27 časopisov in revij. Predsednik zahvali tudi vse prijatelje društva. ki blagohotno podpirajo stremlljenje društva. Podpredsednik Mlinar poroča, cla so v tarifnem uradu odložili vsi pomočniški zastopniki svoja mesta in da so storili isto tudi kro-novinski podnačelniki tarifnih razsodišč, ker je podjetniška kurija pritrdila važni principijelni točlu proti zmislu tarifa, dalje je naglašal, da sc bo vršila prihodnja revizija tarifa, ki poteče konec tega leta, v znamenju stavnega stroja in je zaradi tega treba vse resnobe pri bodoči reviziji tarifa. V imenu računskih preglednikov priporoča član V. Cerer absolutorij za blagajnika in računovodjo ter predlaga gla_vnim funkcionarjem običajne nagrade, kar je občni zbor vse sprejel soglasno. Remuneracije znašajo predsedniku 50 K računovodji 250 K, blagajniku 100 K, zapisnikarjema 20 in 60 K, knjižničarjem 20, 10 in 10 K V olajšavo volitev v odbor so zaupniki sestavili kandidatno listo, ki je bila po nekaterih spremmjevalnih predlogih sprejeta z veliko večino. Oddanih je bilo 136 glasov. Izvoljeni so v odbor: L. VVerzak, predsednik; J. Mlinar, podpredsednik; A. Rabič. A. Štrekelj, zapisnikarja; O. Planinc, računovodja; F. Jereb, blagajnik; K. Brozovič, blagajnikov namestnik; F. Jeran, V. Slanovec, knjižničarja; J. Hilb-scher, F. Mlakar, prisednika. Računski pregledniki; A. Grapar. F. Lapajne, J. Longyka. Upravitelj potne blagajne za Ljubljano O. Planinc. za Novo mesto M. Petrič. Nadzornik V. Cerer predlaga dalje, da se izreče topla zahvala dosedanjemu blagajniku J. Komarju, ki je danes odložil svoje mesto, za njegovo marljivost in vestnost. Zbor se je tej zahvali z viharnim odobravanjem pridružil. Daljša debata se je še razvila o strokovno tehniških in naobraževalnih predavanjih, katere se je udeležila cela vrsta govornikov. Posebno sta priporočala naobraževalna predavanja člana Ostojič in Dražil. Vsi govorniki so fih priporočali. 7 ri strokovno tehnična predavanja, ki jih je letos priredil odbor, so bila razmeroma dobro obiskana. Točno ob 12 uri je predsednik zaključil lepo uspeli redni’ občni zbor z apelom na člane, da goje kolegijalnost in solidarnost kakor doslej tudi v bodoče. Ljubljana in Kranjsko. — »Zarji« za pirhe. Organiziran delavec nam piše; »Se dvajset let nisem bil star, ko se Je začel krepkeje širiti socializem po Slovenskem. Malo nas je bilo takrat, ki smo prišli v socialno demokratično stranko iz svetega prepričanja, da je socializem za delavca nekaj povsem naravnega, samoposebi umljivega Malo nas je bilo, a pogumni smo bili kakor prvi kristjani, ki se niso bali ne levjih krempljev, ne grmad. In naš pogum, naše sveto navdušenje smo cepili dalje med indiferentnimi delavci, Kjerkoli smo se z njimi sešli. Če jih nismo pri-dobili prvi dan, nismo vrgli puške v koruzo temveč smo prišli še drugi, tretji dan, dokler m bil naš, popolnoma naš. Kako smo tekmovali kdo da bo izpreobrnil večje število nezavednih delavcev v razrednozavedne, ponosne sodru-ge. To delo so moji najlepši spomini! In potem smo si ustanovili list. Naš list! Kako nam je utripalo srce od veselja, kako so se nam tresle roke od pričakovanja, ko smo ga razgrinjali Agitatorično delo nam je bilo stokrat olajšano. Ko smo se razhajali od dela na večer, smo temu in onemu, ki smo mu že črez dan tolmačili socialistične ideje, stisnili še časopis v roke češ beri, spoznavaj, kako da se vlada na svetu, kjer gospodari kapitalizem in dere tebe, nezavednega delavca. In vedno močnejša je postajala jugoslovanska socialno demokratična stran-ka in nič več nas ni bilo tako sram, če smo brali,, kako da rastejo hitro naše bratske stranke. Naša najsrčnejša želja je bila vedno, da bi imeli tudi socialistični dnevnik, iz katerega bi se učili vsak dan, ki bi bil neprestana vez med nami in svetovnim delavskim gibanjem ter nam kazal dan za dnevom, da nismo osamljeni da srno armada, ki si že osvaja svet. In dobili smo »Zarjo«! Se nikdra v svojem življenju nisem bil tako vesel kakor 3. junija 1911, ko sem dobil prvo številko »Zarje«. Pa takoj prvo številko ie zaplenil državni pravdnik. Dobro znamenje, sem si mislil. Revolucionarci ostanemo tudi z dnevnikom. Delavci, dnevnik imamo, vsak dan nam prinaša tečno hrano in zdravo pijačo. In vendar ie še mnogo takih med nami. ki sicer »Zarjo« prav radi bero, če jim jo posodi tova-liš. ki pa sami se niso naročniki. Čas pirhov se bliža m zato mislim, da napravimo takole' vsak delavski naročnik »Zarje«, naj ji pokloni do konca tedna en pirh — enega novega naročnika. Ne bo šlo težko, če nimate navdušenja le na jeziku, temveč če Vam res plamti v srcu za našo sveto stvar. Takoj na delo sodrugi, ne či-tajte teh vrst, da ne bi koj sklenili: Ta še-ni naročnik »Zarje«,, precej grem k njemu in pridobiti ga moram, ne odneham prej! Lepo Vas pozdravlja Vaš F. M. — Svojo vrste delo za narod. Nemški na-cionalci na Kranjskem — od sile ošabna in objestna klika zadolženih grofov, industrijskih sarfmaherjev in nadutih uradnikov — posnemajo žganjarske kapitaliste ptujske in so ustanovili v okorni in slabi slovenščini pisan tednik. namenjen razširjenju nemškega nacionalizma med — slovenskimi kmeti in obrtniki. Mi- sel je strašno bedasta in bi bila v tem pogledu odveč vsaka beseda — nacionalisti vseh narodov imajo monopol na politične prismodarije in zavoljo ljube narodne ravnopravnosti tudi ljubljanskim velegermanom te pravice odrekati ne smemo. Ampak nič manj kot neumna je nem-škonacionalna iznajdba podla in kaže vso moralno ničvrednost, izprijenost in propalost nacionalizma. V mednarodnem brodarskem pravu se obračajo prav ostre določbe zoper tako rokovnjaštvo — zoper plavanje pod tujo zastavo; zoper časnikarsko brigantovstvo te vrste ni drugega pripomočka, kakor dosledno odklanjanje umazanega papirja. Ne glede na to, da je bržčas tistim zavodom in osebam, ki stresajo denar za take malopridne reči, več do kupčijsko reklame, do samopašnega pridobivanja trgovskih odjemalcev in denarnih vlagateljev, negn do narodnega korumpiranja. da jim je malha več vredna od takega nemarnega »dela za narod«! Kakor reč obrneš, je nesnažna in naplavlja njenim očetom le sramoto! — Šiška. Danes 17. t. m. se vrši sestanek vlakospremnega osobja državne železnice ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu. Na dnevnem redu je sestanek novega turnusa. Udeležite se sestanka polnoštevilno. — Iz gledalske pisarne. V torek, dne’18! marca se ponovi opereta »Jesenski manever« za nepar z odličnim gostom gospo Irmo Polakovo iz Zagreba. Gospa Polakova je bila mnogo let najpriljubljenejša moč našega gledališča; v Zagrebu se je razvila iz operetne subrete v mnogo zaposleno operno pe.vko. Na njenem repertoarju so: Micaela v »Carmen«, Mimi v »Bohčme«. Jelena v »Zrinjskem«, »Madame Butterfly«; zadnje čase je pela glavno partijo v d’ Albertovi operi »Hči morja« (Liebeskette) z največjim uspehom pri občinstvu in z najlepšo pohvalo skladatelja, ki je v Zagrebu svoje delo sam dirigiral. — Slovensko gledališče. »Pred poroko« je burka, o kateri se ne more reči nič posebno dobrega, pa tudi nič posebno slabega. Duhovitost, ki jo v njej razvijata Oskar NValther in Leo Stein, je zelo poceni in se nahaja po nemških šaljivih listih na kupe; recept zamenjave oseb je tudi že znan, odkar so znane burke. Ob vsem tem se pa človek vendarle nasmeje, in to je pri velikem delu občinstva zadostno priporočilo. Seveda Je šala situacij tako izmišljena, da bi se vsa zgradba podrla, čim bi se le nekoliko popraskalo po motivaciji. Ali kdo vprašuje v burkah za možnost in verjetnost? Stari Pavliha je tudi uganjal take, ki niso imele ne repa ne glave, Hansvvurst, ki je bil nekdaj velik gospod, je bil skregan z vsem, kar je dišalo po pameti, in Pier-rot je silno imponiral s paradoksi. Priznajmo torej, da so se ljudje v soboto smejali, pa smo povedali dovolj. Vsebina pa vendar ni tako dragocena, da bi jo bilo treba ponavljati. Igralo se je dobro. Vse osobje je bilo zabavno; nastopale so dame Bukšekova, Vera Danilova, Juvanova, Peršlova. Kreisova, Šetrilova (po vrsti, kakor so na gledališkem listku), pa gospodje Danilo, Skrbinšek. Bukšek, Verovšek, Povhe. Štrukelj. Občinstvo je bilo dobre volje, in tako je bilo vse v redu. Snoči so peli Kalmžnovo — iz lanske sezone znano — opereto »Jesenski manever«, v kateri je gostovala gdčna. Grossova iz Osjeka v vlogi prostovoljca Marosija. Odkar je ni bilo na ljubljanskem odru, je zelo napredovala; zlasti se je razvila njena gibčnost, pa tudi glas je pridobil. Bila je snoči prav mičen, vseh muh poln huzar, in bilo je videti, da je njen nastop tudi občinstvu zelo ugajal. Nov je bil v vlogi nadporočnika Lorentyja g. Bukšek; njegova igra je bia prav fina, kar se tiče petja pa le ponavljamo, da bi nekoliko pevskega šolanja lahko še dosti napravilo iz njegovega materiala. Tudi gdčna. Richterjeva je bila nova kot baronica Riza, in je pela vlogo, ki ji ne dela nič težav, z znano sigurnostjo in preciznostjo. Ostale moči so znane od lanske uprizoritve. Dirigiral je g. Štritof prav temperametno. — Občni zbor društva inženirjev v Ljubljani je bil ob mnogoštevilni udeležbi včeraj popoldne; poročilo smo odložili na jutri. — Občni zbor »Gostilničarske zadruge na Bledu«, se vrši danes, dne 17. marca 1913 ob 1. popoldne v restavracijskih prostorih g. Ivana Mencingerja v Boh. Bistrici. — Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je izvolil za tekoči letni tečaj sledeči odbor: Predsednik Gustav Zupanič, stroj, telin.; podpredsednik Ignacij Perko, stavb, telin., tajnik Fran Ciaffarin, kult. tehn., blagajnik Hinko Pajer, elktrotehn.. knjižničar Josip Žerjav, stavb, tehnik. preglednika Ciril Cej, stroj, tehn., Anton 1 erčič, stavb. tehn. — Umrli so v Ljubljani: Marija Štrukelj, hiralka, 59 let. — Anton Vrbenski. brivski pomočnik, 18 let. — Janez Trojar, kajžar, 50 let. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 10 Slovencev in 4 Ogri, nazaj Je prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šlo 16, v Buchs 27, v Ino-most 17, na Češko 36, na Dolenjsko pa 37 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 60, v Budimpešto pa 40 Lahov. Z Dunaja je prišlo 27, iz Linča pa 16 Kočevarjev. — Kinematograf »Ideal.« Zadnji dan se predvaja senzacijska tragedija »Ugasla luč« z umetnico Heny Porten. Gaumontov tednik prinaša najnovejšo modo. Jutri »Ljudje brez denarja«, sijajna detektivska drama. Samo en poizkus zadostuje, pa se popolnoma prepričate, da je Kolinska kavna primes v resnici najboljši kavni pridatek. Prepričate se, da je tista kava vendarle najboljša, kateri je piidejana Kolinska kavna primes. Kolinska kavna primes daje kavi prijeten vonj, izvrsten okus in lepo barvo, torej vse one lastnosti, ki jih zahtevamo od dobre kave. Našim gospodinjam se je ž'i splošno priljubila zaradi svoje nedosežne kakovosti, pa seveda tudi zato, ker je pristno domače blago. Kupujte samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes z znamko »Sokol«, na katero pri nakupovanju dobro pazite, da se izognete prevarami — Modna in športna trgovina P. Magdič nasproti glavne pošte se priporoča in ima tudi poseben oddelek za gospode (glej več v današ-njem oglasu)._____________________________________ Škandal v mestni zbornici. (Iz Novega mesta.) Poročali smo že na kratko o škandalu, ki sc je prigodil na zadnji seji občinskega sveta, in ki zasluži, da se z njim seznani širša javnost. Župan »dolenjske metropole« je v skrajno surovih izbruhih »odgovarjal« »Zarji« v zadevi, ki je vsem čitateljem še v spominu. »Zarja« je dne 6. novembra 1912., tedaj pred štirimi meseci, iz Novega mesta priobčila dopis glede pojedine, ki se je vršila ob priliki otvoritve nove državne gimnazije. »Visoke« goste je pogostil sicer mil. g. prošt, a govorilo se je, da je za to gostijo potem proštu plačala mestna občina. »Zarja« je to vest registrirala v povsem dostojni obliki in tonu. Zaključila je ta dopis z besedami: »Mi se s terni hudobnimi jeziki (ki so namreč to govorico raznesli) seveda ne strinjamo, registriramo pa te vesti, da nudimo mi-lostivemu proštu priliko, da on sam ljudem javno pove. da ni res. kar se glede tega računa o njem javno govori.« . . . Ali se dopis ne obrača naravnost na prošta, da v varstvo svojega ugleda to govorico pojasni? Ali nista bila v tem slučaju oba: prošt in mestno županstvo dolžna, dati javnosti pojasnila? Ali je mar občinski denar privatna last gospoda Rozmana, in ali ni ravno župan kot oskrbnik občine, obvezan ozirati se na javne kritike o javnih zadevah občine. Pričakovali smo, da bo g. župan svojemu prijatelju mil. g. proštu olajšal ta odgovor. Olajšal bi ga mu, če bi bil namesto prošta župan sam takoj drugi dan po izidu dopisa v »Zarji« objavil primeren popravek, ako govorica o tem čudnem in malo čednem računu ne odgovarja resnici. Čakali in čakali smo. Pa niti prošt, niti župan se nista zganila. S tem sta sama javnosti dala pravico to govorico smatrati za — resnico. Mislili smo, da bo župan to zadevo pojasnil vsaj na prihodnji seji. Ta seja se je vršila poldrugi mesec po tem dopisu. Ker je župan tudi tu molčal kot grob, ga je na ta molk »Zarja« še enkrat opozorila in to v veliko mirnejem, stvar-nejem tonu kakor v prvem dopisu. Zopet smo čakali in čakali, ali popravka ni bilo ne od strani prošta, ne od strani mestnega županstva. Tedaj je bila vsa javnost prepričana, da je vest o tistem računu resnična. Ze smo to zadevo pokopali v grob pozabljivosti. Prešli so že štirje meseci od časa prvega dopisa. Čudno se nam je zdelo, da občinski svet skozi tri mesece nima javne seje, ko vendar zborujejo male kmečke občine skoro vsak mesec. To je bilo sumljivo. Ravno čez štiri mesece po prvem dopisu v »Zarji« pa župan skliče občinsko sejo. Zvedel je, da je že na zadnji seji eden odbornikov nameraval župana zaradi tega računa staviti na odgovor. Vsled prošnje drugih odbornikov je ta interpelacija takrat odpadla. Vložiti pa jo je sklenil na prihodnji seji. Temu kislemu zelju se je Rozman hotel izogniti s tem, da sam interpelacijo prehiti. Omeniti je še treba, da je »Zarja« med tem časom priobčila tudi kntiko glede uprave novega mestnega pokopališča. Poslušajte, kaj smo dobili po preteku štirih mesecev v odgovor. Ko župan preide k drugi točki dnevnega reda, namrdne čelo v gube hudih oblakov in prične v tem zmislu: Izšli so v »Zarji« neki dopisi, ki napadajo mestno županstvo glede pojedine pri proštu, ko se je otvorila nova gimnazija. Napada se nas, češ, da se je takrat jedlo in pilo na račun mestne občine in kar je naravnost smešno, da je račun za to pojedino znašal 500 K. Mogoče, da bi se napravil tak račun, če bi bil tudi tisti deležen te pojedine, ki ni bil povabljen. (Občinski očetje se poredno smejejo.) Očita se nam^da hočemo to gostijo na naš račun utajiti. Starešinstvo pa je v svoji seji sklenilo, kaj občina prispeva k tej slavnosti. Zdaj Vas pa vprašam, ali se komu zdi vredno, »Zarji« poslati popravek? Meni se ne zdi vredno. (Nekaj purgarjev zavpije: Tudi nam ne. Med njimi je posebno glasen Brunarček.) Te-daj je župan povzdignil svoj glas še za par strun višje in se odrezal v zmislu svoje olike: Jaz tnislitn, da če se psa bolj draži, bolj laja, če se ga bolj pri miru pusti, manj nevaren je . . . (Mestni očetje navdušeno: Tako je!) Nato se mogočni novomeški župan in gospod Rozman skoplje na drugo kritiko v »Zarji«, namreč o upravi pokopališča. Ko je tudi to na prejšnji način obdelal in je odborniku oštirju Kokliču na njegovo prešerno vprašanje: ce je v obeh slučajih dopisnik isti, zagotovil, da je vse te »napade« pregrešil eden in tisti »dopisun«, je napravil konečno sodbo čez njega. 1 akega človeka kratkomalo prezira. Ta človek, ki to pisari, išče samo zdražbe med nami. Ali je občinski odbor za to, da pošljemo »Zarji« za oba slučaja popravek? Po mojem mnenju bi bilo to preveč časti. Klici: Res je! Nič popravljati. Kar ignorirati! . . S tem je bila ta zadeva »rešena«. Kaj je: pokazal župana Rozmana nastop? Da se mož po krivici prišteva Evropejcem in le čudimo se, da oseba takih družabnih manir in take srene olike načeluje novomeški občini. Namesto da bi javnosti točno pojasnil, ali je občina plačala pio-štovo pojedino ali je ni plačala, se je možakar z meglenimi besedami izognil kočljivi točki, pac pa se je prav surovo zadiral v »Zarjo« m nje dopisnika. Mestnemu županu g. Rozmanu in tistim mestnim očetom, ki so mu sekundirali, pi av resno svetujemo, da naj brž kupijo \ozni listek v — Abdero; tam bodo našli mnogo več ume-vanja kot med novomeškim prebivalstvom. Štajersko. —■ Ponarejen denar. Zadnji čas se na Sp. štajerskem zelo širijo ponarejeni 10- in 20kron-ski bankovci ter srebrni in nikelnasti drobiž. Celo pri davkarijah so našli zadnej čase več takega denarja. Sumi se, da’ vtihotapliaio ponarejeni denar iz Amerike. , — Otrok se je opekel. (Dopis iz Gotovelj.) Dveletni deček čevljarja Vincenca Oberčkala se je oblil z vrelo kavo, ki je stala na ognjišču. Otrok je dobil težke poškodbe po hrbtu — Zena je zgorela. (Dopis iz Liboj.) V četrtek je požigal posestnik Gajšek nad svojim vinogradom gozd. Ogenj se je razširjal hitro vsled silne suše in objel sosedna posestva. Ko je videla njegova žena, sivolasa starka, da preti nevarnost, je šla gasit. Prišla je pa v dotiko z o£-njem in se ji ie vnela obleka. Smrad gorcJc obleke je opozoril kopače, ki so kopali v vino-gradu. Hiteli so gledat, kaj da je. Našli so ženo popolnoma obžgatio, da jo ni bilo več spoznHti* Ko so poklicali moža, je bil ves iz sebe in je dejal: »Kakršne smrti je umrla moja žena, takšne naj umi cm se jaz.« In skočil je v ogenj ki se je vedno bolj širil. Le s silo so ga oteli iz’oenji Dobi! je hude poškodbe. ■ ,r7\Sin ie ,,strelil n,ater- Na Štajerskem se je 15Ietm posestnikov sin Janez Jemec igral s lovsko puško. Mlajši bratec je tudi hotel imeti puško, ker mu je pa starejši brat to zabranil, je mlajši bi at zagiabil za puško, hoteč jo starej-šemu bratu iztrgati. V tem trenotku je stopila v sobo mati, ki je hotela preprečiti ruvanje bratov s tem. da je prijela za puško, a tako nesrečno, da -se je puška izprozila. Krogla ie zadela mater v prša. Bila je takoj mrtva. — Otrok je padel v vroče drože. Hčerka posestnika Hanžiča pri Sv. Jakobu v’Slovenskih goricah Julijana je padla v ročo kad polno drozja. Otrok je umrl. — Požar. Posestniku Kamenšeku v Žetalah pri Rogatcu so zgorela te dni gospodarska poslopja. Ker m bilo nobenega doma ie zgorela tudi vsa živina. Škoda jc velika Zaž^a ie Sletni otrok. " /S ^ — Demon alkohol. Posestnika Franc Stranic in Anton bajdele sta popivala te dni v £0* stilni v St. Juriju ob Ščavnici. Zvečer sta sc pozno vračala v temi domov. Zvrnila sta se v cestni jarek. Šajdcle se ie rešil. Ko je hotel rešiti še svojega tovariša, je bil že mrtev Zadela ga je kap. Koroško. — Iz strahu pred kaznijo ie pobegnil iz Celovca vojak 7. pešpolka Hugo Janach. Janach je bil v preiskavi zaradi pretepa s slovenskimi vojaki pri »Linsenbirtu«. — Redka starost. V Glanhofnu pri Trgu i« umrla kmetica Marija Hintereger, stara 100 M 1 mesec in 9 dni. Zapušča 75 let staro hčer' vdovo in 28 vnukov in vnukinj. — Zgodnji modrasi. Lovec lovske družb« pri St. Lenartu je ubil dne 5. marca tri modrase m dne 10. marca zopet enega modrasa Izredno čudno je, da so se letos te nevarne živali ž« tako zgodaj pakazale. — Smrt na cesti. Delavec Peter Plaveč i> St. Petra pri Celovcu je prišel pred nekaj dnevi iz bolnišnice. V petek se jc napotil v mesto. dJ bi poiskal delo. Med potjo pa je Plaveč vsled slabosti omedlel in padel. Preden je prišel re-Silni voz. je bil Plaveč že mrtev. Bož ji namestnik išče časti pred j sodiščem in je ne — najde. (Iz Novega mesta.) Nemaničev faran in somišljenik Francei Ban v Brusnicah na Dolenjskem je dolgoval so- ’ sedu Martinu Lenarčiču na posojilu in za mi-. zarska dela znesek 51 K 36 vin. Ban se je sicer, zavezal ta znesek plačati v pisarni 1 enarčič* 1 vega zastopnika, odvetniku dr. Globevniku do 20. decembra p. 1., a plačal ga ni in se je dal tožiti in zarubiti. Rubežen pa je ostala brezuspešna. Zvedel pa je Lenarčičev zastopnik, da Ban dobiva od krajnega šolskega sveta, čigar predsednik je župnik Nemanič, kvartalno bife* 50 K za snaženje šolskih prostorov. Ker ta denar Banu izplačuje župnik, je dr. Globevnikov kon-cipijent Franjo Ivanetič dne 12. marca župnika prosil, naj župnik počaka z izplačilom Banu da ■ zamore dr. Globevnik ta znesek zarubiti kot terjatev svojega klijenta Lenarčiča. Župnik je obljubil z izplačilom počakati. In zdaj poglejte, kako je ta božji namestili'111 ostal mož-beseda. Sodišče je omenjenemu pre^ logu ugodilo in je bil župnik že 16. marca I veščen. da ima dotično Banovo plačo izplačati ; dr. Globevniku, oziroma Lenarčiču. Župnik ie * pa svojo besedo tako držal, da je Banov zaslu- ; žek v znesku 40 K namesto 15. marca izpla*> čal že dan popreje, torej 14. marca in sicer kramarju Turku, kateremu je Ban bil tudi dolžan, j a ki svoje terjatve še ni sodnijskim potom uve-! ljavil. In kakor v posmeh pravemu dolžniku i* sodišču je župnik nato še sodišču pisal, da i8 Banov zaslužek topot izplačal Turku, a’ da bo »prihodnji rok izplačal Lenarčiču, če bo Ban s tem zadovoljen«. Lenarčič je zopet čakal na izplačilo svoje [ terjatve, pa denarja le ni bilo. Vsled tega je nje-j gov zastopnik dne 16. julija zopet dognal sličen j sklep od sodišča. lopot pa župnik na vse opo-* mine niti odgovoril ni. Dr. Globevnik je na to j proti krajnemu šolskemu svetu, oziroma pred-: sedniku. in župniku Nemaniču vložil tožbo. Doktor Globevnik je pravdo izgubil, Nemanič se ie namreč zagovarjal, da je tudi drugi rok plačila izplačal topot naravnost Banu, še preden je do- j bil plačilno prepoved. Tudi se je izvedelo, da jej župnik se izrazil, da mu je ljubše, če se izplača l Banov zaslužek Turku, kot pa Lenarčiču. Dr. Globevnik je na to vložil na sodišče kazensko ovadbo proti župniku. Ovadba navaja zgolj suha dejstva cele te zadeve. Ovadbo ute-; meljuje, da je župnik dobro vedel za premoženj-j ske razmere Bana, vedel je, da ga Lenareii| rubi, dobil je zato na Banovo plačo sodnijsko| prepoved, »navzlic temu je izplačal prvi rok,; še preden je zapadel v izplačilo, Miha Turku, ostale roke pa Fr. Banu«. Državni pravdnik se je te ovadbe oprijel, torda na razpravi je funkcijonar državnega pravdništva. obtožbo umaknil. Župnik Nemanič je zavoljo ovadbe tožil koncipijenta Ivanetiča, ki je ovadbo sestavil, in ker nui še to ni bilo dovolj, tožil je še njegovega šefa, ker je ovadbo signiral. Pa se je vršila prva razprava in Nemanič je pogorel. Namestnik Kristusa, ki je učil: Ljubite tudi svoje sovražnike, je tudi ta nauk prenesel na vzklicno sodišče. Pri tem krščanskem delu mu je pomagal krščanski odvetnik dr. Pegan. Minuli petek se je pred okrožnim sodiščem vršila druga razprava. Dr. Pegana je zastopal dr. Adlešič, obtoženega dr. filobevnika doktor Žirovnik iz Ljubljane in obtoženega koncipijenta Ivanetiča dr. Globevnikov koncipijent dr. Vasic. Kristusov namestnik Nemanič jc v klopi za poslušalce čakal svoje zmage. Dr. Adlešič je skušal tovarišem brati pravne lekcije, pa je imel smolo, da je bolj zanje govoril, kakor za svojega klijenta. Najpreje je dr. Vasič izrazil začudenje, da se v tej zadevi celo od nasprotne stanovske strani pomaga odvetnika ovirati v izvrševanju poklica v interesu klijenta. Ovadba je v polnem obsegu resnična, ni res, da bi jo bil Lenarčič prepovedal, izjavil je le, da ne plača zanjo stroškov. Župnik je dobro vedel, da njegov služabnik d 'Iguje Lenarčiču, da je že zarubljen, pa je vkljub svoji obljubi raje izplačal Turku, ki Bana ni še rubil. Predlaga v imenu svojega tovariša, da se vzklic zavrne. V imenu obtoženca dr. Globevnika predlaga dr. Žirovnik, da se tudi dr. Globevnik oprosti, ki je storil le svojo dolžnost kot odvetnik . . . Četrt ure pozneje pa je božji namestnik Nemanič od jeze kuhan kot rak iz ust predsednika izvedel, da tudi pri drugi inštanci njegove časti niso mogli.najti, v kolikor namreč sam misli, da jo je zaradi te ovadbe izgubil. In zopet bo treba nekaj »ofrov«, preden bo plačano to pogorišče. Balkanski in mednarodni položaj. Mirovni pogoji balkanskih zaveznikov so pretrdi. Avstrija protestira nroti srbskim akcijam v Albaniji. Sukri paša je odložil poveljništvo v Odrinu. POSREDOVANJE VELESIL. London. 16. Reuterjeva agentura poroča, da se je včerajšnja seja poslaniške konference bavila izključno z odgovorom zaveznikov. Ne taji se, da se smatrajo pogoji zaveznikov za pretirane, toda poslaniki ne mislijo, da je vsaka možnost posredovanja na podlagi odgovora izključena. Velesile bodo torej pri prihodnjem koraku podale zaveznikom gotove svete, od katerih pričakujejo, da bodo zavezniki tako iz-premenili svoje pogoje, da bo po nazoru velesil podlaga za sklepanje miru ugodnejša. Seja je trajala dve uri in pol. Prihodnja seja bo v sredo. Kaj pravijo v Carigradu. Carigrad, 17. V vladnih krogih so zelo razburjeni zaradi pogojev, ki so jih zavezniki naznili velesilam. Mladoturško časopisje je zopet zelo bojevito in pravi, da je za otomansko državo bolje poginiti, kakor pa sprejeti take pogoje. Neizogibna posledica vojne je ta, da se ■Turčija zmanjša; to je priznala že londonska konferenca. Ali zavezniki niso uničili Turčije na bojiščih, zato tudi pri sklepanju tniru ne smejo zahtevali njenega uničenja. Ako bi bila Turčija tako od vsega razuma zapuščena, da bi sprejela pogoje zaveznikov,. bi bila podobna bolniku, ki ima v prsih zasajen nož, o katerem ve, da se neprenehoma bolj pogreza in da mora priti trenotek, ko se vsadi v srce. Tedaj bi bilo boljše hitro poginiti, kakor pa tako hirati in polagoma tavati svojemu odprtemu grobu nasproti. Toda Turčija ima še dovolj življenske J1*9" v In velesile ne bodo dopustile, da jo balftanSKa zveza potepta. Med tem ko zahteva časopisje, da se vojna brezobzirno nadaljuje, SO pri vladj prepričani, da bodo velesile od zaveznikov zahtevale take pogoje, da bo sklep miru mogoč. Na tem morajo velesile vztrajati, ker se je v Evropi šele s težkim trudom dosegel nekašen sporazum, ki bi lahko zopet prišel v nevarnost, če bi se nadaljevala balkanska vojna. Bodoča meja. Carigrad. 17. Vladni krogi so baje poučeni, da bodo velesile pri Bolgariji posredovale, da sprejme mejo, ki bi tekla od San Stefana ob Marici do Enosa ob Egejskem morju. avstrijski PROTEST. London. 17. Na zadnji seji poslaniške konference je avstrijski veleposlanik grof Mens-dorf protestiral proti srbskim vojnim operacijam v Albaniji in navajal pozornost velesil na to. da se množe govorice o grozodejstvih balkanskih zaveznikov proti Albancem. ODRIN. Obstreljevanje. Sofija, 16. Včeraj so Turki začeli kanona-do, na katero so Bolgari takoj energično odgovorili. Streljanje je trajalo ves dan. Bolgarski bombardma je bil zelo krepak. ŠukrI paša odlaga poveljništvo. Pariz, 16. Iz Carigrada prihaja vest, da je Vrhovni poveljnik v Odrinu Šukrl paša odložil poveljništvo, ker je težko zbolel. To smatrajo za prvo znamenje predsloječe kapitulacije. Kolera. Carigrad, 16. Zdravstveno stanje v Odrinu se je zelo poslabšalo. Razsajati je začela tudi kolera, za katero je zadnjih osem dni umrlo mnogo oseb. Srbski topovi. Sofija, 16. Na merodajnem mestu pravijo, da so pred Odrinom postavili zopet štirinajst oblegovalnih topov najtežjega kalibra. Obstreljevanje s temi kanoni, od katerih je pričakovati boljše uspehe, se je že pričelo. V političnih krogih mislijo, da se more mesto le še par dni držati. TURŠKA OFENZIVA. Soiija, 16. Privatne vesti govore, da so Turki pri Derkošu nastopili ofenzivno. Natančnejših poročil ni. SKADER. Srbska pomoč. Solun, 16. Srbi nadaljujejp v Sipluna vkrcavanje čet in vojnega materiala, ki je ^namenjen za Skader. Tri nakrcane ladje so že pripravljene, da odplujejo. Med tem se pa nadaljujejo priprave. Novi transport se vkrca na 20 ladjah in bo štel pet bataljonov pehote z okroglo 5000 možmi, 1 polk trdnjavske artujerije, 1 težko divizijo havbic, več težkih topniških baterij, 500 konj, več sto volov. 300 yozov, ve- liko množino streljiva. sena in furaže, desek, cementa, reflektorje in drug vojni materijah Položaj v mestu. Belgrad. 16. »Stampa« poroča, da so srbski častniki v Skadru, ki so prišli v turško jet-ništvo, dobili dovoljenje, da smejo svojim predpostavljenim naznaniti svojo usodo. Po njihovih poročilih, so se udeležili bitke pri Brdici oddelki 11. srbskega pešpolka. V bitko je šlo 20 častnikov in 700 mož, vrnilo se je pa 170 mož z 2 častnikoma. Prinašalec pisma je dejal, da je Skader poln Albancev. Živeža zelo primanjkuje. Že tri tedne dobivajo vojaki le po majhen hlebček kruha na dan. Bolnikov je zelo veliko; večinoma morajo ležati na prostem. Streliva pa ne piimanjkuje. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Atene, 16. Ravnatelj lista »Chronos« je bil obsojen na osem dni zapora, ker je objavil članek z napadi na Bolgare. Bolgari v Solunu. Solun. 16. Ena stotnija bolgarske pehote in ena baterija sta zapustila Solun. NAZORI VELESIL. London. 17. Zadnja seja poslaniške konference je bila nenavadno dolga. Na dnevnem redu je bil odgovoi balkanskih zaveznikov na vprašanje velesil zaradi posredovanja. Med nazori posameznih držav so se pojavila različna nasprotja. Od neke strani se je sprožila misel, da bi bilo treba z zavezniki ostreje govoriti in jim pokazati, da imajo opraviti z mnenjem Evrope. Od te strani se je povdarjalo. da so pogoji zaveznikov skrajno pretirani in da se o njih sploh ne more debatirati. Nihče ne bi mogel svetovati Turčiji, da naj sprejme take pogoje, ki pomenijo zanjo samomor. Tudi je bilo slišati, da posegajo pogoji zaveznikov v interesne sfere drugih držav, ki ne morejo trpeti takega ravnanja. Debata je bila zelo obširna. Soglasno je bilo mnenje, da se zahteve zaveznikov zelo pretirane ali za tako zvane ostre korake napram zaveznikom ni pokazala konferenca nobenega nagnenja. Omenjalo se je, da ni nerazumljivo, če so zavezniki povečali svoje zahteve, kei je Turčija povzročila nadaljevanje vojne. Cilj konference mora biti ta, da sc resnično sklene mir, zato je naloga velesil. da izkušajo ublažiti nasprotja na obeh straneh in posredovanje mora ohraniti prijateljski značaj na obe strani. To mnenje je zmagalo. Velesile store še en skupen korak pri zaveznikih in jim bodo svetovale, naj skrčijo svoje pogoje, da bo velesilam olajšano posredovanje v Carigradu. Od tega prijateljskega sveta upajo tembolj uspeha, ker so prepričani, da pogoji zaveznikov sploh niso bili stavljeni kot conditio sine qua non, ampak da so bili namenoma pretirani z ozirom na nagnenje Turčije za meše-tarstvo. NOTRANJE TEŽAVE TURČIJE. Carigrad, 17. Komitč vojaške lige je zopet poslal Mahnuid Ševket paši spomenico s pozivom, da naj odstopi, ker se je mladoturškl kabinet izkazal nesposobnega za rešitev države. BOLGARSKA IN RUMUMI.IA. Budimpešta, 16. V rudnikih akcijske družbe šle številne deputacije v Sofijo prosit ministr. predsednika Gešova in predsednika sobranja dr. Daneva, da se kraji, v katerih prebivajo, ne bi izročili Rumuniji. Berchtold se je sprijaznil z ruskim dodatkom o avstrijski miroljubnosti. Ogrske parlamentarne burke so zaključene. Pomorske vaje so končane. Nemčija je baje nameravala meseca oktobra začeti vojno. KONEC POMORSKIH VAJ. Eskadra z istrske obali se je vrniia v Pulj. Pulj, 16. Eskadra vojne mornarice, ki je štirnajst dni manevrirala ob zapadni istrski obali, se je vrnila v Pulj; povratek je v zvezi z odpustom rezervnega moštva, ki je že odre-ieno. OFICIOZUS TROBI RETIRADO. Dunaj, 16. »Korespondenčni urad«, ki ima oficielen značaj, objavlja sledečo poučno izjavo: »Obvestilo, katero je peterburška brzojavna Agentura objavila dodatno k izjavi, ki je bila o.rJcJ'["U 2ast s «™'- Zalo so je porabilo 126.49^ kg cevi. Med vrtanjem se je merila tudi temperatura v raznih globočinah. Rezultati merjenja so zelo zanimivi. V globočini 500 m je kazal toplomer 26 stopinj. 1000 ni 40 stopinj v globočini 1500 m je poskočila temperatura na 69 stopinj m v globočini 2221 m celo na 83 4 stopinj. H «1 * EHf,0r ,st0,p kot ter«ionifcter. Zgraditelj Eifflovega stolpa v Parizu, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico svojega življenja je doživel zadoščenje, da se porablja njegovo mojstersko inženirsko delo za znanstvena raz iskavanja. Njegov najnovejši čudni poklic je — kakor nam piše »Stalna delegacija* avstrijskih inženirjev — da se merijo ž njim najobčutljivejše temperaturne izpreinembe. Za to ga posebno iisposobljuje mrežasta konštrukcija in velika višina. Eifflov stolp, katerega mase tehtajo 7000 ton, jc 'kljub tej teži med najlažjimi zgradbami na svetu. Ako si ga mislimo tisočkrat j>omanj-šanega, tedaj bi bil, z visočiiio 30 cm, naravnost subtilno nežne konštrukcije. To pa ravno pro-vzrocuje, da stolp zelo hitro in v veliki meri reagira na temperaturne izpremembe. Na žici, ki visi od druge ploščadi In je 116 m dolga se jasno opaža izmenjavanje višine stolpa ob temperaturnih izpremembali. Stolp deluje kakor zelo občutljiv dilatacijski termometer. Na 116 m dolgem termometru so stopinje zelo dolge in torej za merjenje majhnih izprememb naravnost izborne. * Tehniki in reforma uprave. V zadnji seji komisije za reformo uprave je minister baron naertl dokazal, da stroški za državno upravo prav nevarno rastejo, kar zlasti provzročuje preveliko naraščanje uradništva. Zanimivo je — nam piše »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev« da so se juridična in računska uradniška mesta pri centralah neprimerno bolj pomnožila, kakor pa tehnična, vkljub temu, da se je tehnični obrat v državi v zadnjih decenijih naravnost nepričakovano razvil. Tudi avanz-niani tehnikov so neprimerno manj ugodni, kakor oni juristov. Dosti upravnih organizacij kaže še vedno ono lice. kakor ob ustanovitvi in Jožef II. in Frane J. bi bila gotovo zelo neprijetno iznenadena. ko bi videla, kako okorne in nciz-premenljive so ostale njune stvaritve, namesto da bi se bile naravno razvijale. Cilji tehnike. Tehnika je izšla iz empiričnega opazovanja, iz poizkusov, iz praktičnih zmag in je torei starejša od znanstva ter toliko stara, kakor človeštvo. Kdor pa hoče limeti moderno tehniko -- nam poroča »Stalna delegacij? avstrijskih inženirjev« — ta si mora pred-očiti, da uporablja tehnika dandanes odkritja ved, ki ji dajejo predpogoje in takorekoč duševno gradivo, ki se v tehniki zojret izpreininja v iznajdbe, rezultate in produkte. Prvi cilj tehnike jc njej takorekoč prirojen: proizvajati konstrukcije in blago v gospodarske namene. Toda to ji še zdavnej nc zadostuje. Ona hoče ustvarjati poleg materialnega blaga tudi socialno dobro in sodelovati na socialni preobrazbi, ki jo je že itak v največji meri povzročila. Higijcnska tehnika n. pr. izboljšava naše zdravstvene razmere; imamo pa tudi dobrodelno tehniko, delovanje tehnike, ki zasleduje z racionelno, s teh-nično-organizatoričnega vidika nravno gospodarsko in socialno politiko. S tem pa si pridobiva tehnika vedno večji vpliv na razvoj duševnih vrednosti našega časa. Ko bo torej novi vek — kakor je dejal Ncwton — dospel na rob obali človeškega oceana resnice, bo moderna tehnika povzročila, da sc bo moderna doba mogla splavati nanj, iz katerega globočine bo potem lažje zajemala neminljive kulturne stvaritve v blagor človečanstva. Predrzen razbojnik. Šestnajst oseb je tudi za izkušenega cestnega roparja preveč. O tein sc je prepričal Leepcr. izvežban tolovaj, ki je blizo kolodvora v Kansas City v Ameriki ustavil osem oseb s samokresom. »Roke kvišku!« se je zadri bandit in roke osmih mož so v tre-notku štrlele kvišku. Tolovaj je držal v roki napet samokres in zagrozil, da ustreli vsakega, ki bi se premaknil. Komaj je izgovoril svoio grožnjo, so prišli okoli vogla trije dečki. »K steni«, je zapovedal ropar. V trenotku je pa prišlo z druge strani ceste pet radovednežev. Takoj so se morali postaviti v vrsto. Ko ie ropar s klobukom v roki pobiral denar, ie zbežalo nar dečkov. Tolovaj ie nričel streliafi za niirni in ie zadel 16!etnega dečka v prsi. Ko je tolovai izstrelil svoi samokres, so niegove žrtve padle po liiem. Da ni prišla policiia na lice mesta, bi ga bila razjarjena množica linčala takoj. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdala in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v l.iubljani. 40 letni uspeh, tisoče priznanj. Želodčna = linktura € lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklejiičica velja 20 vin. KfSK G. Piccoli, Ljubljana. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko Moze, ulica iMiramar 1. Beden, ulica Madonnina št. Gostilna lnternazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Da-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza liairiera. Bruna, ulica del Kivo. Raitinger, Kiva tiruinola št. 20. lioeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Koian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caaenna. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Segolin Rosa. Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. Vezana „Zarja n v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— ::: ▼ Pošljite naročnino, W w če je še niste! " Maksim Gorkij ir Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja j« izšlo le dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, k»-kor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki jt knjigo založila in izdala. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. ::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne to od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, lajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najlažje zaupi svoje prihranke svojemu zavodu. ! Načelstvo. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-in dobrega okusa priporoča : biri Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900 Pira 1305 L Slavnemu občinstvu v mestu in n« deželi vljudno priporočala najTrečjo zaleg-© nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. FB. !BLlČ„^gy. registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na svoj redni letni občni zbor ki bo dne 17; marca 1913 v salonu pri Travnu na Glincab. Začetek ob pol 8. zvečer. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo o računih za leto 1912. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu. 4 Ukrepi glede bilance za leto 1912. 5. Določitev visokosti deležev. 6. Volitev dveh članov načelstva v zmislu § 4 pravil. 7. Volitev nadzorstva (dveh članov). 8. Pristop k revizijski zvezi. 9. Predlogi in nasveti. Prosi se vse člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Nadzorstvo. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTR O AMERIK ANA Trst-ISew}ork, Buenos Aires-Hio de Janeiro hre^nčmm5h^^l>.rjrparnik! \ d.’:en,a vrtinicama, električno razsvetljavo, dobi dovoli domrienhr Je Za vsakeKa P®tnika preskrbljeno, da * mace hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. S K S Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Nova proga Trst-Kanada: ----------------------- 1. Odhod 16. marca v Portland. 2. Odhod 12. aprila v Quebec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26.