|*iiit ,,čnma mesečno I )in. ia tnnzeni' aiTi> 40 Din — nedeljska 17.lajn ce-lolelno )b Din, zo inozemstvo 120 Din Uredništvu je » Kopitarjovi ni. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 209« — nočna 2996, 2994 in 205» Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček račun: Ljubliana 41 10.650 ia 10.34') ta inserate; Sarajevo Stv. 756V Zagreb Jtv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva b, telef k u 2V92 Nemške ponudbe 'I u teden smo doživeli veselo jiresonečenje. da sta v kreščoči zbor državnikov, ki še vedno govorijo o miru, ko že mesec dni bobnijo topovi v Afriki, udarila dva modra glasova, ki stu imela takoj tudi zasluženi odmev po Evropi. General Giiring, eden triumvirov nove Nemčije, je pri otvoritvi novega mostu v Posuarju v svojem, sicer zelo robustnem besednjaku našel zelo melodiozne izruze, ko je govoril o želji nemško vlade, da se Francija iu Nemčija vendar enkrat sporazumeta. Odgovoril mu je v torek popoldne češkoslovaški zunanji minister dr. Uc-neš, ko je, govoreč o odnošajih svoje države do Nemčije izrazil ujianje, du sc bostu Francija in Nemčija v kratkem našli in da bo od tega odvisno tudi, kako se bodo razvijali nadaljnji odnošaji med Češkoslovaško iu Nemčijo. Zdi so nam torej, da lik prod po- skusom nemške diplomat iu uuduljujc s Francijo iu seveda tudi /. zavezniki Francije ruzgovorc o možnosti tesnejšega sodelovanju, razgovore, ki so jili prekinili nenudni topovski streli v Abesiniji. takrat — pred približno dvema mesecema — sta ležala nu zeleni mizi diplomatov dvu načrta zu včlcmbo Nemčije v družino onih držav, ki želijo, da se nu mejah, kot so jih ustvarile mirovne pogodbe, ničesar več ne spreminja: vzhodni in podonavskj pokt. Oba stu ostala v embrionulnem stanju, ker Nemčija ui hotela ničesar prispevati k njimi dozo-ritvi. Po dveh mesecih jjreinišljevanja in jjred-vsem opazovanja, kako se je Zveza narodov pod bičem Amglije nepričakovano opomoglu in pokazala, da lahko učinkovito pride na jiomoč vsem državam in državicam, ki bi bile izpostavljeno nedovoljenim pohlejiom drugih, sc je Nemčija očividno odločila, du skuša navezati tam. kjer so bila pogajanja prekinjena. Nas kot državo ki so ji mirovne pogodbe krstne listine in njena zavezništva pogodbena jamstva za njen nemoten obstoj, la preokret od srca veseli. Že pogostokrat smo jasno in brez ovinkov izpovedali svoje slališče do Nemčije, do. itste, ki jc nehala I. 1933., in do one, ki je prišla zatem, a zdi se, da ne bo odveč, če svoje nazore še enkrat izpovento, ker se nam dozdeva, da. imajo svojo težo. kei prihajajo iz tistega dela naše domovine, ki se s svojimi mejami oslanja na to. kur Nemci radi imenujejo svoje kulturno območje. Nemčija je danes veliko ncovrgljivo dejstvo v Evropi. Ona jc ogromna država, močna zaracK pridnosti svojega prebivalstva in discipline svojih organizacij. Menda ga danes ii ni-kifgar. ki bi si upal oporekati temu, da gre Nemčiji v mednarodnem življenju oblast in veljava, ki jo zahtevata njena obsežnost ter sila njenega ustvarjanja. Vsi ji želimo, da naj bo srečna v svojih mejah na način, ki se ji zdi najbolj prikladen njenemu geniju. Vsi tudi želijo, da bi mogli s takšno državo in s takšnim narodom koristno sodelovati, da bi nič ne motilo odnošajev ž njo in da bi j)ri tem sodelovanju mali in veliki enako imeli zavest varnosti in brezskrbnosti. Toda za seboj imamo čudne izkušnje, ki jih kot neodvisen narod ni' smemo prezreti. Ne mislimo s tem na jjredvojno zgodovino, ko nemški narod ni imel absolutno nobenega razumevanja iu šc manj spoštovanju za vrednote našo kulturne biti in za pravice, ki iz tega izvirajo. 15 povojnih let nam je nanizalo žc toliko dragocenih izkušenj, du imutno pravico, vsako diplomatično kretnjo Nemčije oceniti z največjo previdnostjo. Doslej smo namreč /e večkrat imeli priložnost beležiti poskus nemških vlad, clu sc uveljavijo v Evropi na vodilnem mestu. A vedno smo opazili, da jc nemška diplomacija iskalu svoje uveljavljeuje le na račun obstoječih političnih zve/nih sistemov, ki jamčijo mejo i z I. 1919. Skušala jc razdreti garancijo versa.jskega miru in se ji je to raz.raliljan.je tudi deloma posre-čilo. Nemčiji v ponos, toda strah in negotovost tistih, ki so na versajskein miru zgrajeni. Skušala je razdreti saintgermainski mir, ko sc jo zaletavala v Avstrijo, ter je tako povzročila nervoznost onih držav, ki jim je ravno ta pogodba življenska listina. Pozneje se jc nemška diplomacija spni vila nad francosko - poljsko zvezno pogodbo, da jo razdore in zasc.jc nemir med oba zaveznika. Posrečilo sc ji jt to ruz.ru-ševalno delo. ker je v Varšavi našla partnerja, ki jc šel v nastavljeno zanjko. V čigav dobiček, vprašujemo!' Na mesto Poljske je stopila sovjetska Rusija, zaveznik, ki ga jirav gotovo nikdo nc mara, u ki sc je znal prikazati za neobhodno potrebnega pri odpadu Poljske od svojih tradicionalnih prijateljev. Nemška diplomacija se je še nedavno vsajala tudi med države Mulo zveze in skušala tudi tukaj rahljati in razdirati, izigravati ene proti drugim in sejati nemir, nezaupanje in novoljo. Tukaj ui uspela, ni mogla uspeti, a njena prizadevanja so zapustila Ic grenke spomine. Tudi to ni izostalo, da je nemška vlada sicer narahlo, a vendar le tipala, kako bi mogla države Male zvezo odtujili francoski zaveznici. V čigavo korist, zopet vpra.su■ jemo. Končno smo imeli |iriložnost opažati, da se je nemška diplomacija prizadevala celo najprej onemogočiti balkanski sporazum, |)ozue.je pa, ko je bil navzlic vsemu že podpisan, sejati razdor in nezaupanje nuni zaveznike. Tako smo od diplomatičnega početja nemških vlad, v kolikor so tikala nas neposredno oziroma zavezniške sisteme, ki jim iz življenjskih razlogov pripadamo, odnesli le trjiek vtis. du so bila le negativnega značaja. Niti enkrat nismo doživeli. da bi se bila skušala Nemčija s spoštovanjem pribli/ati obstoječemu redu. nu katerega jo oslonjena naša narodna svoboda, in v tem okviru iskala možnosti zu prijateljsko sodclo-van je. Iz tc neuspele taktike sc je Nemčija morala sama naučiti, čc sc pa še ni. ji moramo to neprestano ponavljali in zopet ponavljati, da si' no naučila, da naš obstoječi zvezni sistem, ki čuvat luir v Podonavju in varuje neodvisnost naših držav, ni nekaj umetnega, ali na čuvstvih slonečcga. čc bi čuvstva odločevala, bi bilo marsikaj drugače. Tudi matcrijaliia dobrobit nc odločuje. V gospodurskem oziru na primer jc vse nezadovoljno, da zveza s Francijo dc- Diplomatska bitka med Anglijo in Italijo Dogodki v Grčiji — delo Anglije Silna nervoznost v Italiji — Anglija sili v irozvezo s Francijo in Nemčijo Rim, 0. novembra. SE. V italijanskem časopisju je čedalje bolj opažati nervoznost glede zadržanja Francije v unglo - Italijanskem s|>oru. Italijansko časopisje priznava, da izvaja Anglija silen pritisk na francosko vlado, da London tako rekoč grozi Franciji, da Anglija tudi francoskih meja ne bo ščitila, če bi se Francija hotela odmakniti od svoje dolžnosti, da z vso vnemo podpira Zvezo narodov v njenem prizadevanju, da prisili Italijo do mirne rešitve spora z Abesinijo. Vendar pa ima italijanski tisk vtis, da gre Francija v oklevanju predaleč, da napram Angliji preveč popušča in da to nikakor ni v skladu s prijateljsko pogodim, sklenjeno januarja meseca v Rimu med Mussolinijcni in Lavalom. Italija priznava Lavalu. da sc trudi, da hi ustregel na obe strani iu da jc prav njegova zasluga, »da ritem dogodkov ni hil tako tragičen, kot si ga je želela Anglija.« Nevarnost pa vendar obstoja, da ho Anglija Francoze pritisnila oli ziil s svojimi grožnjami glede obrambe njenih mej napram Nemčiji. „Proti ho mu?" — „Proti Hali ji!" Italijanski tisk jiosvečn tudi veliko pozornost najnovejšim dogodkom v Grčiji Icr priznava, da je restavracija monarhijo v Grčiji uspela vsled podpore Veliko Britanije. Anglija si jc na la način dobila novih postojank v Sredozemlju. P ruti komu, vprašujejo listi? Proti Italiji, odgovarjajo vsi enoglasno. »IDa hi mogla zrušiti italijanski fašizert,« lako piše »Corriere della Sera«, »se Anglija ni ustrašila najskrajnejšega sredstva, da si namreč podvrže Grčijo svojemu političnemu in vojaškemu vplivu. Danes ni več nikomur lajno, da si je s povratkom monarhije v Grčijo Anglija utrdila svojo diktaturo nad Sredozemskim morjem. Grčija je danes najlepše darilo, ki ga je angleška vlada oskrbela svoji adniiraliteti.« Italijansko časopisje priobčuje ludi posnetke pariških listov, ki pišejo mnogo o restavraciji kraljevine Grčije. Z velikim veseljem poudarjajo, da izraža francosko javno mnenje upanje, da gr^ka zunanja politika ne liri spremenjena ter podčrta-vajo opomin fntransigeanta«, dn naj francoska vlada zastavi vse svoje sile, da politika nove grške vlade »ne bo takšna, da hi mogla žaliti Italijo ali ogrožati njene interese v Sredozemlju.« Francija žrtvuje Ruse, če ... Zanimiva .je tudi vest .Giornala dTlalia , da jc Francija zadnje dni dobila od Nemčije napol prikrito obljubo, da hi se pod gotovimi pogoji vrnila v Zvezo narodov iu se udeležila sanacij proti Italiji in da je Francija na to odgovorila, da je pripravljena žrtvovati svojo zvez« s sov je t s k u Rusijo, če hi Nemčija prišla : nazaj v Ženevo in se udeležila njenih sankcij. ■ Anglija je baje od svoje strani dala obljubo, da i se v tem primeru kot t re tja pridruži novi I truzvezi. ki Iu jo tvorile Nemčija. Francija in Anglija. »Kaj naj to pomeni?« sc vprašuje italijanski tisk. »Ali je to vojna napoved boljševizmu, ali pa samo nadaljevanje angleške borbe proti fašistični Italiji.« MussoHni-Drummond O Mussolinijevem sestanku z Drununondoin je bilo snoči objavljeno naslednje poročilo: Načelnik vlade je sprejel angleškega poslanika Urica Drum-monda in imel z njim razgovor, ki je trajal skoraj celo uro. Razgovor se je, kakor že sestanek dne Dr. Madža novi predsednik čehoslov. vlade Praga, 6. nov. c. V začetku današnje seje parlamenta je hil prebran ukaz predsednika republike, s katerim jc imenovan za novega predsednika češkoslovaške vlade slovaški protestant in znani nacionalni delavec dr. Milan Ilculža. Poslanci so novega predsednika z navdušenjem pozdravili, nakar jc dr. Milan Hodža dal krajšo izjavo, v kateri je povedal, da ne more hiti govora o demisiji vlade. ki je dobila samo novega predsednika. Notranja politika vlade pa ostane ista. kot je bila začrtana v vladni iz.iavi z dne 18. julija. Nato s« je vršila volitev novega predsednika parlamenta. Oil 264 oddanih glasov jih jo dobil 21!) bivši ministrski predsednik Malvpetr, ki se je zahvalil za izkazano mu čast ter obljubil, da bo tudi na tem I mestu ostal neizprosen pohornik demokratičnih ' načel. Parlament je nadaljeval debato o dr. Bcnc-ševem ekspozeju. dr. Milan Hodža na se je podal v senat, kjer je hil prav tako prisrčno pozdravljen j in kjer je prebral isto izjavo. > 29. oktobra, nanašal na j>oložaj Italije in Anglije na Sredozemskem morju. Mussoliniji je opozoril Druminonda na to, da se je divizija italijanske vojske iimakuilu iz Libije. Drummond je odgovoril, tla angleška vlada ceni to gesto Italije, da pa luoru naglasiti, da šteje italijanska vojska r Libiji še vedno približno 8 krat toliko vojakov kakor angleška in egiptska. Zaradi tega smatra angleška vlada, da ji takšno razmerje oboroženih sil na egiptsko libijski meji ne dopušča, da hi s Sredozemskega morja umaknila del svojega hrodovja, ki ga je v ostalem koncentrirala okrog Egipta le iz varnostnih razlogov. Razgovor je bil v ostalem prisrčen, vendar italijanski diplomatski krogi niso mnenja, da bi mu bilo treba pripisati večji pomen. Anglešfeo-francosfif skupni nastop pri Hitlerju Pariz, tj. novembra, b. Levičarski »L'Oeuvre poroča, da se med Parizom in Londonom vodijo pogajanja za storitev skupnega koraka v Berlinu, ki naj bi se izvršil koncem lega meseca. Anglija in Francija delata na to, da dosežeta z Nemčijo siiorazuin v oborožitvenem vprašanju. Anglija hoče Hitlerja prijateljsko opozorili nn potrebo takega sporazumu. Pričakuje se, da se ho pri lej priliki razpravljalo tudi vprašanje Zveze narodov. Govor generala Goriuga je dokaz, da se Nemčija trenutno želi ponovno pogajati z zapadnimi velesilami u problemu oborožitve in o vprašanju varnosti. Priprave v Egiptu Kairo, (j. novembra, b. lajiptska vlada naglo pri|>ravlja vse odredbe za obrambo dežele. Vojni minister je imel celo vrsto posvetovanj z višjimi častniki. Generalni inšpektor vojske vodi uirje-valna dela Mnsnrmalriiha. Vojni minister je imel daljši sestanek tudi z vrhovnim policijskim upravnikom llartbubom, ki mu ic poročal o odredbah, katere je izdal v svrho zavarovanja javnega miru in reda. Zaradi slabega vremena so bili odgodeni manevri angleškega vojnega braduvja in letalstva okrog Aleksandrije. Na zahtevo egiptsko vlade je britanski admiralski svet dovolil. rav no prinaša nobenih otipljivih koristi, toda navzlic temu bomo slehernega človeka, ki ruši enotnost Male zveze ali ki bi hotel rovariti proti nuši zvezi s Francijo, smatrali za nušegu nasprotnika, ki nam hudo želi in gu bomo gledali /. nezaupanjem. Naš zvezni sistem je nekaj naravnega. kar jc zraslo lako rekoč samo od sebe kot jjosledica noovrgljivjh zgodovinskih dejstev. Mi sc nc vprašujemo več, zakaj s češkoslovaško. z. Romunijo, s Francijo. Iver instinktivno čutimo, da je spričo stoletij silno jicstrc zgodovine drugače nemogoče in du smo varni le v tej družbi, ki v usodni uri. o kateri je govoril tudi general Giiring v Postni r ju, nc bo odpovedala. med toni -ko sn druge kombinacije, ki so morda bile za oči lojiše ju zn žep bolj koristile odpovcdulc. Iz teli ruzmotrivanj sledi, da smo veseli, čc ponuja sedaj Nemčija nuši zaveznici Franciji roko v spravo, ker hočemo biti navzlic vsej pro-šlosti prepričani, da izviru njena najnovejša ponudba iz spoznanja, da ostane negativno delo negativno tlelo in dn si bo osvojila Nemčija sodelovanje malih držav v Podonavju, na lial-kanu iu na evropskem vzhodu le, čc bo spoštljivo priznala obstoječi red in obstoječi zvezni sistem, ki mu pripadamo. /. dr. Benešem potem lahko tudi mi rečemo, du nnj začne nemška vlada v Parizu, potem bo lažje šlo v Podonavju. S to predpostavko, ki pa jc conditio sine (jua non. bomo mi prvi. ki se bomo veselili iskrenega sodelovanju z Nemčijo. Brez nje, pn bodo tudi vse nadaljnji |)oskusi zbliževanja ostali zaviti v meglo kot sedaj. Izbera jc med iskrenim prijateljstvom in med zarotništvom. Slednje odklanjamo, pogoji za prijateljstvo pa so znani. Francoska poročila: Gerlogubi zavzeli Abesinci Pariz, ti. nov. SE. Eclio de P;iris' objavlja posebno poročilo svojega abesinskega jvoročevalca sira Percivala Philipsa iz Džibutija, v katerem beremo, da so Abesinci po sitnih bojih Italijanom odvzeli postojanko Gerlogubi v ogadenski puščavi. Poročilo se glasi: »Abesinci z veliko naglico utrjujejo svojo juž no fronto. Posebni vlaki vozijo vojaštvo iz Addis Abelie v Dircilavo noč iu dan že od prejšnjega torka. V llararju trdovratno vzdržujejo vest, da sn Abesinci z 2IHMI fSomalijei in 500 domačimi voj-Ščnki napadli postojanko Gerlogubi ler Italijane, ki so gradili ceste, pregnali. Pri tej priliki so Abesinci Italijanom vzeli štiri tanke.« Sir Percival Philips pripoveduje, da je hil sam v Diredavi in v llararju V Diredavi je tudi oddelek francoskih vojakov,' ki ima nalogu branili francoske železničarje, ki oskrbujejo železnico Addis Abeba — Džihuli. Nadalje pripoveduje, da di lsno italijansko krilo napreduje, ker hoče abc-sinsko armado, ki je zasedla hribovje okrog Saša Bane, zajeti. Levo krilo Grazianijeve armade si skuša napraviti pot po reki šebeli s pomočjo lažjih tankov in letal. Desno krilo pa hoče do črte babah—Godci—Dolei—I lunin h jat. Med abesinskimi četami, ki pričakujejo Italijane pred Saša Bane, jih je 5000, ki imajo evrojisko vojaško izvežbo. Izdajalec Gabriel izjavlja Pariz, 6. nov AA. Posebni poročevalec agencije Havas poroča s tigrejske fronte, da je dedžaz-mač Gabriel, poglavar pokrajine Agame, ki se je priključil Italijanom, izjavil: Vselej smo si želeli, da nam vlada Italija, ker smo poznali njeno pravičnost in liberalnost. Italijani niso prišli s silo, nego po pristanku našega naroda. Mi jim zaupamo naše cerkve, naše svečenike, naše imetje in naše družine. Noto je prosil generala De Bona, naj mu dovoli, da izda proglas na podrejene glavarje v Agami, da se pred 10. novembrom prav-tako priključijo Italijanom. Oni pn, ki se do tega dne ne bodo udali, se proglasijo za upornike in jim bo zaplenjeno njihovo imetje. Silen odpor Abesincev na jugu Džibuli, fi. nov. b. Istočasno z velikim italijanskim napadom proti mpstu Makale na severni fronti so se začele vojne operacije tudi na južnem bojišču, čete generala Grazianija napredujejo z obeh strani reke Fafan proti Goraheju. Čele na južnem bojišču pa zadevajo nn mnogo težje težkoče kakor pa na severu, kajti Abesinci so se tukaj pod poveljstvom rasa Našihua dobro utrdili in je napredovanj« italijanskih čet zelo počasno in zvezano tudi z večjimi žrtvami. Na tem delu fronte dajejo Abesinci čisto drugačen od|ior kakor pa na severu. Poleg tega imajo Abesinci sedaj zaveznika v močnem deževju, ki nikakor noče prenehati in ki je ogadensko dolino spremenilo v veliko jezoro, ki bo Italijanom oiiemo-goCilo trenutno vsako napredovanje. Uradno poročilo št. 38 Rim, 6. nov. AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tole 38. poročilo: General De Bono javlja, da se prodiranje naših sprednjih oddelkov nadaljuje na vsem bojišču. V Danakilu so naši oddelki prekoračili Gabali in napredujeo proti Datu. Prvi armadni zbor jc zavzel Agulo, sprednje straže pa so v tej smeri prodrle do prostora južno od Aulaloa. Armadni zbor domačinov prodira v dolini Salo. Drugi armadni zbor je zavzel Adijak in Siro. Prebivalstvo pozdravlja naše čete z navdušeniem. Na somalijskcm bojišču nadaljujejo naše kolone svojo akcijo v Ogadenu. Letalstvo opravlja iedue strateške in izvidniške poleta Titulescu o abesinskem sporu fP Z vesti ZN — prijatelji Italije" Hitler ho govori! o sankcijah Bukarešta, 6, nov. AA. Agencija Rador poroča, da se' ie vrnil iz inozemstva zunanji minister Nikola Titulescu. Na železniški postaji je dal novinarjem daljšo izjavo. Kar se je storilo v Ženevi, se ne sme presojati samo s stališča italijansko-abesinskega spora, marveč tudi s stališča možnih bodočih sporov. S tem ne bi hotel opozoriti na neko določeno državo. Toda dokler se nam nasprotno nc dokaže, smo dolžni soditi, da se vsi narodi enako zavzemajo za mir. Zato se moramo skrbno izogniti vsemu, kar bi se lahko smatralo za sum, ki bi bil naperjen proti nekemu določenemu narodu. Posledice eventuelne nove vojne v Evropi bi bile za nas vse tako velike in strašne, da smo v Ženevi, ko smo sklepali o sankcijah, mislili na bodočnost, ne da bi se opredelili proti nekemu določenemu narodu. Ko bo med Italijo in Abesinijo sklenjen mir, bodo sklepi, ki so bili sprejeti v Ženevi v paslednjih šest tednih, pomenili dragocen presedens, ki bo marsikoga odvrnil od misli, da bi svoje politične cilje ustvarjal z oboroženo silo, Ne smemo pozabiti, da jc Italija država, ki Ženeva in abesinska vojna uživa pri ZN največje simpatije, medtem ko je Abesinija država, ki nima z nobeno državo vojaške zveze. Ko bi prišlo do napada kake države, ki je v vojaški zvezi s kako drugo, bi se istočasno z gospodarskimi morale izvajati tudi vojaške sankcijo in tedaj bi režim kolektivne varnosti prišel do svojega popolnega izraza. Samo zaradi bojazni pred vojno, ki bi lahko nastala, in da se lahko prepreči le z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga človeški rod, so se nekatere države, ki so sicer v najboljših prijateljskih odnošajih in celo v krvnem sorodstvu z Italijo, odločile za ženevske sklepe. Zadovoljili se boste s tem, da vam glede na to omenim kot primer Francijo, Španijo, Portugalsko in Romunijo. Mislim, da sem s tem postavil v pravo luč vse, kar se je odigralo v Ženevi. Za nas velja, da si moramo ohraniti najboljše prijateljstvo z Italijo, na katero so nas vedno vezali dobri odnošaji, napram ZN pa moramo oču-vati vero, ki nam ne bo dopustila, da se od nje ločimo. Če se na drugi strani ne bo pooblačijo obzorje, ni izključeno, da bo izginilo samo od sebe vse, kar je bilo neprijetnega. ltcrlin, U. novembra. A A. Nemška vlada še vedno molči znBlran svojega slališča do Italije. V nekaterih krogih so mislili, dn bo nemško zunanje ministrslvo po sporočilu, ki ga je ZN poslala berlinski vladi o svojih sklepih v leni vprašanju, dalo uradni odgovor nemške vlade o njenem zadržanju do sankcij. Verjetno je, da bo Hitler v kralkeni času našel priložim:-!, da obrazloži stališče svoje vlade do sankcij, 'leni bolj, ker je danes položaj v tej zadevi mnogo jasnejši ko prej. i Nemčiji je zlasli do tega, da dozna stališče drugih držav nečlani!' 1)N. ila ne bi v svojem zadržanju j ostala osamljena. Stališče nemške vlade bi bilo v praksi diktirano od tehle dejstev: V indijanskem uvozu stoji Nemčija že zdavnaj na prvem mostu. Ild celotnega italijanskega uvoza lela 11131 v znesku 7tit>7 milijonov lir je prišlo na Nemčijo 1211 milijonov in stoji lako daleč pred drugo največjo izvoznico v Italijo, lo je USA (!)58 milijonov lir). Najhujša sankcija: petrolej Ženeva. (i. nov. b. Današnja seja odbora osem-najstorice je v glavnem pretresala vprašanje prepovedi izvoza petroleja, petrolejskih proizvodov in premoga iz Severne Amerike v Italijo. Odbor bo skušal doseči sporazum z Nemčijo in Združenimi državami v tem vprašanju. Razen lega se je na seji razpravljalo tudi o vprašanju transporta blaga za Italijo skozi Švico. Borba Italije proti sankcijam Berlin, 6. nov. AA. DNB poroča iz Rima: Včeraj so v zvezi z objavo protiukrepov zoper gospodarske sankcije proti Italiji izdale pristojne oblasti in ustanove nove določbe za znižanje uvoza iz inozemstva. Tako je zdaj določeno, da morajo hoteli in restorani en dan v tednu servirati sama Pismo iz Poliske jedila brez mesa. Hoteli in restorani bodo v bodoče morali ludi strogo vpoštevati porabo likerjev, vin in drugega živeža, uvoženega iz tujine, ter ga ne bodo smeli več naročati. Prav tako jc tudi zveza italijanskih zdravnikov poslala svojim članom okrožnico, v kateri jih poziva, da kupujejo zdravila samo v Italiji. Italija kupuje petrolej Washington, 6. nov. AA. Izvoz petroleja v Italijo je zavzel naravnost gorostasen obseg. Vse kaže, da poziv predsednika republike Roosevelta, naj nihče ne izvaža svojih produktov v Italijo, ni za-legel. Veleinduslrijalci hočejo za vsako ceno izkoristiti konjunkturo. V zelo veliki meri je pora-stel tudi izvoz bombaža in masti. Zapadna Poljska hoče do besede Poznanj, 28. oktobra. (Od prijatelja našega lista.) Deset let, od 1'ilsudskega državnega udara W2b, ko so prišli na oblast »maršalovi polkovniki . pa do njegove smrti, ali še bolj pravilno, do za vlado zadnjega polkovnika Slaweka poraznih parlamentarnih volitev letošnjega poletja, so vladali Poljsko več ali manj predstavniki Poljske z. desnega brega Vislc. Tega ni trebo jemati matematično natančno, toda res je bilo, tla vseh teli deset let zapadna Poljska ni prišla prav nič do besede in je odločevala v vsem le kongresna Poljska«, to so ljudje okrog Varšave in z vzhodnih obronkov države. Posledice takšnega stanja niso mogle izostati. V zunanjepolitičnem oziru je morala vlada, ki je vladala brez sodelovanja na Nemčijo naslonjene, nekdaj sploh pod nemško upravo stoječe zapadne Poljske, zaiti na stranpot«. Pil-sudskijevi polkovniki so videli stran le tia vzhodu, ker onega na zapadli sploh nikdar doživeli iu preizkusili niso. Zato je zašla poljska zunanja politik« v tisto čudno. Nemčiji prijazno smer, ki je. recimo, poznanjska pokrajina nikdar ni razumela, še manj pn odobravala. Poljaki, ki so pod nemško upravo ohranili svojo narodno zavest in so bili srečni, ko so po dobljeni svobodi mogli mirno imenovati tolikanj objokano zemljo svojo last. niso imeli smislu za kakšne nove osvojevalne avanture, ki pa so bile jedro zunanje politike polkovnikov. Zapadna Poljska jc konservativna, narodna morda bolj kot vse druge pokrajine, a vendar konservativna, ker hoče ohraniti tista ozemlja, za katera se je tolikanj borila m za katera je tolikanj prestala. Zapadna Poljska jc bil« mnenju, du Liive ne potrebuje, da ji Ukrajine ni treba, marveč, da ji je treba notranje moči in lojalnih prijateljstev v Evropi, uu bo tiste meje, ki jih ji jc dala svetovna vojna, ohranila neokrnjene kot svojo sveto, nedotakljivo luSt. Polkovniki pa so šli mimo teb pametnih smernic, sanjali so o novih pridobitvah in so mislili, da so delali novo zgodovino, ko so v zunnnji politiki svoje dosedanje prijatelje spremenili v nasprotnike Poljske, njene dosedanje sovražnike p« za navidezne prijatelje. Po desetih letih vladanja polkovnikov, smo prišli tako daleč, da smo okrog in okrog obdani od samih ne-prijateljev, razen navidezno na nemški meji. kjer pa mi iz znpadne Poljske natannio čutimo. da je navzlic premirju še vedno najbolj nevarna točka naših državnih mej. Tudi v notranjepolitičnem oziru je t« desetletna diktatura šla mimo zapadne Poljske. I likaj živi demokratično ljudstvo, ki se zaveda vseli svojih pravic, ker je moralo skozi dolga desetletja za sleherno toliko pretrpeti. Diktatura je z.a z.apadno Poljsko pomenila razžalitev, ker je bil« izraz nezaupanju, ki gu ta (lel poljskega naroda, ki je v narodnem oziru nazbolj zaveden, v gospodarskem pogledu najbolj napreden. v pogledu državne uprave najbolj vzoren, ni zuslužil. 'lako je prišlo do loga, du je ravno zapadna Poljska, ki bi morala bili slebcr državne moči. biln pognana i opozicijo proli vladam polkovnikov in bila tukorekoč izključena od ustvarjajočega sodelovanja z.a notranjo in zunanjo utrditev države. Zadnje volitve v parlament so pokazale s prstom lin krvaveče rune. Volitve so bile skoraj brez. volilcev. V narodni, industrijski in kulturno visoko stoječi zapadni Poljski se nili -vil odstotkov volilcev ni odzvalo. Polkovniki so dosegli, česar najhujši nemški režimi niso mogli doseči, namreč obsojujoči molk ljudstvu. Dobili smo novo vlado, ki jc zu vsakega putrijotičnegu Poljaka napredek že v tem oziru, ker je zdrobil« desetletno politično diktaturo polkovnikov. S tem je seveda podan šele začetek nove dobe, u zu nus, ki smo uioruli živeli deset let ob strani vsega življenju v državi, jc 10 že velik napredek. Novi muiistiski predsednik Kosi ialkovv ski je v svojem nastopnem iovoru pred parlamentom brez ovinkov izjavil, .da jc prvu dolžnoM vlade, da se v tako strumni "ospodarikem položuju. v kutcrcui se nu-liaja Poljska, najprej obrne na vse ljudstvo in London, 6. novembra. AA. Agencija Reuter si ho zgradila v l leet Streetu novo poslopje, ki bo postalo največje središče zu sprejemanje, ilcšifrirnnjc in razširjanje poročil iz. vsega sveta. Uradi bodo opremljeni s tehnično najpopolnejšimi aparati. Pil se bodo stekalu poročila z vseli pet Celin svetu. V novem poslopju bodo obsežni uradi agencije Reuter, agencije »Press Assoeiation«, londonski uradi informacijskih agencij zu tujino in zu angleško cesarstvo, ki su združene v Monterju, pruv tako pu tiuli novinarske organizacije, ki sodelujejo z agencijo Press Assoeiation«. Reuterjevn poročilu objavljajo dnevno tisoči in tisoči lislov v.Evropi in ti« ostalih celiuuh. Ni gu kraja nn svetu, kamor ne bi prihajale Reuterjevc brzojavke bodisi po kablu uli pa po telefonu in radiu. V Reuterjevih uradih delajo vseli 24 ur dnevno. Njegove vesti nnto prenašajo iz Londonu v vse večje krujc sveta. !'red 12 leti se je bila agencija Reuter preselila v lepo gotsko stavbo, ki jo je svojčas lepo opisal francoski romanopisce Paul Morand. Pred tem jc imela sto let svoje prostore v poslopju V tem znesku ni vojni mulorijnl igral nikakega vloge, saj je zuauo, da se je nemška produkcija vojnega uialerijala začela v večjem obsegu šele pred relativno kratkim časom. (Slavno izvozno blago Nemčije v Italijo jo premog, koks in stroji. Prva dva od leh predmetov ze danes znatno naraščata. Ic uvoz. strojev iilcgue za dobo vojne nekoliko pasli, kur sc v lakom času navadno v industrije ne nalagajo investicije. 1 voz živeža iz Nemčije ne pride v po.-lev kot resna postavka, aj Nemčija nima zadosti živeža niti za lastno porabo. Ni pil izključeno, da bi Nemčija tn igrala vlogo tranzitne države, v kolikor bi vršila posredovalno vlogo nicil Italijo in držiivami. ki izvajajo snnlcijc. Za vse In jn potreben neki sporazum z Avstrijo ali Švico, ker bi morebitni Irauzit v Italijo mogel l|i le čez omenjeni dve državi, ko Nemčija ne meji z Kalijo. n a-vec^a na svetu londonskega Ciivju. Ker pa jc posel agencije. Reuter nijirrstu no naraščal, so ji poslali tudi sedanji prostori pretesni, lako jc nastal načrt novega poslopja, kjer bodo združeni uradi Reuterjevc ugencije in ž njo vred prostori agencije »Press Assoeiation,: Kakor je znano, obstoja med obema agencijama tesno sodelovanje. Novo poslopje ho stalo med Eleet Streetoin in Salis-burv Šquatom. Pogajanja za nakup poslopij, ki so jih podrli, in sestavljanje načrtov zu novo poslopje jc trajalo eno ielo. Novo poslopje bo imelo devet nudstrojip. Po s v o i i zunanjosti ho v kras sodobni angleški arhitekturi. Uradi bodo opremljeni kot rečeno /. najpopolnejšimi stroji za sprejemanje in hitro razširjanje poročil. Posebne sobane bodo pridržane zu londonske poročevalce angleških preJcoinorskih agencij in za sotrudnikc številnih tujih agencij, ki delajo neposredno z agencijo Reuter. Dopisniki teh agencij bodo prejemali vse vesti Reuter-jeve agencije. Vse delo bo urejeno na znanstveni osnovi. Ko bo poslopje dograjeno, sc bo začela nova doba v racionalni izmenjavi poročil iz vsega svetu. utvurain, tla bomo kduj mogli premuguii krizo. Poljska je na robu propada in njene odporne sile popuščajo. Če bo narod stal oh strani, pomeni to smrt zu vse državno življenje«. Te besede je govoril predsednik vlade nuni iz. zu-padne Poljske iz. globin naših src. Seveda jc vsa Poljska kakor vedno, pripravljena, da pomaga vladi, ki hoče s sodelovanjem ljudstvu služili blagru domovine. Nova vlada bo imela priložnost prepričati se o pravem razpoloženju ljudstva, ki v borbi proti diktaturam polkovnikov slednjič ni imelo več nobenega drugega orožja kot molk. Ui lio v novih okoliščinah šlo s svežim upanjem nu delo. Toda za to je treba ustvariti nekaj neobhodno potrebnih predpogojev. Ali naj naštejem nekaj zahtev, ki krožijo po Poznanjskcin in ki se v njih zrcali pravo razpoloženje ljudstva? Želje zapadne Poljske 1. Nemogoče je pridobiti ljudstvo za trajno sodelovanje s sedanjo ustavo, ki je odpravila ves demokratičen ustroj državnega življenja in dala vse politične pravice državnemu predsedniku, pri izvolitvi katerega ljudstvo takorekoč nima nobene besede. Tudi je nemogoče računati nn ljudstvo pri sedanjem volilnem sistemu v državni zbor, ko postavlja kandidate in politični program mala izbrana privilegirana četica, ki stoji daleč, daleč od ljudstva. 2. Vlada ho morala takoj i/poslovati obširno politično amnestijo, da se vrnejo iz. ječ in internacij številni voditelji, ki so bili odstranjeni od vlad polkovnikov in kaznovani po nedolžnem za prestopke, ki so bili prestopki proti režimu, nc pa proti domovini. Potemtakem je treba nemudoma razgrnili tisto zloglasno koncentracijsko taborišče v Berezi-Kartnski. ki je v sramoto svobodnemu poljskemu narodu in kamor so polkovnik, sem do zadnje Slavvekove vlade pošiljali svoje politične nasprotnike. Med njimi jih je veliko število iz zapadne Poljske. Ljudstvo jih hoče nazaj, ako vlada res računu nu njegovo sodelovanje. "v. Prelomiti je treba tudi z zunanjo politiko polkovnikov, predvsem z ono polkovnika Becka, ki je Poljsko osovražil pri vseli njenih naravnih prijateljih ter se spustil v nevarno, a kratkovidno igračkanje s liitlerjevsko Nemčijo. Zapadna Poljska hoče sodelovanja s Francijo in mir s slovansko češkoslovaško. 4. Končno mora vlada tudi na gospodarskem polju pokazati, da je ljudska. Davčna bremenu so strahotna in davki so se pobirali čestokrat z veliko krutostjo. Ljudstvo si želi gospodarskega oddiha. Tako gleda zapadna Poljska n« novo vlado. /, velikim upanjem in tudi zaupanjem. Odstranil« jc breme, ki je deset let ležulo nad ljudstvom. Naj sedaj še mobilizira vso dobro voljo, ki je je silno mnogo, n ki je bo še veliko več, ko se bo ljudstvo od prestnnili preizkušenj odpočilo in bo videlo, dn ga hoče nova vlada popeljali res v novo dobo napredka iu blagostanja. . R. Politična amnestija .1 lil "is i. 11,1 \i,,l / '■delovanju vseli ue-ini-eliM vdajah Senat je sprejel zakon o posebnih pooblastilih ' predsedniku republike. Vlada pripravlja zakonski | načrt za amnestijo političnih in navadnih kaznjen-■ cev. Amneslirani bodo vsi poliiični krivci, bodisi, da so bili pri procesih prisotni ali ne. Izvzeti bo-, do le nekateri, med njimi vodja kmetske stranke in ! bivši ministrski predsednik Vilos. ki je bil obsojen I v znanem političnem procesu v Brest Litovsku na | mnogo lel robije. Zaton polkovnika Becka Varšava, 6. nov. SE. V nedeljo je predsednik republike sprejel v slovesni avdijenci novega pred sednika vlade Kosciaikovvskega in generalnega inšpektorja poljske vojske generala Rudz-Smiglvja. V političnih krogih beležijo z veliko pozorno:-1 ;o dejstvo, da se avdijenci ne bo udekv.il zunanji mini ster polkovnik beck. To b" prvič, da se jc ni udeležil. Ze dejstvo, ila njegova odsotno?! iz Varšave Pobiranje laks na računih Belgrad, 6. nov. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil finančnim davčnim upravam in organom finančne kontrole, da v svrho plačevanja taks iz tar. št. 34 taksne tarife na računih, notah, poročilih jn podobnih pismih sporazumno izvedejo kontrolo. Odlok zlasti podčrtava, da ta kontrola ne sme imeti videza sirovosti in nekulturnosti in da ne sme prekoračiti dovoljenih meja, hkratu mora pa biti ta kontrola učinkovita in stroge ter ne sme zbujati videza slabosti, temveč mora popolnoma nadzirati obveznosti glede izdajanja računov. V ta namen smejo organi oblasti v svrho osebne kontrole priti v poslovne pro-. store obvezancev teh računov in se smejo pri tem ; obračati tudi do kupcev, ki se takrat slučajno ' mude v trgovini, da se prepričajo, ali so dobili 1 račun za kupljeno blago. Dalje odreja okrožnica * davčnega oddelka, da je treba za vsak primer ne-| plačila te takse in kršitve omenjene določbe re-■ ferirati in navesti, kdaj in kakšno kazen so. odredili, ne oziraje se na nikogar. Odlok posebno pripominja, da imajo kontrolni organi paziti na kraje in lokale z večjim in hitrim prometom, kakor na javne trge, hotele, gostilne, kavarne, bufiete, ljud-i ske kuhinje itd,, vendar ne smejo zanemarjati kon. I trole drugod. Odbor za sestavo zakona o sodnikih Belgrad, 6. nov. AA. Komisija za sestavo zakona o sodnikih v pravosodnem ministrstvu se \ sestane v četrtek, 7. t. m. Komisijo je imenoval pravosodni!; minister dr. Miškulin. Komisijo tvo-i rijo dr. Ernest Cimič, predsednik slola sedmerice, Rušoinir Jankovič, dr. Milan Kugler, dr. Danilo I Danic, dr. Rudolf Sajovic, kasacijski sodniki, Mi-! liajlo Zlatanovič, apelacijski sodnik in dr. Luka j Kravina. višji državni tožilec. Komisija ima na-i logo sestaviti sodnijski zakon zato, ker slopi 3. i septembra 1936 v veljavo ustavna določba o slal-i nosti in nepremestljivosti sodnikov. Pri sestavi i tega zakonskega načrta se bo morala komisija 1 ravnati po stvarnih potrebah naše države in pravosodja in vpoštevati sodobne nazore o sodniškem vprašanju. BSK : Anglija 2 : 4 London, (i. nov. 111. Danes popoldne je odigralo liogomelno mošlvo BSK mednarodno tekmo v Edinburgu s lamkajšnjini Hadls o! Midlociana. 1 V začetku igre je bilo angleško moštvo v vidni j premoči in pozicije ter igra jugoslovanskega mo-1 štva ni bila zavidljiva. Proli koncu prvega polčasa ! pa se je jugoslovansko moštvo vedno bolj začelo | uveljavljati.' Prvi polčas je končal z rezullaloni l 4:0 za Angleže. Takoj v začetku drugega polčasa so naši postali enakovredni nasprotniku. Kmalu, so celo Angleže presegli ter začeli prevladovati. : Vendar pa le ni bolelo bili izenačenja. — Ke-, zultat 4:2 pa je vsekakor zelo časten, če pomi-I sllmo, da so naši igralci igrali na vročih angleških j tleh, kjer je ta igra doma. Ni čudno, da #a je zadela hap Belgrad, 6. nov. m. Pred nekaj leti je posestnik I Drasutin Petronijevič iz Bodvinskega pri Nišu z.i-I kopal v svoji kleli steklenico, v kaleri i_e skril del izkupička za svoje prodano posestvo. Strpal je v steklenico 73.0C0 Din. Mislil je namreč, da jih je tako najbolje shranil Ko jc le dni Narodna banka objavila, da se odtegnejo iz prometa bankovci, jc krnel šel in odkopal v kleli zakopano premoženje. Ko je poleg ni! na dan steklenico, je opazil, da v ttjej ui več bankovcev, temveč satno neka gnila zmes. Plutovina, s katero je bila steklenica zania-šena, je namreč zgnila iu veda. ki jc ušla v steklenico, je povzročila, da so ludi bankovci segnili. Ko je posestnik Petronijevič videl, kako je prišel ob ves svoj denar, ga je na ntesiii zadela kap. ue predstavlja nobene ovire, ila se ne bi predsednik republike posvetoval z vodilnim! ministri, kar dela po smrti maršala Vilsudsk. ga v;ali leden, je dokaz, da zvezda polkovnika "u: .. hitre- mraša in da morda ne ho ve,- dolgo, ko bo dobil naslednika v zunanjem ministrstvu. Poslanski klub JRZ Belgrad. 6. nov. m. Danes je imel sejo skupščinski odbor kluba poslancev JRZ. Po seji je bil izdan sledeči komunike: »Klubov odbor poslancev JRZ je imel 0. novembra svojo sejo, ki je I raju h od 5 do pol 8 zvečer. Na tej seji so rešili tekoča vprašanja, nakar so sklenili, tla bo plenarna seja poslancev kluba JRZ s poslanci kluba skupščinske večine v soboto, dne 0. novembra oh 5 popoldne. Naslednja seja klubovegu odbora JRZ bo v petek, dne 8. novembra prav lako ob o popoldne.-s B. Jevtič po uje Srem. Karlovci, 5. nov. Bivši predsednik vlade B. Jevtič se je včeraj popoldne pripeljal v Srem-ske Karlovce. Takoj je odšel k patrijarliu srbsko-pravoslnvne cerkve Varnavi, pri katerem je ostal celo popoldne. Oslal je pri njem ludi na večerji, lz. Karlovcev se je zopet vrnil v Belgrad. Nemški kliring Belgrad, 6. nov. AA. Po poročilu Narodna banke so na dan 6. novembra t. I. izplačali iz nemškega kliringa kot zadnji avizo št. S.400 od 13. maja t. I., iz italijanskega pa št. 75.283 od 2 avgusla. Obsodba L Kocsaka in tovarišev Belgrad, 6. novembra. ,\A. V državnem sodišču za zaščito države so 5. t. m. proglasili razsodbo proti Ivanu Korsaku iu tovarišem. Obsojeni so med drugimi: Ivan Korsak za dejanje po členu ena točka 1 in dve zakona na štiri lela robije in izgubo častnih pravic za štiri lela; Zvoniinir Pavline na poldrugo 1 leto strogega zapora; Franjo Banko 11« dve lel 1 I in pol strogega zapora; Edvard Leskovar na lelo j dni strogega zapora; Štefan Lončar na leto dni i strogega zapora; Lea Kras na leto dni strogega I zapora; Zor Počkaj na leto dni strogega zapora; I Ljudevit Strilnik, na dve let i strogega zapora; Ivan | Husar na šes* mesecev slrogega zapora. Med I oproščenimi so: Ljudevit Polak, Franjo Majcen, Leon Malek. Osebne nesli llelgrad, 0. novembra. 111. Nu predlog notranjega ministra dr. Aniona Korošca so s kraljevini ukazom odlikovani z zlalo kolajno za državljanske zasluge: F r u s Ivan, služitelj pri bančni upravi dravske banovine, T i šle r Luka, služitelj pri isli banski upravi, in s srebrno kolajno za državljanske zasluge Grašič Helena, kuharica iz Ljubljane. * Belgrad, 6. novembra. AA. Premeščena sla Šlefan Sillcr, višji konlrolor na pošli Siatir.a-Radenci na pošto Ptuj, in Franc Olalčič, konlrolor pošle Bled I na jx>što Ljubljana 1, na lastno prošnjo. Belgrad, 0. nov. m. Na lastno prošnjo je razrešen funkcije sodnika pri Državnem sodišču za zaščilo države g. dr. Leopold Vičar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Oel^rajsfte vrsti Belgrad, 0. nov. m. Nocoj ob 0 je bil sprejet v nvdijeneo pri Nj. kralj. Vis. knezu naniesluiku Pavlu član izvršilnega odbora organizacijskega odseku .11!'/, Aea Stanojevič. ltclgrad. 0. nov. 111. Z jutranjim vlaknin je prispel semknj mariborski župan dr. Juvan. Tekom dneva je obiskal več ministrov v zadevi mariborske lueslne občine. ltclgrad. II. nov. m. Ministrski uvel je t iobril kreilil 2 milijona Din zu nabavo semenskega žita z.a kraje, ki so bili hudo prizadeli ob suši Belgrad, (1. nov. tn. Sliinje narodne banke 7. dne 31. oktobra je bilo sledeče: Aktiva so se poi ičala za skupno 3,838.264,33 Din, |i,isi' a pa sa se zmanjšala za 37.0Ki.675.80 Din. i;ku|ina |xidlaga zn.iU 1.000,839.710.88 Din. Dunajska vremenska nauoved; Oblačno in i hladno. Ponekod nalivi. Sprejem kneza Pavla v Belgradu jjŠSf .. -t r r r n li rmi. iijul ju fffpgsffftil ! '1 - m* * gjgfr ^Tih^ * ; Ti S - 7 M jfjjjk g| I i ^HH^^BH P JH ililllilli^ lipi ..... 1 V ponedeljek dopoldne se je, kakor smo že poročali, vrnil s svojega potovanja v Pariz in London Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle. Na belgrajskem kolodvoru so ga sprejeli Nj. Vel. kraljica Marija kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, ministrski predsednik dr. Stojadinovič z vsemi ministri in mnogi drugi visoki dostojanstveniki. Knez-namestnik se je z vsemi prijazno pozdravil in se nato z Nj. Vel. kraljico Marijo odpeljal na dvor. Kulturni razvoj Velike Ljubljane Po inkorporaciji okoliških občin Ljubljani, si po pravici zastavimo vprašanje, kako se bo razvila Velika Ljubljana v kulturnem oziru, ki naj bi ji kot laki tudi odgovarjal. Prvo, kar smo dobili po zaslugi našega notranjega ministra g. dr. Korošca, je zagotovilo za vseučiliško knjižnico, ki smo je res že krvavo potrebni. Takoj za knjižnico se moramo spomniti naše Almae matris Alexandrinae — naše univerze. — Jasno mora biti vsakomur, kdor je le kdaj prestopil prag naše univerze, da to poslopje ni bilo njej namenjeno iu da njej tudi v nikakeni pogledu ne odgovarja. Torej nujno rabimo novo univerzo, kajti poslopje nekdanjega dež. dvorca bi odgovarjalo le juridični in filozofski fakulteti. Danes pa je natrpano v njej vse, kar vanjo spada in ne spada. Nova univerza, a kje? Pustimo zaenkrat finančno stran ob strani in poglejmo, kje bi bil za to ustanovo primeren prostor. Opozorili bi na dejstvo, da so lako rekoč v centru Ljubljane institucije, ki zavzemajo velike komplekse zemljišč in indirektno zavirajo ekspanzijo Ljubljane. Letno telovadišče Sokola je lo, Atena z vsemi igrišči, Velesejm in mestna vrtnarija. Toda Ljubljančani smo tega že navajeni. — Mirno stopamo okoli igrišč in telovadišč, poslušamo raznovrsten krava! in — molčimo. Le kadar gremo mimo mestne vrtnarije, zavihamo svoj skromen nos ob ogromnih kupih gnoja in ob kupih kamenja. Drugo stran zapira drevesnica, pa saj pravilno, Ljubljančan je skromen. Prav tako ti ubogi Siškar. Mirno trpiš, niti a ne rečeš, kaj šele b, ko ti zapro Latermanov drevored (ob velesejmu namreč) in ti je všeč, ko opazuješ dan za dnem zaplankane barake. Cas bi vendar že bil, da si dobe Ljubljanski Sokol, mestna vrtnarija, Atena in velesejm že s tujskoprometnega vidika druge, v njihov namen prikladnejše prostore, in dajo s tem prostor po-trebnejšiin oziroma odgovarjajočim ustanovam. — Vseeno je, naj bo to miiverza ali univ. knjižnica ali karsibodi. Morda bi kazalo napraviti na enem izmed teh prostorov botanični vrt, zakaj stari Marmontov potrebam ljubljanske univerze najbrž ne more več povsem odgovarjati in — od rok je. Prav tako bi imeli zoologi priliko postaviti vzporedno z botaničnim vrtom zoološki vrt, če se | namreč mestni očetje boje te prostore zazidati ali i pa — če jih nečejo. — Ustanove, ki stoje na teh j krajih sedaj, so Ljubljani kaj malo v ponos, zlasti s tujsko-prometnega ozira. Na tujski promet se mora pa Ljubljana, kot srce Slovenije, že resno ozirali. Ogledali smo si na kratko institucije, ki bi po našem mnenju spadale 1111 te prostore, torej: univerza, botanični in zoološki vrl. Druga je finančna stran tega vprašanja. Za univerzo bi in bo morala prispevati država že precejšnjo vsoto. Povsem druga je pa stvar pri botaničnem in zoološkem vrtu. Tu ne pridejo v poštev materijelni izdatki, pač pa le dobra volja onih, ki bi morali imeti za to — dobro voljo. Botanični vrt že obstoji, stroški za prenos bi bili pač znosni tudi za univerzo, če že ne za mestno občino ljubljansko. Približno isto je z zoološkim vrtom. Mar nimamo v Ljubljani zoološkega društva, ki bi rado delalo, rado ustanovilo stalen zoološki vrt, le če bi imelo stalen prostor, ki ga nujno rabijo živali in društvo za svojo ekspanzijo. (Ni dolgo, kar smo imeli o teh bojih priliko citati baš v »Slovencus.) Upajmo, da lio ludi za ljubljanske zoofile nastopila boljša doba. Mestna vrtnarija? Kam pa z njo? Ljubljana se razvija in mestna vrtnarija ni več kos zahtevam Ljubljane, preozko omejena je, ne more priti do ekspanzije. Zato — ven, v okolico, kjer se bo lahko mirno in svobodno širila. Razbremenjen pa bo tudi mestni gradbeni odsek, čim bo vstopil v mestno vrtnarijo oziroma v njeno vodstvo inženjer arhitekt, ki lio vodil strokovna dela. Prav kot mestna vrtnarija mora dobiti prostor tudi Ljubljanski velesejm, za velesejmom Atena in Sokol. Botanični in zoološki vrl morala postati prava ljudska vrla, kamor bo šel vsakdo s ponosom in veseljem. Se eno polagamo na srce tebi, bodoča Velika Ljubljana, še dva nebogljenčka sla, kalera moraš sprejeti v svoje okrilje, da bosta rastla in se ko-renjaško razvila. Medicinska fakulteta je pastorka na univerzi, okrnjena sirota. Veliki Ljubljani popolno medicinsko fakulteto, Veliki Ljubljani kliniko! Dve muhi na en mah — drugi netiogljenec je namreč naša strahovito nazadnjaška iii ne-nioderna bolnišnica. Plemenita stremljenja medicincev ne smejo biti zaman, Ljubljana, srce in ponos Slovenije, mora dobiti dostojno bolnišnico in z njo kliniko! Ali ni vsa akademska Ljubljana zainteresirana na univerzi, na univ. knjižnici, na medicinski fakulteti oziroma kliniki in dostojni bolnišnici? Vsak botanik ozir. zoolog bi rad veslneje delal, a ne more. ne more si nikjer ničesar pošteno ogledati; ti direktno prosijo za dostojen botanični vrt in zoo! Ko boš dosegla lo, tedaj bo svetal dan tvojega kulturnega razvoja, Velika bela Ljubljana! Šhol dr. Gregorij Rozman Pismo iz Amerike Leadville, Colo., 13. okt. 1935. Včeraj popoldne me je skrbni zet Franka Zajca g. Jožef Kržan s svojim avtom peljal 80 km daleč na Independence Pass. Cesta vodi mimo jezera, ki nosi ime dvojček (Twin Lakes), ker je dvojno jezero zvezano med seboj. Skozi oboje teče reka. Spominja nekoliko na Bohinjsko jezero. Bogastvo rib je zelo veliko. Ob cesti naletimo na tunel, iz katerega teče cela reka vode. Gorovje, ki se mu bližamo in čez katerega vodi sedlo: Independence Pass, jc razvodnica med Atlantskim in Tihim oceanom. Na atlantski strani je bolj malo vode, ravnina ob Pueblo pa je za namakanje njiv veliko rabi. Pacifiška stran ima mnogo več vode, a je ne rabi toliko. Pa se je našla družba, ki je zgradila 6 in pol km dolg predor, skozi katerega odvaja od pacifiške strani vodo na atlantsko stran. Pri izhodu iz tunela se voda meri, v Puebli in okolici pa se zopet meri pri vsakem posestniku, ki jo rabi za namakanje. Kolikor jo porabi, jo plača. Tako bo podjetna družba prišla na svoj račun. Avto se ustavi na sedlu. Smo 3688 m nad morjem. Venec z novim snegom pokritih gora nas obdaja. Tja daleč na severozapad se vidijo cele verige visokih gora, ki leže že v državi Wyoming, kamor me bo pot prihodnji teden peljala. Še višje kot je sedlo, prav blizu vrhov, vidimo nove rudo-kope, kjer pridobivajo zlato. Je trdo življenje v takih višinah, A elektriko imajo napeljano tudi v višine, ki znatno presegajo 4000 m. Na oslih prinašajo do ceste majhne a težke vreče polnovredne rude. Od tu jo prevaža dalje avto. Skrbni g. Kržan je prinesel s seboj steklenico šampanjca, da smo jo spili v tej višini ob prekrasnem jasnem solncu. Nazaj grede smo obiskali renčo barjanskega rojaka Vidmarja iz Črne vasi. Uanes popoldne nas je g. Kržan potegnil še na Teneseepass, ki je visok 3184 m in je gotovo najvišja točka sveta, čez katero vodi normalno-tirna železnica. Ogledali smo si nakratko tudi grafitne rudnike na Climax-u 3443 m (Amerikanoc izgovori seveda »Klejmeks«), Od lu se vidi zanimiva »gora sv. Križa, 4323 111 visoka, ki ima na svojem strmem pobočju znak križa iz snega. Na strmih skalah sneg izgine, v dveh globokih grapah, ki se križata, pa ostane sneg vse leto. In tako se blešči znamenje križa daleč tja čez koloradsko gorovje. Na Mut Massive (4360 111). ki je bliže mestu kot Krim Ljubljani, je začelo snežiti. Vreme se bo preobrnilo — ameriški Slovenci pravijo »čenžalo- — saj so pred tremi tedni imeli tu že en čevelj snega. Zanimivo jc, da je tu veter od juga mrzel — ne prinaša kakor pri nas v Sahari nakopičene toplote, prijeten veter je zapadnik in prinaša lepo vreme. K I H 0 PREMIJERA UNION Vohunski film dunajske produkcije s PAULO WESSELY TEL. 22-21 TAKO JE KONČALA LJUBEZEN... Melodlla človeSklh src, ki bo morajo ločiti na ljubo politiki in državnim Interesom. Napoleona«« In habsburška Evropa v sijaju, glasbi, moči. Metternlch, Napoleonova ločitev, poroka liabBburške princeso z n|im. Nepozabno — Princesa Marija Luiza : PAULA WESSELY knez Metternich: Gustav Griindgcns Franc vojvoda Modcnski: Willy Forst Cesarica Joztlina: Erna Morena, (iluslm:Franz tirothe Danes ob 16, 19-15, 21-15 url Rezervirajte vitopnke od 11- 12 30 in od 15 ure dalje Iz mariborskih kulturnih ustanov Maribor, 6, novembra, . Danes smo v »Slovencu« na kratko poročali o demonstracijah, ki so bile sinoči v Narodnem gledališču pri predstavi komedije »Medvedji ples«. Narodno gledališče in mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev kr. Jugoslavije-, sta nam poslala daljšo izjavo, v kateri se utemeljuje nastop gledališča in Združenja proti igralcu g. Furijanu, ker je kršil pogodbo ter se spravljajo sinočnje demonstracije v zvezo z odpustom omenjenega igralca. Nismo popolnoma o tem prepričani, temveč imamo vtis, da je bil odpust g. Furijana le neposreden povod, da je prišlo do izbruha nečesa, kar s jc že dalj časa pripravljalo. Gotovo ne odobravamo v celoti načina, s katerim so nekateri mladi ljudje skušali podati izraza svojemu nezadovoljstvu, vendar mora že samo dejstvo, da se med I mladino pripravljajo sploh kakšni nastopi proti 1 gledališču, oziroma proti v gledališču vladajočemu | sistemu, biti za gledališko upravo resen opomin, ; da vendar nekaj ne bo v redu. Za vsako gleda- 1 lišče je pač mladina vedno najboljši barometer, ln pripomnimo še, da bo za g, Furijanom nastala v gledališču velika vrzel, ki jc uprava nc bo mogla zaenkrat z novim angažmajem nadomestiti. Mislimo, da bi se vendar še našla pol, da se spor izgladi ter se omogoči temu talentiranemu igralcu še nadaljnje udejstvovanje na mariborskem odru. V kratki notici med »mariborskimi vestmi« opozarjamo na drugo nel|ubo krizo — v mariborski Glasbeni matici. Javnost bo gotovo zelo presenečena, ker je najmanj pričakovala, da bi v Glasbeni matici, ki je komaj prebolela težko borbo za svoj obstoj, nastopili zopet spori, ki bodo gotovo občutljivo vplivali na razvoj in delo tc važne kulturne ustanove. Ne vemo za ozadje teh sporov, ki so povzročili zaenkrat odstop predsednika in treh odbornikov, gotovo pa se bo z nesoglasji, ki so mogoče čisto osebnega značaja, prizadela velika škoda Glasbeni Matici, pa tudi nacionalnim interesom mariborskega mesta. Drugi tir v iugoslovanskem delu karavanškega predora opuščen Jesnice, 5. novembra. Dne 6. oktobra t, 1. je bil vzet iz prometa drugi tir železniške proge v jugoslovanskem delu karavanskega predora. Tir je delno že pobran od Jesenic do prodora, v kratkem pa bo pobran tudi v ostalem delu do sredine predora, kjer pričenja avstrijska meja. Karavanški predor meri okrog 8 km (2 uri peš hoda) in je bil zgrajen v lotili 1902 do 1906. Gradila ga je tvrdka Grossmadile in je bilo večkrat zaposlenih do 1000 delavcev. V spominu je velika nesreča, ki se je zgodila pri gradnji tunela 21. nov. 1904 in ki je zahtevala 13 smrtnih žrtev, ki so pokopane na jeseniškem pokopališču. Prva železnica je stekla skozi osrčje visokih gora v lepo Koroško v poletju leta 1906 ob navzočnosti avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Skozi predor sta bila položena že od početka dva železniška tira. Vzrok demonti-ranja dvojnega tira na važni prometni žili, ki veže Jugoslavijo v najkrajši liniji z ostalim svetom zapadne Evrope, je baje samo ta, da je stalo vzdrževanje dvojno proge Mgiomiie denarje. Brez ozira na to, da pa-niru predor dnevno do 20 vlakov, brez ozira na prestiž, ki .ie za naše tehniško in gospodarsko življenje tako važen posebno na meji, brez ozira na to, da bo vsaka nova montaža stala neprimerno več, kakor bi stalo vzdrževanje te, -l km dolge proge, in da jo bo zelo zelo težko doseči, jo bil izdan in sprejet predlog demontiranja. Dvotirtia proga bo sedaj le po avstrijskem delu predora, ker je naša direkcija Avstrijo že obvestila, da bo tnm tir odrezala. Tozadevni predlog izhaja na žalost od našo lastne progovne sekcije, čemur se mo- ramo tem bolj čuditi, ker so ji važnosti močnega želzniškega ožilja morale biti tembolj poznane. Istočasno, ko gradi sosedna Avstrija ceste celo na ledenike, istočasno, ko sosedna Italija elektrificira in gradi železnice v Primorju kar ila debelo, istočasno, ko obe ti sosedi mečeta milijarde za razna dela za jiovzdigo prometnih žil, pride pri nas predlog, du se radi dragega vzdrževanja demontira 4 km dolga železniška proga. Govori se o nekem dragem sistemu zgradbe te proge. Ce bi bil sistem res drng, potem naj pač pride predlog, dn se napravi novi cenejši sistem, kakor delajo druge države. O tem drugem sistemu pa še menda dolgo ne bo govora. Sicer pa je jasno, da imajo naše nezaposlene železniške tvornice v državi gotovo dovolj časa in ljudi, da bi zmogle repa-raturo vsakega sistema na toj kratki progi, saj ima Anglija po tem sistemu zgrajene vse proge 1111 svojem ozemlju iu ne siimo predore iu jih tudi oskrbuje. Ako bi pomislili, koliko trudu in prizadevanja je bilo treba za dosego kredita za progo do Sevnice, hi lahko s takimi predlogi štedili, vsaj iz občega pogleda naprednega gospodarskega življenja, ki ga potrebuje mlada država. A. K. Med, unčv. Dr. L Hammemhmidt specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira od 10-7*1 in od 2-4 pop. Ljubljana - Tyrševa cesta 1 (palača Ljubljanske Kreditne banke) - Telefon 3663 Ljubljanski cestni odbor Ljubljana, 6. novembra 1935. Danes se je vršila seja novoimenovaiiegn okrajnega cestnega odbora v Ljubljani v sejni dvorani mestnega (»glavarstva. Seje so se udeležili vsi odborniki, razen g. inž. Umeka Ivana, ki je bil vsled nujnih stanovskih poslov odsoten. Gospod predsednik mestne občine ljubljanske dr. Vlad. Ravnihar kot načelnik okr. cestnega odbora je ob 9 dojioldne pričel s sejo, pozdravil navzočega g. okrajnega načelnika dr. Hubada in navzoče gg. odbornike, prečital dekret banske uprave, s katerim so bili dosedanji člani razrešeni in imenovani novi. Nato je sledila zaprisega novih odbornikov po g okraj, načelniku dr. Hubadu. Za blagajnika je bil na predlog g. dr. Česnika so- j glasno izvoljen g. Oražem Josip, posestnik v Mostah, za overovatelja zapisnika pa gg. Brenčič Jo- ' sip, posestnik na Vrhniki, in Perme Josip, |k>- | sestnik in gostilničar v Ponovi vasi. | Pri slučajnostih je obrazložil g. načelnik dr. i Ravnihar v bistvenih točkah za sedanje poslovno leto veljavni proračun. G. Brenčič je predlagal, I da se poleg proračuna dostavi vsem odbornikom j tudi kratko poročilo o tem, v koliko je proračun izrabljen. Gg. Mrzelj z Iga in Petrič z Borovnice sta izvajala, da je nujno potrebno, da se vsa dela in dobave oddajo na javni licitaciji, ki naj se 1 vrši na sedežih občin za dotični okoliš, da je j udeležba čim večja in se dosežejo čim primernejše cene v korist okraj, cestnega odbora. Ogla- | sili so se k besedi «e gg. Juvan iz Srednjih Ga- ' melj, Erjavec iz Broda pri Št. Vidu, Terkov iz Dobrunj in Ahlin z Ježice ter poudarjali svoje krajevne cestne potrebe. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze- J mite zjutraj na prazen želodec kozarec na-ravne »Franz-Josef grenčice«. Prenovljena cerkev v Puščavi Maribor, 6. novembra. Veliko svetišče Device Marije v Puščavi, sta-roznana božja pot, je bilo že skoraj V razpadanju. 1 Letos majnika pa so se puščavski farani pod vod- I slvom svojega župnika Ignacija Nadraha opogumili ter so začeli s temeljitim popravilom cerkve. Kljub visokemu proračunu se je posrečilo s požrtvovalnostjo domačinov in z dobrosrčno pomočjo številnih dobrotnikov iz cele lavantinske školije dovršili započeto delo. Delo v notranjosti mogočne cerkve je gotovo. Stene so prebeljene, okna so po večini nova, štirje veliki stranski oltarji, o kalerih se je mislilo, da se sploh ne bodo dali več ohraniti, so prenovljeni kot bi bili novi in še veliko drugega inventarja je popravljenega. — Vsa dela so doslej veljala 55.000 Din ter so razen 10.000 Din tudi že plačana. Gotovo pa se bo posrečilo s pomočjo blagih dobrotnikov tudi ostanek poravnati. Prihodnjo nedeljo, dne 10. novembra, bo za Puščavo velik praznik. Izvršila se l>o slovesnost blagoslovitve kipov in križev 1111 štirih stranskih oltarjih. Blagoslovitev bo izvršil prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič, ki ho imel tudi pridigo in slavnostno sv. mašo. Ta nedelja se bo praznovala kol romarski shod. Go-lovo_ bo prispelo veliko častilcev Device Marije v Puščavi, da se zopet poklonijo svoji zavetnici. — Prijetno bodo iznenadeni, ko bodo videli le|>o , prenovljeno svetišče. Vlomilci na delu V Poljčanah sla v noči od nedelje ua ponedeljek dva vlomilca obiskala župniščo in restavracijo Bauman na kolodvoru. V župnišču nisla i.....h sreče, ker sta bila od sliižinčadi pregnana pač na Sta v gostilniških prostorih restavracijo vso prebrskala in odnesla, kar sla našla, a najbolj sla stikala za jedili, privoščila pa sta si tudi pijač-111 cigaret. V ponedeljek zvečer sla ista rokomavha obiskala restavracijo na železniški postaji Slov. Bistrica, kjer sla odnesla restavralerju Bonu Sorsaku usnjat jopič, nahrbtnik, cigarete in razna živila. Orozništvo iz Poljčan j,, neumorno na delu ter se je posrečilo poveljniku postaje, da ie prišel zločincema na sled. Pričakuje se, da pri.Ma kmalu pod ključ. 1 Kaj pravite ? Lepi poletni dnevi so pri kraju. Kopnliičti, letovišča ,n zdravilišča ko se izpraznila. Slovenija je zopet pripuščena sama sebi. Kaj pravile, g. urednik, ali ni konce lujsko-prometne sezone lahko za nas usodi a? -Ili „i lo ludi konec naše podjetnosti? Celo leto nas ie vzpodbuja! »tujski promet., bil je dihalo javnega m zasebnega delovanja in — vzgoje Ceste smo peli celo leto, morajo bili dobre - zaradi tujskega prometa, hiše pobeljene - ludi zaradi tujskega prometa, nn hišah pločevinaste številke zaradi tujskega prometa, fantje se ne smejo pre-Upati - zaradi tujskega prometa, gostilne odprte pozno v noč — zaradi tujskega prometa gri*o preganjamo - zaradi tujskega prometa, še otroci se morajo lepo obnašati - zaradi tujskega prometa. Preden se česa lotimo in ko kaj končamo, vedno nam lebdi pred očmi strašno vprašanje Kaj bodo pa tujci rekli? G. urednik, ali ui to mišljenje nekaj nizke,ia nekaj hlapčevskega, prav ostanek tujskega nro-meta, ,z I,slih časov, ko so še graščinski valuti vedriU po gradovih, ki so danes izpremenjeni v letovišča in zdravilišča f Ali nismo tudi mi vredni lep,h m dobrih cest, ali ne zaslužimo tudi mi zaradi nas samih čednih hiš. če se jim kdo čudi in Jih pohval, al, pa ne. ali nismo dolini o/roke vzgajal, k lepemu obnašanju zaradi naše družbe zaradi soseda, zaradi sovaščanov in someščanov brez ozira ali je kaj tujcev v deieli ali pa m » Saj je končni učinek isti, iu vendar kakšna razlika v mišljenju: delali v Sloveniji zaradi tujskega prometa ali pa delali zaradi Slovenije! Delati za povzdigo Slovenije, za njeno gmotno, drulabno in kulturno blagostanje iu vse ponudil, denarnemu tujcu: ceste, vrtove, -d,-aro podnebje, ledno sobo z vso vljudnostjo in prijaznostjo, rso udobnost mu dati na razpolago - razen mišljenja in zemlje! \ eč samostojnosti potrebujemo. reč ponosa - pol, m bi delali cest, , onoi-nične jame. električno napeljan1 ludi po Dolenjski in Belokrajini in bi bil danes ludi ie lam "tujski promet«! Kaj pravite, g. urednik, ali ni res lako" K a: pa vi prarile, ki tole berete? Ali se boste kaj osamosvojili, ali boste začeli kaj bolj slovensko mislitir Ali ne boste vsi skupaj ialoshio-rclav, izdihnili: -Ko smo pa lako majhen narod' K" kor trgovec, ko gre kupovat avtomobil pa pra,, Ko pa ima tako ma jh e n motor,« ker ne re. da se nuitor in narod meri po Mmatfoja«, lastni moli, nc pa po volikostil Drobne novice Koledar četrtek, 7. novembru: Jane/ Gnbriel !'erb„ mučenec; Fngclbert, škof. Novi grobovi -t" Nn Bohinjski Beli je v sredo t>. novembra umrla v 05. letu starosti nudvse skrbna gospodinji« K'. Katarina burja, po domine Jain-rova. nni ti g', kaplanu Miha Burje i/. Boh. Bistrile. Doma i/./nune lložičevc družine i/, Ktip-Ijenikn . je vsa leta živelu samo zu svoj doni, družino in cerkev. Bila je nadvse lilugegu srca, globoko verna in pobožna Vsi jo bodo težko pogrešali in vsa župnija jo bo ohranila v najlepšem spoiniuu. Pogreb bo \ petek ob '). dopoldne. Pokojni tnuleri večni mu; sorodnikom nu-še iskreno sožalje! Osebne vesli - Poroka. Danes se poroči na Brezjah g. dr. Ivan Močnik, starešina okr. sodišča v Višnji gori, z gdč. Milico B e n c d i č i č, učiteljico v 2alni Novoporolencema obilo sreCe! Diplomiran ie bil na juridični fakulteti v Ljubljani g. Dušan Čremožnik i/. Celja. Čestitamo! Premestitev. Zdravnik združene zdravstvene občino v št. Ilju v Slov. goricah dr. Jusl Bačnr je premeščen v službovanje v združeno zdravstveno občino Stori trg pri Crnoiulju. I/ vojaške -hižbe. Odrejeni su: zu vodnika J. bol. 1'. |iešpolka peh. poročnik Nikolaj I.uger: /u pilota I. /,rakoplnvnegtt polku /ruko-plovni poročnik Vludimir Ferončin: nu službo II. odsek I. oddelka inšpekcije državno obrambe uradnik Ivan kovni: za vršilca dolžnosti blagajniku voj. akademijo peli. kapetan II. razr. \ hidiinir Božič: za vršilcu dolžnosti intendantu -!3. pcšpolku int. podporočnik Kreši-ui i r Btilutš: /u iiitenduntu t. hut. iS. pcšpolku int. podporočnik Rudolf Bugncr: /u vodniku čete priiloljcnih vojako\ 31. pcšpolka pehotni podporočnik Slin ku Sninlčič in /n vodniku 53. pcšpolka peii. podporočnik Ivan Petri?. Pri bolezni žolča poraba naravne Fraru-Jossfove grenke vode urejuje delovanje črev. tt»'K. t'i> tu 11 c. pot. iu 11U1-. /'ir S-br. l.~»IM5, "Jj, V. 3.', — Oh 1011 letnici rojstva skladatelju Davorina Jenku priredi državna narodna šola v Cerkljah pri Kranju javno proslavo, ki sc vrši dne 10. novembra popoldne. Nu sporedu so slnvljeii-čevc pesmi, s prizorom in dcklaiuueiju, da se osve/i opomin nn njegovu niluda letu. — Za proslavo lOOletnice rojstva Davorina Jenka je izšla brošura o Davorinu Jenku, ki prinaša njegov življenjepis in pn seznam vseh njegovih glasbenih del, kar jih je bilo mogoče ugotovili deloma izišlib v raznih zbirkah, deloma pa v arhivih. Brošura ima tudi lepo naslovno sliko Davorina Jenka in nad 20 raznih slik. ki se nanašajo na podatke o življenjepisu. Brošura se dobi v knjigarni Glasbene Malice. Izdal jo jo s podporo banske uprave odbor zu proslavo 100 letnice rojstva Davorinu Jenku v Dvorjoh pri Cerkljah. Vincencijevu konferenca v škofji l.oki jc i/.dalu svoje letno poročilo, i/ katerega pn-suemumo. du to društvo obstoja šolo dobro leto, a je v leni kratkem času opravilo obilno blagoslovljeno tlelo i/, ljubezni do bližnjega. Članstvo jc izredno ngilno. kajti imelo jc žc "s sej. Društvo deli meti ubožno prebivulstvo obleko, blago, perilo, v prvi vrsti pa živež (moko. krompir, fižol, kašo. zelje, jajca, maslo itd.), /elitno konferenci čim največ uspeha v zit-črtani smeri, vsem dobrotnikom pn naj Bog stotero povrne. Rdeče jagode v novembru. Bele Frane je preteklo nedeljo nabral v novomeškem nir-stiu-in go/ilii šopek Ir|iih rtlcčih. zrelih jagod. Zdravnike vabimo, tla so v čim \ 'čjoni -trvilu udeležijo ustanov nega sestanku Zdruv-niškegu sindikatu za dravsko banovino, ki sc vrši v soboto, (t. novembru, /večer ob S uri v restavraciji /ve/da. v LJubljani. — Pripravljalni odbor. Razpisano je mesto šef-zdiavuika humanitarnih fondov tlrž. železnic. Prošnje je vlo/iti nn šefa zdravstvu ministrstva /u promet do t. decembra 1 (I/ Slu/beiilji liovin / dni 2. novembra 1033, št. 254.) — Obračun okrajnega cestnega odboru zn Novo mesto /u leto 1034-35 i/ku/uje 2,14(1.325 ili narjev dohodkov ler I.403.3S7 Din izdatkov. Preostanka jc torej 052.912 Diu. Obračun jt občinstvu razgrnjen nn vpogled v pisarni okr. rost. odboru na I jiihljunski ccsti št. 30 v Novem mestu. Ali jc res toliko tlela? Na praznik \ seli svetnikov sem sc vu/il / železnico proti Celju. V Trbovljah -u tlcluvci odnietuvuli preniog v nubrežini vrli koloilvora. \li jc res toliko delu, du m- tii dan, ko vsakdo hiti na grob svojih rajnih, ni bilo mogoče praznovati?! luni. kjer delajo v Savinji nbie/no /idovje. so delavci premetavali graniti/ in vo/ili sumokolnitc. Ali jc res toliko dehti' \li nc Iii raje drugI dan nli en llllll prej v/oli nn tlelo šc nekaj onih. ki Iii tudi mili delali, pn jih nihče nc zaposli! Bli/u čuvajnice jo nu njivi nuiti - sinom, starim kakih 10 let, spravljala zelje. Mali jc glave re za In, sin jih j<' znašal -kup v posodo, tla sta jih potem nli odnesla ali odpeljala domov. \li Je res toliko tlela rttvno pri teli. ki -nimajo veliko polju, du su to tlelo morali baš na \ seli svetnikov popoldne opraviti?! Kolesarju povozil vlak. Dan preti Vsemi svetimi sc jc vu/il mladi I kune (Zupan) / Dol. Dtipljan proti domu. lam. kjer poti Zadrugo železnica križa cesto, jc hotel kolesar uiti bližajočemu sc tržišketnu vlaku. Pognal jc če/, tračnice, toiln kolo sr je /ukrenilo in obtičalo med tračnicami. \ Ink jc bil /c tuiu, zadel kolesarja, ga udaril in mrtev ji liil. \|i ni Uiortla tudi Iu nekaj krivile nu tem. ko tli /u pomit- preko ceste?: I bogu ženu, ubogi sturši! Poti nvtoin -o bili povt/njcui, n so vendar vsi živi os tuli. Tuko-lc je bilo: Prejšnji todeu jc /večer deževalo. Pu so dejali fantje (devet jih jc bilo) tam v neki vasi bli/n Krunjn tiincita kruju in oseh nočemo iztlnti). češ. s k 11, ■ i u 11) nPutuikii«, Ljubljana, kjer sc dobijo tozadevni prospekti. — V »Službenem listu« kraljevske bunske upravo dravske banovine od b t. ni. je objavljena Odločba o izjemnih odredbuh zoper vlado kraljevine Italije«, dalje »Pravilnik o ustanovitvi sklada zu pokrivanje slroškov, ki jih mora tlr/nvn vnaprej izplačevat i. za podpiranje siromašnih odpuščenih obsojencev iu zn nagrado siromušiiim /.uttpnikoinc. »Razpis: Pojasnilo ; o carinjeiijti preje po pogodbeni po-stnvki . Odločba, du se žganje z več ko 3t>'!,i alkoholu smatra /.a špirit . »Popravek pogreškov v izprcmcmhuh in dopolnitvah uredbe o volitvi svetnikov trgovskih, industrijskih in obrtnih /hornic« in Postavitev komisarjev /u pregled izvoznega snilju. - Dodatna odredba«. — Novembrska številka družinskega lista Žike ima naslednjo vsebino: I. Jesen, odiomek iz F. Sal-tenove knjige Barabi-. 2. Čaša nesmrtnosti, članek prof. Rafaela Bnčarja, ki poroča izčrpno o najnovejših pridobitvah biologije. 3. Papige in Pul-berija, črt!cn francoske pisateljice M. Legad-Maillard. 4. Pri delu s Charlici-Mn Chaplinom, odlomek iz knjige znamenitega publicista Egona E--vina K'scha Paradiž v Ameriki«. Pisatelj prav na-•orno popisuje, na kak način je Clnplin dosegal svoji* izredne umetniške uspehe. 5. Iz popotnega dnevnika, ciklus pesmi Mirana Jarca s potovanja po Italiji. Nato sledi rubrika: Zanimivosti, zdravniška posvetovalnica in gospodinjski koiček, ki vsebuje razne, za naše gospodinje prav zanimive članke, poleg njih pa jedilnike s priloženimi recepti. List dofce brezplačno vsi priiatelji ržene žitne kave ?.ika. pridružite se iim ti'di Vi in pijte Ziko. ki io dobite v vsaki špecerijski trgovini. 13.841 — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Rokavice i it nogavice, vseh vrst damske mo ške in otroške, dobite dobre in trpežne pri tvrdki Miloš Karničnik. Stari trg 8 Gospodom duhovnikom priporoča pralne knkor tudi hitro in enostavno osnnž.ljive celtilo-itlnc ovratnike brez bleska vsakršne velikosti in višine .los. 1'odkrajšek, Ljubljana, Čevljarska nI. št. 2 (Jurčičev trg). Neprijetni duh v n-lili preprečite takoj / grgranjem odlične ustne vode Chlorodont. — Poskus Vas liti prepričal. Steklenica Ib Din. Lmbl;ana • Polkovnik Jovanovič premeščen. V začetku tega meseca je odšel iz Ljubljane polkovnik Radovan P. Jovanovič, poveljnik tukajšnjega 16. topničarskega poika. Premeščen je bil na boljše mesto, namreč za poveljnika topničarske podčastniške šole v Čupriji. Polkovnik Jovanovič je bii v Ljubljani šest let ter si je s svojo družabnostjo, prijaznostjo ter nastopom pridobil splošne simpatije. Visoko izobražen je rad zahajal v slovensko družbo, udejstvoval pa se je mnogo tudi v razhih ljubljanskih društvih, kakor pri gasilcih, pri športnikih, bil je med ustanovitelji Kola jahačev in vozačev itd. Priljubljenemu polkovniku čestitamo k novemu imenovanju ter mu želimo na novem mestu čim več sreče ter uspehov! • Kaj je Primorska prinesla slovenski kulturi, o tem važnem in zanimivem vprašanju bo na petkovem večeru Prosvetne zveze v verandni' dvorani Unioia predaval eden naših najboljših literarnih strokovnjakov, kritik nrof. France Koblar. Primorska je bila zaradi neposredne bližine in soseščine s staro in veliko italijansko kulturo v prosvetnem. literarnem in gledališkem življenju zmeraj dosti močneje razgibana in v celoti bolj neposredno interesirana na napredku kulturnega dela, kakor pa morda katerikoli drugi del našega ozemlja. To tudi iz razloga, da je bila zmeraj v neposredni zvezi z morjem, ki s svojimi odprtimi potmi in možnostmi bistveno vpliva na razvoj narodnega značaja in na razvoj kulture. Kulturno delo in ustvarjanje ie bilo na Primorskem živo in življenjsko tudi zaradi tega, ker je pomagalo dolga leta vzdrževati odpor našega živi ja proti pritisku močnejše kulture in močnejšega ljudstva. Simon Gregorčič, Pregelj, Gradnik, I< osovel, cela vrsta glasbenikov, znanstvenikov, politikov, vsi ti ljudje so v našo kulturo prinesli docela nove vrednote in elemente, za kar jim rr^ora bili vsa naša kultura in javnost hvaležna. Vrši se v pete'<, 8. novembra ob 20. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. .Cene: sedeži 3. stojišča 2, za dijake 1 Din. Sv. maša zadušnica za vse pokojne člane Krizanskc moške in mladeniške kongregacije bo jutri v pejtek ob šestih v križanski cerkvi. • Zima že pritiska na vrala. Vedno večja bre/.poselnosl se pričenja. Ko zapade sneg. bo ponehalo vse delo na prostem in množice brezposelnih se bodo v vedno večjem številu začele zbirati na mestnem socialno političnem uradu, da se jim nakaže podpora, četudi skromna; nekaj za stanovanje, nekaj za živež. Otroci so lačni, slabo oblečeni, vsega je polreba. Mestni občini pa že pohajajo sredstva. Vsi krediti so že močno izčrpani, a do konca proračunskega leta ie prebili še 5 najhujših mesecev. Da dobi sredstev za podpiranje potrebnih ljubljanskih občanov, bo morala mestna občina tudi letos apelirati na dobra srca in odprte roke, zlasti imovitejših someščanov, da prispevajo-vsak po svoji moči za »Pomožno akcijo«f da se beda revnih in potrebnih kolikor Ic možno omili. V ta namen bo tudi letos priredil mestni socialno politični urad nabiralna dneva, in sicer dne 30 novembra in 1. decembra 1935. Ta dva dneva bodo prostovoljno, kakor že nekaj let, pro- dajali mestni delavci, uslužbenci in uradniki po hišah, javnih lokalih in važnih križiščih bloke po 1, 5 in 10 Din. Prosimo vsa društva, da ta dva dneva ne prirejajo nobenih zbirk in nabiralnih akcij. 0 Slolii« koiipTgucijn gospa opo/urja svoji- članice, da se vrši v.petek >b '7. uri v Aloj-/evifiču slovesen sprejem novih Manic. Obenem opozarjumo vse gospe pevke na pevsko vajo, ki bo danes ob 4. popoldne v kongregacijski sobi. O Stnculova trgovina opuščena. Kden najbolj znanih ljubljanskih trgovcev z delikatesa-mi g. Stacul je opustil svojo trgovino v šelenburgovi ulici. Ta lepi lokul sedaj renovirajo in se bo vanj, kakor čujemo, vselila modna trgovina I.esjak. 0 Skladatelj Davorin Jenko je bil med ustanovnimi člani Srbske kr. akademije leta 188G in od takrat dalje tudi pravi član akademije do .svoje smrti. V imenu Srbske kr. akademije «e udeleži proslave lOOletnice rojstva na akademiji v petek, dne 8. t. m. pravi član akademik prof. Radojčič. 0 Selitve. Po mestu vidimo sedaj, prve dni novembra, izredno mnogo s pohištvom natovorje-nih voz in velikih selitvenih voz. Pojav številnega preseljevanja je v tem roku mnogo večji, kakor navadno druge mesece. Sicer je znano, da se Ljubljančani najraje selijo spomladi in jeseni, toda za sedanje številne selitve so popolnoma drugi vzroki. Številne uradniške in nameščenske družine iščejo namreč cenejša stanovanja na robu mesta ter opuščajo dražja stanovanja v sredini mesta. ?.e prejšnji mesec so hodile gospod:nje iskat stanovanja v predmestja, tako da so sedaj v Ljubljani vsa manjša in cenejša stanovanja, pa naj bodo še tako daleč, popolnoma oddana. V Ljubljani je nastala zopet stanovanjska stiska, ki se od prejšnje razlikuje le v tem, da je v sredini pač na razpolago dovolj velikih, toda dragih stanovanj. 0 Grehi vlomilske tolpe pojasnjeni. Policija je končno pojasnila delovanje vlomilske tolpe, ki jc bila. kakor smo že poročali, prideta v začetku lega meseca in proti kateri je imela policija več dni trajajočo preiskavo. Prijetih je bilo več sokrivcev, glavni sum pa se je obrnil na že večkrat kaznovanega 29 letnega Viktorja B. iz Ljubljane ler prav toliko starega Jožeta A. iz Zadobrove. Oba vlomilca sta po dolgem tajenju končno priznala. da sta izvršila velike vlome v tri tovarne, namreč v tekstilno tovarno Hribernik v Tacnu pri St. Vidu, v tekstilno tovarno Eifler na Tyrševi cesti in v usnjarsko tovarno Zorn v Medvedovi ulici v Šiški. Vlomil je navadno Viktor sam, Jože je pa stal na straži, V tovarno Hribernik je vlomil dvakrat ter obakrat odnesel velike kose blaga. V tovarni so postali na te tatvine pozorni ter so uredili nočno stražo. Ko je Viktor prišel tretjič, je že ukradel kos blaga, toda bil je zasačen, da je moral blago pustiti ter naglo pobegniti. Enako je Viktor izvršil več vlomov v Eiflerjevo tovarno na Tvrševi cesti, kjer je odnesel za okoli 30.000 Din blaga. Zaradi pogostih nočnih obiskov so postali v tovarni pozorni ter so kmalu ugotovili, da nekdo hodi krast skozi streho. Enkrat so tudi tam zasačili tatu, ki je pobegnil, od takrat pa se je bal tu vlamljati. Iz Zornove tovarne je Viktor odnesel več usnjatih izdelkov. Viktor je blago razpečaval ined manjše obrtnike v mestu, toda zelo previdno, ker sc je bal, da mu ne bi prišli na sled. Končno je policija odkrila pri nekem obrtniku na Tyrševl cesti kos blaga, ki je bil ukraden pri Eiflerju. Obrtnik se je sprva branil povedati, kdo mu je blago prodal, končno pa je le priznal, da ga je pod ceno kupil od Viktorja. Tako je prišla zadeva na dan. Policija je pri razkrinkavanju te vlomilske tolpe aretirala tudi nekega uslužbenca ene omenjenih tovarn, o katerem je domnevala, da je zapleten v lo zadevo, izkazalo pa se je, da je popolnoma nedolžen ler ga je zato takoj izpustila. Celie er Novi predstojnik mestne policije v Celju g. Tornar Štefan je včeraj prevzel posle. >s Sveži grobovi. Nn Zgornji Hudinji št. 1. ,ie umrla v visoki starosti 7!> let gospa Glinšek Marija, rojena Vrečko, mati bivšega župana celjske okoliške občine g. Glinškn. 'Pnili njen pokojni jnož je v zelo težkih pred vojnih časih stal na čelu celjske okoliške občine skoraj 311 let. Pogreb bo dane,s oh 3 uri popoldne od doina ua okoliško pokopališče. — V celjski bolnišnici jo včeraj umrl v starosti 4(i let znani handažist in rokavičar nn Glavnem trgu Ki. g. Fric. Ivan. Pogreb bo jutri v petek ob 4. uri pOpoldne nn mestnem pokopališču. Naj počivata v miru, žalujočim ustalim izrekamo svoje sožalje. er Odbor Rdečega križa v Celju sc iskreno zahvaljuje obiskovalcem grobov na mestnem in okoliškem pokopališču, ki so darovali 1470 novcev v znesku 1730 Din. Celjski mestni svet bo imel vedno sejo v petek oh ti v posvetovalnici nu mestnem mugistrnlu. o: Nesreča pri regulaciji Savinje. Mu-škotovca Rudolfu, delavcu pri regulaciji Savinje je pri dolu zagrabil voziček za prevažanje ninterijiilft iu mu pretrgal kite na desnem kolenu. Mu.školevcn so morali prepeljati v celjsko bolnišnico, kjer se nedaj zdravi. .Menili, bo le res. Preti nekaj dnevi smo poročali o Mti.idičcvi trgovini, ki dn je prišla v nemške rok«. Objnvilt smo rtule-volje denuuiti o tej prodaji in že smo bili veseli, iln naša prvn vest ni odgovarjala rcnici. Toda kukor .smo izvedeli, sc pogajanja zu lo kupčijo luuliiljujojo. Ali res ni mogoče, dti bi tn stara slovenska celjska veletrgovina /, železom ostal« v slovenskih rokah f Apclirnmti nn nnše gospodarske kroge. dn storijo vse potrebne korake, dn se tn kupčija prepreči. PfUj f Spremembe pri pohii-anju uvoznine. / o/i roui mi spremembe. #ki su nastopi lo pri pobiranju uvoznine nu železniški postaji v Ptuju, je mestno poglavarstvo odredilo sledeče: Občinsku iivo/ninn nu hlugo. ki se i/.roču nu kolodvorskem skladišču, sr pobira po občinskem mi-stuvljencu pri novi občinski tehtnici v bližini kolodvorskega skladišča. — Zn brzovozno hlugo «e bodo računi strunknm dostavljali un tlom — Zn vse ostalo hlngo (piiljagti in ekspresno blago) sc pobira občinska uvo/.ninn v prostorih blugujiic /u osebni promet. — Opo/.urju se pri tem. tlit podlcgn občinski uvo/uini tudi riičuti prtljugu, vkolikor ni v smisli, lu/.adevnegn prti vilnikii i/v/etn. Kontrolo nntl ročno prtljugo vrši poseben nameščenec občine pri izhodu i/ žele/niške postaje. končno se občinstvo opozarja, du podlega občinski nvo/nini vse blago ki dospe nu katerikoli način v mesto, kolikor ui i/rečno oproščeno. Stranke stilne su diil/.tit uvoz blagu takoj prijaviti pri mestni blagajni ter plačali predpisano uvoznimi, ker jih sicer zadenejo razmeroma visoke kn/ni. Maribor n Edini izhod — novi vagoni. Deložaclje brezposelnih družin se zadnje čase strahovito množo. Vsa zasilnn bivališča so s takimi reveži dosedaj že napolnjena, občina pu nima sredstev, da bi jim nudila primerno zavetje preko zime. Edini izhod bodo zaenkrat morali biti zopet novi stanovanjski vagoni, za katere jo občina že zaprosila železniško upravo. Postavilo bi se 10 takih vagonov v vagonarski koloniji v Dajnkovi ulici. Nn pomlad pu namerava znpoSeti občinska uprava resno akcijo, da napravi neznosnemu stanju v tej koloniji energično konee ler postavi za reveže zidann :^isilnn bivališča. □ Čevljarji so demonstrirali. Včeruj sc je zglnsiln deputacija Združenju čevljarskih mojstrov mestnem načelstvu ter predložila spomenico, . kateri zahtevo ostrejše nastope proti zakonsko nedovoljeni konkurenci Bule. V podkrepitev teh zahtev se jo zbralo nn Rotovškem trgu okrog 100 čevljarskih mojstrov in pomočnikov, ki so na ta način manifestirali svojo trdho voljo in složnost borbi za življenjske intotese svojega stanu. LJ Kriza v Glasbeni Matici. Nepričakovano je izbruhnila v mariborski Glnsbeni Malici huda križu. Po burni seji, ki se je vršila pretekli ponedeljek, je sledil odstop predsednika dr. Leop. Poljancu in treh odbornikov. Tudi dirigentu Kozini je potekla pogodba in nima še obnovljene, lako tln je njegovo sodelovanje še nerešeno. □ »Poljska kri«, Nedbnlova izbornn opereta, se ponovi v kratkem v mnriborskem gledališču. V vlogi pana Zarembe gostuje Josip Povhe. Iiežira Pavel Rasberger. □ Abiturijenrf mariborske gimnazije I. 1920 so na željo oddaljenejših gospodov preložili proslavo mi božični čas, najverjetneje na večer dne 23. decembru. □ .šahovski turnir M. S. K. Klubovi člani, ki nameravajo sodelovali pri splošnem klubskem turnirju, se vabijo na sestanek, ki se vrši drevi ob 20 v kavarni »Central«. Sprejemale se bodo prijave, razgovor bo o podrobnostih turnirja in določilo s<> bo turnirsko vodslvo ter igralni dnevi. Po sestanku brzoturnir. □ Misijonsko predavanje. V, nedeljo, 10. nov. ob 8 zvečer bo v dvorani Zadružne gospodarske banke nu Aleksandrovi cesti 0 misijonsko predavanje s skloptlčnimi slikami. Predaval ho Jezuitski misijonar o. m. Alojzij Demšar o Indiji z ozirom 1111 slovenske misijone. Vstopnino ni, le proslo-voljni prispevki se bodo pobirali pri vhodu v dvo-••itno. Vabljeni vsi. □ Ljudski oder initi svojo otvoritveno predstavo v soboto, dne 10. novembra oh 20 in ne, kakor je bilo nedavno objavljeno — to nedeljo. Vprizori sc tirnimi v treh dejanjih »Rožmarin--. Vstopnice se dobijo v predprodaji v 0'irilovi knjigarn^ na Aleksandrovi cesti. □ Umetniška razstava v kazinskein poslopju ne beleži sicer do sedaj kukega rekordnega obiska. vendar živahno odmeva v mariborski jnv-nosti. Splošno se priznava, da je to najmočnejša razstava mariborskih umetnikov, kar smo jih imeli dosedaj. Zaslužila bi gotovo še mnogo večjo pozornost in toplo priporočamo mariborskemu občinstvu, ila si jo ogleda □ Iz sodile službe. Starešina okrajnega sodišču v Mariboru dr Julij Kuder je premeščen k okrožnemu sodišču. □ Nesreča pri zgradbi šole. Pri novi šolski zgradbi v Magdalenski ulici Je padel 38 letni težak Pavel Uček iz Pobrežja s 4 metre visokega odra v globino ter zudobil nevarne poškodbe nu glavi. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v' bolnišnico. □ Racijo na kolesarje je organizirala policija v noči na sredo. Hezultat: 30 prijav proti vozačem brez luči uli kolesarske izkaznice... □ Postaja zu rekomidescentno skrb je dobila nov kurutorij, ker je dosedanjim članom potekla funkcijska doba V novem kurutoriju zastopajo industrijo tovarnarji Josip Hutter, Oskar Dritear in ravnatelj Kurel Fisclier; trgovino Perilo Pinter in obrtne panoge Andrej Osel. Za delojemalce so v vodstvu Slnnko Kokol, Stanko Vidovi«, Marica Gerkinun, Slavko Saje in Ivan Vrisk. Šmartno ob Pahi Preti kratkim jc (Jrkitli v šuiuitncm g. Kuni Presker obhajal TO-letnico. V nedeljo mu je .Marijina družba i/rckla iskrene čestitke in !uko pokuzultt vso hvaležnost in vdanost svojemu voditelju, ki jo že mnogo let /. neumornim delom vodi. Nu tlait njegovega godu pn prihiteli duhovniki od vseli struni, i/ Celju, i/ Suvinj-ske doline iu od drugod, du čestitajo tudi ii jubilantu. Ze mnogo let pase / vso gorečnostjo Kristusove črede v lepi Savinjski dolini iu skrbi /u. njih časni in večni blagor. Nt skrbi suitio /n duše svojih ftiruaov ampak posveča tudi vso skrb /iidrugi iu posojilnici in delu z neumorno požrtvovalnostjo nu njunem procvitu. Naj mu nebo milostno nakloni šc mnogo let. du jih tlo-čnku v zuilovoljnostj. /dravju iu sreči i o je tudi želja njegovih hvaležnih faranov. Primorske novice Otvoritev šolskega leta v Fašističnem institutu zu kulturo«. Letošnje šolsko loto ■['ušistič-negu instituta za kulture« nn Reki je otvoril g. Utur .Murpicuti s predavanjem o bojnem duhu zndiijc knjige Gubrielu ti A tiiiunzia.' \ liku dvorunu kluba Suvoiu« je bila nabito polna. Predavatelj je /lusti poudaril trditev d Anuiinziu, ki si prilašča misel, tla jc /c vrnili roj videl prihod Mussoliniju, ki gu imenuje voditelju Italije in gliivarjii nove ItnlijtN. Kavarne brez inozemskih listov. Fašistična zveza jc izrecno pohvalila kavurno -Maria Bertossi« in kuvurno ;PoŠta« v Gorici, ki sta v raz.................pruvegn pulrijotiziiiu vrgli i/, svo- jih lokalov vse inozemske liste. Zveza pričakuje, du bodo tudi drugi lokali v kratkem sledili temu plemenitemu zgledu Dva divja lovca znsučenn. Leopold Pavlin in Ju ne/. Vončina stu šla nu lov na srne. Ko stu se. oprlunu /. ustreljenimi sramni, vračala domov, ju jc zusučila go/.dnu policiju iz Lokev. Ko sta luuta to tipuzilti, stu pnpustilu plen in se spustilu v beg. v upanju, du bostu v gošči ušla zasledovalcem. Gozdni policiji so kmalu prišli nu pomoč orožniki in /. združenimi močmi so ju proti večeru ujeli iu odgnali v zapore. 17. obletnica zmage. Po vsej Ituliji sc vrše velike slovesnosti v proslavo 17. obletnica zmiigc oh koncil svetovne vojne. Proslave so vcčinoinu združene / mrtvaškimi opravili /ti mrtve vojake. Nu Primorskem so sc v večjem obsegu v ršile v I rslu. v Gorici, v Vidmu na Beneškem,' v Tržiču, pu tudi pn lnunjših kritjih proslavijajo krajevne orgunizacije 4. november. 'lo priliko porabljajo listi, tla vlijejo no-vega pogumu /a vojno v Afriki. -»Sedemnajst let po veliki /.inugi je Ituliju zopet pod o r ožjem: zopet se njeni ju lutki bojujejo v poslanstvu civili/uci je. pravice, zopet prelivajo svojo dragoceno kri zu domovino, iln ji /. radodarnimi /rtvnnii /iigntove Se slavnejšo nodočno t,« pise II 1'opolo tli Trieslc«. Gospodarstvo Naš kliring z I(aU\o Vprašanje mobilizacije safda Naša država ima z Italijo pogodbo o klirinškem sporazumu z dne 22. oktobra 1 'J32, ki je slepila v veljavo dne 1. novembra in jc bila objavljena v Služb, novinah dno 31. oktobra 1932. Bistvo pogodbo je izvrševanje plačil s kompenzacijami, izjemo pa tvori določilo, du dobi naša Narodna banka 15% zneskov, ki jih vplačajo izvozniki jugoslovanskega blaga pri Istituto Nazioinale por Gumbi con I' Estero, v italijanskih lirah na razpolago. Tako se del našega izvoza v Italijo plačuje v lirah, ne pu izključno v dinarjih. Vse do letos je kliring funkcioniral razmeroma dobro zn naše izvoznike, čeprav je trgovinska bilanca izkazovala stalno znatno aktivnost v našo korist. Razvoj trgovinske bilance je bil v zadnjih treh telili naslednji v inilj. Din: uvoz izvoz akt. 1932 301.9 705.0 343.1 1933 458.8 725.5 266.7 1931 555.1 797.6 242.5 1935 306.3 551.2 244.9 Iz lega pregleda je razvidno, dn je aktivnost našo trgovine z Italijo stalno padala, kar je bilo v neniali meri pripisovali prohibitivnim ukrepom Italijo, ki so dovcilli lela 10:12 do novolizacije trgovinske pogodbe, ki je zelo težko udarila naš izvoz, posebno živine. — Stalno naraščanje tako uvoznih kot izvoznih številk pa je v zvezi z razvrednotenjem dinarja, ki je nastopilo lela 1932, do popolnega izraza pa jo prišlo šele v statistiki za 1933. . Na drugi strani pa je treba vpoštevati se dejstvo, da stoji aktivnosti naše trgovine nasproti veliko zneskov, katere ima Italija terjati od nas. Pomislimo samo na dve veliki zavarovalnici, ki imata veliko interesno sfero v naši državi in gre mnogo premij iz naše države v Italijo. Na vsak način so drugo dajatve zelo zmanjšale deficit naše trgovinske bilance v prometu z Italijo. Kliring z. Italijo je funkcioniral dobro, kot smo že omenili, .0 milj. Din Ier je do konca januarja narastel na 18.0 milj. Din. Koncem februarja se je celo zmanjšal na i.5.9 milj., dne 27. marca pa na 17.7 milj. V aprilu pa je začel naraščati in je konec mesecu aprila 1935 narastel na 34.3, konec maja na 47.2, konec junija na 53.2, konec julija na 81.4 milj. ' Proli koncu avgusta se je povzpel že nad 100 inilj. Din, saj je znašal saldo 29. avg. 104.8 milj. Din, 25. sept. 137, 31. okt. pa 170 milj. Din, pa je prehodno že naraslel (24. okt.) na 175 milj. Din. To je privedlo tudi podaljšanje plačilnih rokov in sedaj je treba na plačila čakati že nad 3 mesece in se tako približujemo nemškemu kliringu, kjer čaka že dalj časa čakalna doba nad (i mesecev. Zato je vprašanje italijanskega kliringa po-stalo izredno aktuelno za naše gospodarstvo, saj gre zu ogromno vsote, s katerimi fiiiunsiramo italijanski uvoz bnš ml, ki smo drugače tako potrebni znatnih obratnih sredstev za naš izvoz v vso države. Tako mora kapitalno šibkejša naša izvozna trgovino finansirnti italijanski uvoz. Že lesna trgovina irt industrija zbrana na nedavni .konferenci v Belgradu je upravičeno zahtevala odpoved klirinško pogodbe z Italijo in vse kaže, da ho do le odpovedi kmalu prišlo. Naše gospodarstvo ne moro več prenašali rizika, ki nastaja ob lako velikem saldu v našo korist in ob sedanjih namerah v mednarodni trgovini. Niso tu merodajni nobeni drugi momenti, kot n. pr. pritisk inozemstva, ampak je to potreba našega narodnoga gospodarstva. Klirinška pogodba z dno 22. oktobra, oz. 1. novembra 1932 pravi v čl. 10, odst. drugi: Ta sporazum, ko se uveljavi, traja dva meseca in se smatra, da se podaljša za nudaljiiu enomesečna razdobja, če se petnajst dni jiroii potekom roka no odpove, s predhodnim obvestilom - To se pravi, da je možno klirinški sporazum odpovedati sredi meseca za konec meseca. Ce la sporazum odjioveino, nastajata dve vrsti vprašanj. Prva vprašanja so v zvezi z iitidaljniin razvojem plačilnega prometa med našo državo in Italijo, drugi del vprašanj pa se nanaša na likvidacijo obstoječega saldu. Tu je več možnosti, ki pa konkretno dosli ne bodo prišle v poštev. Nn plačilo z devizami ,kar bi bilo najenostavnejše, ni misliti, ker Italija ne razpolaga z zadostnimi deviznimi zakladi ier se tudi njen zlati zaklad porablja za bolj nujno potrebe. Možno pa bi bilo misliti na transakcijo v leni oziru. da se odstopijo za likvidacijo lega saldu druge italijanske terjatve pri nas, recimo udeležba na kapitalu, katero pa bi bilo seveda treba monopolizirati. Poravnava salda z večjimi Italijanskimi blagovnimi dobavami pu je zopoi nemogoča, ker jiolrebiljeino le malo onih predmetov, katere Italija lahko izvaža brez škode za svojo prehrano in preskrbo industrije s sirovinnini. Mnogo predmetov pa je takih, katerih Italija ne more izvažati, lo je fn-brikatov, za katere jia mora Ilalija sama uvn žali sirovine in se ne ve, kako bo z dovozi. Tako izgleda vprašanje izredno komplicirano iu Irebu bo resnega študija, dn se najde solucija, ki bo odgovorjala interesom našega gospodarstva. Mc&tnle v cre^i&fi omotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne starejši od 30 let in morajo polagati izpit. Prošnje je poslati do 6. dec. inšpektoratu banke, ki daje ludi vsa pojasnila. Izpiti bodo 18. jan. 1936. Prodaja lesa. Rtivn. Sum kr. Jugoslavijo v j Ljubljani sprejemu do 20. novembra ponudbe gle- ; do prodaje bukovega lesa. (Oglua in pogoji so na | vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Dohodki družbe sueškega kanala. V .oktobru so znašali dohodki družbe, ki upravlja sueški prekop, S5.7 milij. Iranc. frankov (lani oktobra 78,7 mi lii-1 - SI uipno so v prvih 10 mo6ecih dosegli dohodki 736.6 milij. frankov v primeri s 715 milij. frankov v prvih 10 mesecih lani. Borza grenke vode. po iniji soe. pol iu uur. /.dr. S-br. 15185, 25. V. 3"». Gostinski odsek Zbornice Dne 6. novembra je bila soja gostinskega odseka Zbornice za TOI, kaieri jc predsedoval predsednik odseka g. Majcen Ciril, navzoči so bili vsi člani odseka in referent odseka dr. Koče Jure. Predsednik g. Ciril Majcen je podal sliko obsežnega deta odseka za pospeševanje zaščito gostinskega stanu ter zlasti poudaril, dn je dobil no-slinski odsek za imenovanje članov v davčne odbore isto pravico, kol jo imajo trgovski, obrtni in industrijski odsek. Dalje je omenjal posamezne akcije, ki so bile izvedene v trošariuskik zadevah, glede pobijanja krošnjarstva z vinom, nadzorovanje gostinskih obralov. ureditve točilnih taks ild. Odsek jo ludi izdelal podrobno statistiko vseh gostinskih obratov v dravski banovini. Referat o stanju gostinskih obralov je podul refreni odseka dr. Koee Jure. Odsek je dalje obširno sUlejnil o letošnjem tujskem prometu in sprejel zaključke za izboljšanje. Daljo je razpravljal in sprejel važne predloge glede spremembe pravilnika o prevozu potnikov in blaga z. motornimi vozili, ki so izredno važnosti za naše, gospodarstvo. Po razpravi o obrtno-pravnih zadevah je bilo sprejelih več predlogov za plc-mmi zbornice. Poštna hranilnica v oktobru V oktobru se je število vlagateljev pri Poštni hranilnici povečalo za 3.093 na 353.997, hranilne vloge pa so padle od 824.2 na 815.6 milj. Zanimivo Je, da so tudi lani v oktobru hranilne vloge padle od 703.5 na 691.56 milj. Din. Skupno so v celem letu 1935 do konca oktobra povečale za 97.1 inilj., dočim je znašal v prvih tO mesecih 1934 prirastek 127.5 milj. Din. Število čekovnih računov se je povečalo za 70 na 25.271. Promet je narastel od 5.823.75 milj. Din v septembru na 6.423.4 milj. Din v oktobru. Odstotek brezgotovinskega prometa se je povečal od 50,69% v septembru na 52.76';; v oktobru (lani oktobra je znašal 47.22%). Vloge so znašale na koncu oktobra 1.157.96 milj. Din, kar pomeni v primeri s koncem septembra povečanje za 35.7 milj. Din. Lani konec oktobra so znašale 1.036.04 milj. Din. Ce že nekaj menjate, menjajte vedno !e z boljšim! Ni boljše vode od Radenske Vi lahko pijete tudi petrolej, toda komur je kaj za zdravje, la bo pil samo ono s srcem! Zaposlitev naših ladjedelnic. Angleška tvrdka Yarow et Co., Glasgow, ier francoska ladjedelnica Cbantiers de la Loiie, Nanies, sta dobili naročilo za gradbo Ireh rušilcev v vrednosti 1.2 milijona funtov šteriingov. Računajo, da bodo ladje zgrajene v naših ladjedelnicah, kotle in stroje v vrednosti pol milijona funtov bi pa izdelali v Glasgovvu. Pričakovati pa je tudi še drugih naročil. (Frankfurter Zeitung.) Nova zadruga. Obrtna h^nilnica in posojilnica v Celju, r. z. z o. z. Narodna banka sprejema uradniške pripravnike. Narodna banka bo sprejela 10 novih uradniških pripravnikov, od teh 5 z fakultetno izobrazbo. 5 pa z drž, trgovsko akademijo ali ekonomsko-komercialno visoko šolo. Prosilci ne smejo biti Dne 6, novembra. Denar Neizpicmeujeni so ostali tečaii Berlina, Bruslja. Curiha in Londona, narasli so pa vsi drugi } tečaji. V zasebnm kliringu je italijanska lira po|ni- ! stila v Zagrebu na 285.33—287.73, v Belgradu pa ; nn 296.80—299.20. Avstrijski šiling sc jc v Ljublja- ' ni okrepil na 8.50—8.60, v Zagrebu na 8.565—8.665 in Belgradu na 8.5367—8.0367. Grški boni so im-tirali v Zagrebu 29.53—30.23, v Belgradu pa 31.26 —31.96. Angleški funt sc je v Zagrebu neznatno učvrstil na 241.45—243.05, v Belgradu pa je na-j raste! na 241.75 denar. Španska pezela je uotirala j v Zagrebu 5.90 denar, v Belgradu pa 5.85 denar. I Ljubljana. Amsterdam 2976—2990.60, Berlin i 1756.08 —1769.95, Bruselj 739.18 — 744.24, Curili ' 1424.22—1431.29, London 215.13—217.19, Newyork 4345.72—4382.04. Pariz 288.55—289.99. Praga 181.19 j —182.30, Trst 354.67—357.75. I Curih Belgrad 7, Pariz 2U.2b25. London 15.145, I Nevv York 307.625, Bruselj 51.975. Milan 34.95, I Madrid 42, Amsterdam 208.90, Berlin 123.70, Dunaj j 56.70, Stockholm 78.075, Oslo 76.075, Kopenhagen ! 67.60, Praga 12.73. Varšava 57.875. Atene 2.90, ' Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsinfors 6.675. Buenos-Aircs 0.835. i 1 ' i e« In ost n i papirji Tendenca za državne papirje je oslala v glavnem neizpremenjena. ludi tečaji nc izkazujejo { 1 znatnih izprememb. Promet je bil v Zagrebu minimalen, znatnejši pa v Belgradu radi intervencij. ^ Ljubljana. 7',' investicijsko posojilo 75—76. j agrarji 44—46, vojna škoda promptna 352—354, begluške ohvz.nice 60—62, 8'i Blerovo posojilo 77 j — 79, 1% Blerovo posojilo 67—69, 1% posojilo Drž. 1 hip. banke 75—76, V/, slab. pos. 78 bi. Zagreb, Drž, papirji: 7% invest. pos. 74—76.50, vojna škoda promptna 353—355 (355), begi. obveznice 60—61, Bler. pos. 77—78. 7% Bler. pos. 68,50—69. — Delnice: Narodna banka 5900 bl„ Priv. agr. banka 227 den., Osj, sladk. tov. 128 bi. Belgrad. Drž. papirjii 1% invesl. pos. 78—7S.50 (77), agragi 45.50—46,50 (45), vojna škoda promptna 353- --354 (354, 353), 12. (353.50), begi. obveznice 63.50—64 164), 8% Bler. pos. 75—78, 7% Bler. pos. 69—70 (69, 69.50), 7% stab. pos. 78—79. — Delnice: Narodna banka 5800—5850 (5850), Priv. agr. banka | 229—231. Žitni trg Položaj na žitnem trgu jc j>opolnoma neizpre-menjen in tudi cene ne izkazujejo nobenih izprememb. Kupčija jc popolnoma zastala. Novi Sad. Koruza: bč. in srem. 96 - 99, ban. 96 -98, — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendzn-ca neizpremenjena. Promet srednji. Živ i iin Ljubljanski živinski sejem 6. novembra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 140 (16) konj, 9 (1) žrebet, 51 (20) volov, 60 (24) krav, 26 (16) telet, 45 (12) prašičev in 203 (155) pra- • šičkov za rejo. Dogon je bil znaten zaradi lepega vremena, pa tudi kupčija je bila živahna. Cene so ostale neizpremenjene kol sledi: voli I. 3,50—4. II. 2.75—3.75, III. 2—2.75, krave debele 2—3.50. klobasarice 1.50—2, teleta 4.50—5.5:1, prašiči 6 do 7 Din, vse za kg žive teže, prašički za rejo 85 do 150 Din za komad. Hmelj Žalec, b. novembra. V hmlejski kupčiji jc postalo razpoloženje prav mirno. Večina kupcev v glavnem sortira in odpošilja nakupljeno blago ter lc semtertja nekateri posegajo v kupčijo, da izvršijo kako manjše naročilo. Nominalno so ostale ccne sicer neizpremenjene, vendar je nekaj zanimanja in povpraševanja predvsem za cenejše drugovrstno in tretjevrstno blago. Kačuna pa se, da bo prihodnje dni kupčija zopet živahnejša. Žatec. 6. novembra. Položaj na tržišču hmelja je razmeroma zelo miren in nekaj več zanimanja, povpraševanja in zaključkov jc le za cenejše srednje in slabo srednje blago. Sicer so ostale cenc v glavnem neizpremenjene in notira letošnii žateški pridelek prejko-slej 28—34 Kč, t. j. 51—62 Din za kg boljšega in najboljšega blaga, vendar je več zanimanja le za cenejše blago izpod 50 Din /.a kg. Zaključna tendenca je mirna. IScMZzncmilai Ljubljana I .Vri lil. prtnrulnnni , i.iVru Snh :IJniiMk< i>r<- m i /i- iki k,nl, Ijn-i in Im ltnel ilaii.v- oli 'JO. u. 'Ir. Krim K Iliri,- /a n i iui v. i sklop, leno preilaviiiije n pesmi urnU.v I l'iipm rljnlni ndlMr kn Iln i'-i lil' lin Muha tOnlln i/iim javlja, iln se lisi o.- luiluv o i iti. 'i .Iu., ln, i. m. uh ni lUipnltliui v lovski siilil tkleii hotela Melrupul. (luisprutl tfl. kol.l. Prijave nu, n ... -prejoiniiju iin sobote, iim1 ll. 1. ni. v Jilubin em linvulu šelcnliiirniivn ui. li l., vraln .šl. ii. i!i,mhi, "'i IX ilo l!l I 1'rirndnslnnin drušlrn priredi svoje 'J. str.i kovno iireilmnuje V4. IM-Irudltov) * -11I10N1, iluu 11. lun. I. I. P redil v u I lin nli x|irt>tilljuvi sklOpUčlilh .-lik tf. Iiriv. iim- ilr. II. slrukoij u Itie-ilh in pokrajini v JuKusliivij i., uu iHHllairi novili raziskovanj. 1'ruduvliliji' s,- \ r.M v pi-eiliivalnicl MlneraliiSketfu instituta nu imlvfiv.i uli Is, uri. \ stoptiino ni. Vtililjrui mi člulli in lirijiili-lji driišlvn i, i-iiu šle v lluej š i iulele-/Ui. i Drušlrn iiii'.sVioii.'A'ii >nln in dnin nn CIčn ima ■ laues nli ni \ telovadnici -,ilii svoi II. redni olw>ni /.lw»r. Iver ji* drušlvo iiiijlcsiiujšii it/, miil šolo in ilu uii.iu, -iu iiuprušajo starši, ila si- občnuira /lioru sltfiiriio in li>t"'nu nili-li'/,!' (lilulMir. I učim sliulin i um jn Irknrnc: mr. lauislek, Ko sljevu c. 1: mr. Itiihuvoe, Kontf resni trtf Iin Ilir. Kouiotui-, Vir. I 1'rnntnrn um h liiifr rnjslra alilatlalrlju Dnrn rimi Jenka. Spored slavim-.!nu akademijo ki l>u v pe-Irk, ilni' S. I. nt., uli '.'|i. url v l-MlhaniioiilAlii dvomili. Izvajajo sc izlil illčllu le sk laillii' I hi vor i uu -li-nkii. 1. Molliev, moški /lini'. -J. Sluvniislul iiuvor sluluiiva .le i.aiin iu kanonika ilr. Kruiu iši. a K Ittiuvcn. :l ni l.iua. lil Tiha luna, .1 Na In.I III lluli. ini.ii- šolski /iim lilii-l«'-ui Mulirii pod v ml si v nlu urni. Siiui',1, I. ul S; run a Ul, 10 '/,u sluvu, i-l Ki..... i^l llM* ill\;. ili SI a Iki bviu^ii ir lirloln, ilvo.|ii'v. Izvnjalii Slcriiillja I rul ulkoi a in ,1 u>.i' lioslir, liri klavirju Marijan l.i|mvšuk. ,i. al \;i iiuirj'!, Ii) Viiliilo, inoškii dnini c.l ItujiU i r.ulu. rl Itu i- luavile. i u 1'šuu n ?,liurit. I'u imIiihhmi. 7. Poleni Srlikiujn, dve uverturi /a orkoslur. l/vaju orkestralno ilrušiv.i i:iu sIiimii' Mulii-i' ia urkcslcr ilr/. kunsiu-vnlo-IJu i",,l mil s i v u ni T,. M. Skerjuncli. 7. /.Imr r;irniuiv Iv. spiumuri' V.rauirtl, liii-.šiiiii /liur - s|iriuiilji'viLil,iiiin urk.-lni. s. Naiii'1'j '.asliivu Siaii'. šolski in mrštiul /in« - siu-ciu ljevanjelil orkenlrii. /,liuri' a i-apellil i" s slireinljevn njuni illriirlra nivnatelj 1'ulii-. i/.iaiii nu pevitki /Imr ltliij,lnuie Malii-e. Zučcluk uliiiili'111 ije je lueiiii nli V url. lllaslieiia Mal.ien valil i se iirljiitelji- srla^hi.. uretl vsem pa slovenske pevce, ila ne udeležiju akluleniijo.ili |iii.'aslijii s tem s 1 'imi i ll i/.reilnu ploduvlle^a nnietfii skluiliilelja. Seile/i ml iln s Din Sltijiši"'a ihi ,"| llin v iiujlifariii tilu.liene Mnliee ua Kiiiitfresiieni Irmi, I šrntlirtcriku prnuvrliin ilr uit rn r I. juhi jan i iluu v eelrlek, dne 7. t . m. oli K. uri svnj prosvehii ve , - . Preilaval lio K, n. ilr. Itoiiiau Tunilnii' u cerkveni iitnet nostl. 1'reiluvniiju IkiiIo pojilsiijevule sklupllčlle siike. Vstup Je prost. Proslova v Ljubljani Igrokazi z nabožno vsebino: V času obiskovanja - osem postaj o Jezusovem poslanstvu, na podlagi evangelija iu tistega časa, napisal Kdvard Gregorin, Din 26: Slehernik misterij jio Hof-mansthalu, priredil Oton Župančič, Din 28; Igra o izgubljenem sinu, priredil Niko Kurel, Din 16: Dve duhovni igri: Anima Tlicophilus, Din 20; Mali svetega veselia, skrivnost vstajenja v petili slikah, priredil Sil vin Sardenko, Din 16; Slovanska apo-slola, zgodovinska igra v petih dejanjih, spisal Sil vin Sardenko, Din 16: Nedeljske ure na društvenih odrib, priredil Silvin Sardenko, Din 16: Sveta Lucija, igra v Ireh dejanjih, spisal dr. Krek, Din 5; Velika noč, pasijonska ijf.-a v Ireh dejanjih, poslovenil C. Dcbevec, Din 20; Marija iz Magdalc, igru v šlirih dejanjih, Din 6; Slovenski pasijon, prolog, predigra, 14 slik in zaključni zbor. besedilo o. Ko-mualda predelal in za današnje odre priredil Nlko Kurel, Din 20, glasbene točke Din 12; Gosiarica Naše ljube Gospe, igra v štirih dejanjih (samo en-ske vloge), Din 5; Zgodba Male Rože, še t dra-malskih slik iz mladostnega življenja Male Terezije, Din 3; Vir nedolžnega veselja, prireditev za prvoobhajance, Din 15; Proslava sv. Cirila in Metoda, dcklamacije in prizori, Din 5; Skrivnostna sv. noč, slavnostna božična igra v štirih dejanjih Din 8; Tam daleč za morjem, misijonska igra \ treh dejanjih, Din 4; Thuysbaert-Pogačnik: Slehernik, liturgični in alegorični misterij v enem delanju, Din 8; Timmermans-Kurel: Trije kralji, božična legenda v treh zgodbah, Din 12; Meško: Henrik, gobavi vitez, božični misterij v štirih slikah Din 20. Epske narodne pesmi Klasična dela, Srbsko hrvatsko slovstvo, zvezek 2. Uredil dr. M. Kupol. »Šola in dom«, sir. 1114, S Din. Zve/.a društev »Šola in doni; je :',i.ičelii lani izdajati šolske pripomočke zu posainez, ne razredu gimnazij i/, vseh slovstev, ki pridejo v šoli v poštev. To sicer niso ireilpp snne šolske knjigo, so pa učna pomngn'n, ki boiio dobro pripomogla za pravilno razumevanji1 snovi, ki se obravnava v šoli. Tako se v IV. razredu gimnazije in meščanskih šol obravnava epičnu pesem in še po.-clie.i svetov im zmiila srbsko-hrvatsku narodna po sem. ki je ponesla slavo srbskega imena križem sveta tor še danes velja zn največjo jugoslovansko kulturno vrednoto, editisUe no na vsem svetu. V tej knjižici je prof dr. Rupel v uvodu, ki'se večinoma naslanja nn Dvechslerjovo izdajo narodnih pesmi v drti Stvu hrvatskih profesorjev, pojasnil vso kiijiževno/.godovinsko usodo srbskobrvat-ske narodne pesmi preko stoletij, razdelil ,,o po ciklih, ki .iili posebej označuje, razlož'1 značilnosti epske pesmi '/. ozirom na "iteni, metriko ili stilne posebnosti, spadajoče v poglavje n poetiki, ki je učni predmet v tem razredu. Nn kraju, pa doda glavno litorn turo •/, namenom, ila odpre dijaku jiol za morebitno ntidalnje i/.učnvnn.io. K temu uvodu bi vsekakor pripomnil, da Rupel premalo upošteva vznik uiirmL nili pesmi in njih življenje do zdanjili dni ter iln je zapisana oblika samo ena izmed mnogih in samo enkratna. Pri tem bi se nu vsak način moral ozreti tin življenjsko tlelo največjega slovenskega raziskovalca srbskih narodnih pesmi prof. Murka, ki gu prireditelj no imenuje niti med slovstvom. Tudi liri poglavju o usodi linroilue pe ini pogrešam š(> marsikaj, kar bi bilo treba poudariti, tako zlasti predavanju največjega slovanskega pesnika Miekie\vie/.n ua pariški visoki šoli. ki so lurli svojo doprinesla k evropski slin i pesmi. Tudi sicer ni imenovana rokopisna zbirka starih pesmi (lllll) strani!), ki jo je I. 191R odkril v Erlavigemi prof. (!;i-spniann in jn je izdala pu/.nejp Srpska Akademija Ier jMiiuiMii nn.jvee.jo zbirko pred Vilkom. Ob tej priliki bi opozoril na kratko razpravo prof. Unbičn -Struni pisci i njihovo interesov;!nje /.a našii namilim poeziji!., odtis i/. 1'rof. gin-. 1931). ki v kratkem opisuje uspehe v, Italiji. Keničijt, Angliji in Franciji, /aniinivo bi bilo tudi jioiulnriti morda snino v opomnjnh — posoben sloves 1 Insannginiee ne samo po znani zgodovini od Kortisn iu Goetheja dalje, lemvee tudi po novejših razpruvuh pml'. Buriana. po štirih drainntr/aeijali. kolikor-jih poznam, ter opozoriti mi najnovejši zapis umetnika Moštrovičn, ki je Inni v/,budil jiravo iio/orupst. Mnenja som, iln bi se inn čioa mornln b r e /. p o g o ,i 11 o poslovili nI' prvo. kar bi bil najugodnejši šolski zgled zn življenje narodno pestili, ki tnenin obliko, ostane |i" snov. ki se veiluo /eovji pre-jiesnjuje. Toliko v izpopolnitev. Pri nbiiiv iiiivan.iu estetskih vrednosti se mi /.ili škoda, iln se je jirireilitel.i oziral večinoma snino na Vodnika, ko bi morila v najboljši moderni monografiji Juša Prodnnoviea (SK Zadruge, 1832) (inliil nove vidike — ne samo me-Irične, tudi glohokejše. Toda knjign ni znanstvena razprava, temveč jjcdngoško-meto-ilično podajanje najvažnejšega, kar mora dijak vedeti o epični narodni pesmi (jic vsega!), zato te pripombe morda niso umestne, ali pn le v toliko, v kolikor se mi zdi, dn se z do.....unji teli najnovejših razprav prireditelj ni dovolj okoristil. Zbirka obsegu 12 daljših junaških pesni i Iv ciriiiei 4 in latinici 81, med njimi najlepše llasan-Aginien, Kosovku djovojka. Smrt inujke .Ingoviea: da pu je Zidanje Skadra izostalo, razuinein.). Opomnje so skrbno so-slavljene, eejirav bi si še tu 111 lam rad želel kakih razlag In. pr. zakaj Kosovka-devo.jka in ne Kosovska! ter kakšnih -zamotanih oblik). Najbol j prav pn pride slovarček, ki ie pri narodnih pesmih res potreben. Knjižica je bila res žo kar potrebna, saj sum se dozdaj jiosluževali le srbsko-hrval-skili izdaj, brez komentnVja zn Slovence nli im slovenskih prevodov Rchurja in (irttdniku. kjer so vse le pesmi prevedene. Tn prvi snopič obsegu samo pesmi i/, treh ciklov: iiredzgiidovinskega, jiredkosovskega iu kosovskega. Priliodnji ciklus ho obsegal zlasti pesmi o Kraljeviču Marku ter o prvem uslanku rapsodije Višnjieove. kn-terega prav letos slnve in 11111 dvigajo spo-nieiiike. Mislim pu, dn bi bilo dobro pokazati 'in razvoj narodno postni prav do na.i-noveišili ilni. knjti So danes je živa tor sprem i ju vso važnejše dogodke v državi, če- prav je že, zelo dekadpiitna. Le tako bodo dijaki razumeli, zakaj šolske oblasti tako goji! še žive ostanke guslarstva. ter najboljše »moderne« narodno pevce kažejo po gimnazijah. Id. »Cirilomctodski vjesnik«, glasilo Ciril-Melo-dovega zbora iz Zagreba, ki zasleduje gojitev sla-roslovenske cerkvene glasbe, je v svoji lepi opremi in urejenosti zopet izšel, in sicer v septembrski številki. List ima tri znanstvene članke, ki so jih prispevali Petar Dinev iz Zofije, Boris Papando-pulo in A. Kolakovič. Poleg tega pa je v njem bogastvo drobnih zanimivosti s slikami. — Glasbena priloga vsebuje v slaroslovenskein slogu pisano polifono skladbo »Plotiju usnuo^, ki jo je zložil Jurij Arbalsky. — Iz tega vira bi utegnil mar-sikali naš zbor črpali za svoj lahko jako mikaven program. Koncem tega mcseca izide čc.Ski j>revod Co-sičevega »Pok oš enega polja., ki ga je oskrbel leklor češčine na belgrajski univerzi dr. Olokar Kolnian. Dr. Horak pripravlja za to priložnost obširnejšo študijo o pisatelju. V Pragi pripravljajo na pobudo Čehos-lovaško-jugoslovanskc lige celo serijo prevodov iz sibo iirvaščine in slovenščine, k.i bodo izšti v založništvu L. Mazača. Vsega skupaj bo deset knjig. Na sporedu so od Slovencev Tone Seliškar in Vladimir Levstik, dalje knjiga slovenskih bajk, prcglc< jugoslovanskih književnosti, dalje srbohrvatsk pesniki in pisatelji Miroslav Krleža, Veljko Petrovič, Dragiša Vasic, Dinko Simunovič in Vladimir Nazor. Pri zbirki sodelujejo dr. Julius llcidenivich, dr. Olokar Kolnian, Jaroslav Urban in Adolf Bc-ringer. Po obsegu ho lo ena napimpatičnejših zbirk, kar smo jih Jugoslovani sploh doživeli j)0 svetovni vojni. Abesinija in sveto pismo Najstarejša svobodna država V Addis Abebi delajo zaveliiča zoper letalske napade Sedaj, ko se oči vsega sveta ozirajo v vzhodno Afriko, se bo marsikdo povprašal, kakšne so verske razmere v cesarstvu abesinskega neguša. O lein smo že nekajkratov obširno pisali. Vendar ne bo odveč, če v naslednjem v kratkem povemo, kaj o tem piše praški vseučiliški prol. dr. Steinmetzer. Takole pravi: Resnično se ljudem navadno zdi zelo važna ugotovitev, da je bila Abesinija že v prvih stoletjih sprcobnjejia Ii krščanstvu. Čeprav je la trditev docela resnična, vendar se abesinsko krščanstvo v marsičem razlikuje od nam znanih krščanskih veroizpovedi. Zalo ne bo odveč, če spregovorim nekaj besedi o posebnih cerkvenih razmerah, zlasli pa o svetem pismu v Abesiniji. Etijopija, h kateri spada tudi Abesinija, je bila že v začetku 4. krščanskega slolelja jx>J cesarjem Konstantinom Velikim pridobljena za vero v Jezusa. Oba apostola etiopske dežele sta bila Fru-inencij in Edezij. Ta dva sla prišla v Etiopijo v spremstvu nekega trgovca. Etijopci pa so vso posadko trgovčeve ladje pobili, le ta dva so pustili živa, ker sla bila zelo lepe postave in so ju prodali kralju za sužnja. Ker sla bila silno izobražena moža in lepega vedenja, sta si kmalu pridobila kraljevo zaupanje in s časom dosegla tudi visoke službe. Preden je kralj umrl, ju je osvobodil suženjstva. Frumemcij je pozneje postal celo sovladar kraljice-vdove. Z velikim vplivom, ki sla ga imela, se jima je posrečilo, da se je krščanstvo mi z njim tudi svelo pismo naglo razširilo v deželi. Prav lako, kakor se je krščanstvo v Etijopiji uspešno razširilo, je naglo tudi začelo propadati. V Egiptu in v drugih sosednih deželah se je že v 0. stol. začela razširjati kriva vera monofizitov, katerim abesinska cerkev še danes pripada. Bilo je že mnogo poskusov, da bi abesinske kristjane zopet združili z Malerjo katoliško cerkvijo, a doslej brez uspeha. Tudi prizadevanja protestantskih misijonarjev se niso bolje končala. Verske razmere v Abesiniji so podoba nekake posebne mešanice krščanstva, judovsfva, poganstva in islama. Cerkveno-politično je abesinska cerkev podrejena »abuni«, ki je nekak abesinski papež, ki ima svoj sedež v Abesiniji ter ima mnogo duhovnih predpravic. Čudno pa je, da je ta abuma v marsičem podrejen koptskemu patrijarhu v Kairi, ki ima pravico abuuo (»svetiti in včasih ludi od stavili. Poleg abune ima velik vpliv redovni general redovne duhovščine, kalera je precej izobražena. Mnogo manj je izobražena svetna duhovščina, še manj pa dijakoni. Nekak cerkveni svet so »alaki« (gospodje), bogoslovno znanost pa zastopajo »debturi«. Svetna duhovščina se sme, preden dobi mašniško posvečenje, tudi poročiti, toda vdovcem zakon ni dovoljen. V verskem oziru je treba poudarit« to posebnost, da poleg krivoverskih naukov, ki jih ta cerkev priznava, priznava tudi le prve tri cerkvene zbore. Poleg nedelje praznujejo abesinski kristjani ludi sobolo, kakor se lutli strogo drže Mojzesovih zapovedi glede jedi. Cerkve so razdeljene, kakor Konec svetovne razstave Dne 3. novembra so v Bruslju zaprli veliko mednarodno svetovno razstavo, katero je dne 27. aprila odprla belgijska kraljevska dvojica v spomin 100-letnice železnice. Ta svetovna razstava je bila nenavadno zanimiva ter v organizatoričnem in estetskem oziru vredna vsega občudovanja. Zlasti je treba priznati, da se je razstava posrečila v nameravanem obsegu vkljub splošni gospodarski stiski, ki je med tem nastopila, in vkljub velikim valutnim težavam. Vsa razstava je pokrivala prostor 150 hektarjev. Delovni belgijski generalni komisar grof Adri-en van dcr Btirck je dejal: »Nikdar še kaka svetovna razstava pri drugih narodih ni imela lako veličastnega uspeha. Lahko rečemo, da je v teh 6 mesecih Bruselj vabil k sebi obiskovalce vseh dežela.« In bruseljski višji župan Max je rekel, da so organizatorji svetovne razstave lahko zadovoljni z njenim finančnim in gmotnim uspehom. Dne 3. novembra so torej zaprli to veličastno svetovno razstavo. Bil je to solnčen in jasen jesenski dan. Prav docela se je skladal s slovesnostmi, ki so tega dne zaključevale to mogočno mednarodno prireditev. 2e dopoldne je povsod vse vrelo. Popoldne pa se je pomikalo proti razstavi celo morje ljudi. Vsak je hotel šc uživati priljubljene prireditve in zabave do zadnje ure. Ob žarkem solnčneni siju je umirajoče razstavno mesto še enkrat zablestelo in se razgibalo, kakor da bi hotelo ljudem dopovedati, da noče umreti. Zašumelo je v vsej krasoti svojega zapeljivo lepega jesenskega oblačila. Godbe, koncerti in krasen umetelni ogenj so dvigali lepo in nedosegljiv sijaj umirajočega mesta. Tako je umirala lepota. Kajpada ni, vsa umrla in izginila, ker bodo celo vrslo palač, krasnih vodometov in mnogo velikili gozdnih parkov ohranili potomcem. Kakor je pravil bruseljski župan Max, so že lela 1925 začeli študirati in pripravljali načrle, svet in zgradbe. In če je bilo 10 let treba, da se je vse srečno dovršilo in sedaj tudi končalo, ne bo za podiranje in pospravljanje Ireba niti 4—5 mesecev. Ze prihodnje dni začno podirati zgradbe. V palačah, katerih ne bodo podrli, pa bodo prili. pomlad priredili v večjem obsegu vzorčni semenj. Generalni ravnatelj Fonck je povedal, da so vse zgradbe in vse naprave stale 230 milj. frankov, ki so že kriti. Obiskovalcev pa je imela bruseljska svetovna razstava nekako 20 milijonov. Model najlepše ameriške hiše je razstavljen na svetovni razstavi v San Diegu v Kaliforniji (USA) Filmske zanimivosti je bil razdeljen jeruzalemski tempelj, v najsvetejše, v sveto in jm v jjroslor, ki je dostopen ludi ver nikom. V najsvetejšem hranijo skrinjo zaveze, ki je seveda narejena po nekakem vzorcu, kakor mislijo, da je bila judovska skrinja zaveze. Dečke osmi dan po rojstvu obrežejo, 40. dan pa krstijo, in sicer tako, da jih potope v vodo. Deklice krslijo šele 80. dan po rojstvu. To so jasni spomini na očiščevalne predpise novorojencev iz starega testamenta. Kako pa je s svetim pismom v tej deželi, ki je tako bogala verskih posebnosti? Poi>oliiili rokopisov svetega pisma v Abesiniji je Tnalo. To se da razlagati na la način, da so |x>polni prepisi svetega pisma resnično zelo obširni in nepriročni, vsled česar uj>orabljajo Abesinci posebej sveto pismo stare zaveze in sveto pismo nove zaveze. Abesinci imajo 81 knjig svetega pisma, medlem ko katoliški kanon priznava le 72 pristnih knjig svetega pisma. Od teli 81 svetopisemskih knjig jih je 40 slarega iu 35 novega zakona. Med knjigami starega zakona so tri apokrifne, torej ponarejene. K novemu zakonu štejejo |x>leg 27 pravih knjig še 8 knjig apostolskih konstitucij, ki jih ludi imenujejo knjige Klemena Rimskega. Vendar pa svetopisemski kanon v abesinski cerkvi ni povsod tako enoten, kakor je pri nas. Posebnost sfaropisemskih knjig je ta, da eti-jo|)ska cerkev nima obeh niakabejskih knjig. To se da razlagali lako, da so ti dve staropisemski zgodovinski knjigi v Etijopiji šele precej pozno prevedli. Zanimivo jc tudi, da židje (Falaši), ki jjrebivajo v Abesiniji, uporabljajo sveto pismo slare zaveze v etijopskem jeziku. Šlevilo tiskanih izdaj svetega pisma je v Abesiniji precejšnje. Etijopski jezik je še danes litur-gični jezik. Novi testament je v etijopskem jeziku izšel v več izdajah, ki pa so vse izšle v Evropi. Pač pa stari zakon še ni nikjer izšel v pof>olni izdaji. Katoliški misijonarji so pač preskrbeli prevod popolnega svetega pisma v amharski jezik, toda la prevod ni bil nikdar tiskan. Končno je treba omeniti še to, da je sv. pismo precej povezano z Etijopijo, kalere del je Abesinija. Etijojx:i so bili zavezniki Jeruzalema, ko so ga Asirci ogrožali. Okrog leta 700 pr. Kr. je eti- Abesinec je razvil belo zastavo v znamenje, da se uda. jopski kralj Šabaka pod poveljstvom poveljnika Taharka jjoslal Izraelcem na [»moč celo vojsko. Toda prerok Izaija (pogl. 18—20) je prerokoval, da ta etijopska pomoč Izraelcem ne bo nič koristila. In res je bil Taharka od Azahadona jx>ražen. V poznejših let i H se zdi, da so v Etijopiji večkrat vladale kraljice, katerim je bilo ime Kandake. Ko-mornika take etijopske kraljice je krstil dijakon Filip (Dej. apost. 8, 27). Seveda je treba takoj pristaviti, da ni tako lahko določiti meje nekdanje svetopisemske Elijopije Splošno mislijo, da je sv.-pisemska Etijopija bila današnja Nubija. Njeni prebivalci so sloveli po svoji visoki rasti in prijetni zunanjosti (Ec. 29, 10; Iz. 45, 14; Jer. 46, 9). Vsekakor lorej Etijopija — Abesinija pomeni poleg Kitajske najslarcjšo neodvisno državo ia najstarejši svobodni narod na svetu. Italijanski askari s lo|)iiistvoin korakajo skozi zavzeti abesinski A k s u m pioti jujju V raju pusto lovcev Povsod tja, kjerkoli na svetu zaropota bojni boben, cd vseii strani vedno prihite ne le vojaki, ampak tudi pustolovci. Ta stavek stare skušnje i>a je v Afriki še bolj resničen, kakor kjerkoli drugod na svetu. Ne morete si misliti, kako zanimiva je Addis Abeba, skozi katero korakajo pisane čete abesinskih bojevitih plemen, tudi v tem oziru. Štirje deli sveta so poslali semkaj svoje temne in glasovile »diplomate«, katerih edino poverilno pismo ni shranjeno v diplomatskih aktih, ampak v aktih mednarodnih policijskih uradov. Povsod srečaš ljudi, ki pravijo, da so Lavalovi »pobra-timi«, Edenovi »prijatelji«, ljudi, ki pravijo, da so prišli v posebni misiji in da zaradi tega ne smejo izdali svojega spoštovanega imena, lažni princi vseh vrst, ki ti z nemarnostjo imenitnika podajo roko in ki so »slučajno prišli v denarno zadrego«. Vsi ti so prišli seveda »po važnih tajnih opravkih«. vsi hočejo abesinskega cesarja po vsej sili osrečiti s svojo službo in ne morejo razumeti, da je ta cesar tako trmasto nezaupljiv in ne verjame njihovim genijalnim nasvetom. Poleg teh »dobrotnikov človeštva« in drugih pustolovcev pa so primarširali v Addis Abebo tudi smrkovci vseh dežel, ki so pobegnili od doma svojim staršem. Te male fantiče je prignala v Addis Abebo želja, da bi tukaj postali knezi, da bi jim neguš daroval kako deželo ali pa jih oženil s kako sorodnico. Sedaj pa bodo morali doživeti, da se bo zgodilo drugače, kakor so pričakovali. Namesto da bi jih poslali na jx)zorišče vojnega gledališča v Makalo ali Gerlogubi, jih pa čaka neprijeten odgon v območje maloromantičnih očetovih klofut. Tile fantiči vseh narodov, ki so si z zadnjimi denarji kupili mulo in Iropsko čelado, gotovo niso najslabši. Toda abesinski neguš, ki belokožce le redkokdaj sprejema v svojo armado in nima na pretek uiti kneževskih naslovov, niti dežel, niti princezinj, je pač nepopustljiv. Pclega vseh teh pustolovskih junakov pa bistro oko v Addis Abebi zajjazi tudi tretjo vrsto zanimivih popotnikov, to so potujoči Angleži. Angleži so pametni ljudje in si radi ogledujejo svet. Že doslej so Angleži mnogo potovali po Abesiniji. Kdor pa danes hodi po cestah glavnega mesta Addis Abebe, bo moral vsekakor priznati, da je sedaj na ulicah tega mesla nenavadno mnogo izrazito bislrih Angležev, ki so prišli sem, po bogve kakšnih opravkih. Jasno je, da pri teh Angležih njihova suknja ne označuje moža in da tudi mož včasih ne označuje svoje prave suknje. Sicer je pa pa to |x>glavje politično in bi človek ne smel več povedali, kakor dovoljuje to previdno namigavanje. Stric Iz Amerike. »Ali ie vaš stric končno dal kako znamenje, da živi?« »Da, po treh letih smo včerai preieli prvo znamenje o njegovem življenju. Umrl ie namreč.« Moskovski Soyuz-filni pripravlja za nastopajočo sezono film po Dostojevskega delu »Bele noči«. Ta roman je filman lelos ludi v nemški izdaji; zanimivo bo primerjati, katero delo bo bolj blizu Dostojevskemu — sovjetsko ali hitlerjansko. Leningrajski »kinokombinat« pa izdeluje groteskno filmsko glasbeno komedijo po vzoru »Pastirja Kostje«, »Ves svet se smeje«. To bi se dejalo, da ludi sovjeli poznajo in priznajo trgovsko psihologijo, ki so se je naučili s »Pastirjem Kostjo«. Lux Christana se imenuje katoliška filmska centrala in izjjosoje-I vainica dobrih filmov v Rimu. »Lux Chrisliana« dobavlja filme za vse katoliške kinematografe v Italiji in vrši zanje cenzuro in evidenco vse svetovne produkcije, v kolikor prihaja v Italijo. »Ali vam nisem zadnjikrat rekel, da vas ue maram več videti?« »Vem lo, gospod sodnik, loda tale gospod slražnik mi lega ni holel verjeti.« f"ev. 2.'0. _,SIX)VKNKCdne 7. novembra 1!)nr>. Strnil 7. Celie za socialne pošrehe Celje, 5. novembru. '•' ozirom na bližajočo se zimo, je sklical g■ itlilieleic v ponedeljek zvečer v po-... •„ v.iliiici nic.stncv.n pobili varstva znstop-i■ .■ ■ : / ili korporucij in dobrodelnih dru-i i' i lo >■ nekoliko pogovorili, kako v i /.i»m rešiti, v Celju vprašanje brez-• i iiii) ii in z njo- izvirajoče bede in rev-li. Mibelčič je uvodoma povdaril, da ■ ■.■ i Pavi z vprušuujein, kuj storili, o : / .. !imo brezposelne, dn damo siromaš-,i v-jt.i iiujpolrebnc.iše hrane. Sedanju ve-i, :i n,-i iin'.-.l,ieiu poglavarstvu se .ic postu-\ i ;ia stališče, dn nočemo dajati brezposel-. ':i podpor, temveč želimo brezposelno zaposlitvi. kar žele tudi brezposelni sami. dostim obl ina so je že obrnila za pomoč na bansko upravo, trku pu tudi ua meščane, du priskočijo po svojih možnostih k reševanju legu problemu. V Celju imamo danes okrog 300 brezposelnih. Če bi hoteli vse le vsu.i deloma zaposliti 12 do 16 dni mesečno, iu iii plačuli dnino po 2.30 Din dnevno, bi znašalo to mesečno 75.000 Din, do koncu pro-ručunskogu lela pa 375.000 Din. K temu je treba pribiti še 25% zn materijalne izdatke, torej bi bilo potrebno do koncu proračunskega letu zu delno zaposlitev brezposelnih v ( olju 470.000 Din, zu celo proračunsko lelo bi pa potrebovali najmanj 1,000.000 Din. Obširno iu izčrpno poročilo o potrebah in stanju brezposelnosti je podul _ socijalni referent g. prof. Mirko Bi ione. On je izjavil, du .je nkeijn, ki je zamišljenu. predvsem ukeijtf zu brezposelne, za reveže, ki dela niso zmožni, nuj bi skrbela mestnu občimi in razna humunlnrnn društva lcukor dosedaj. Po seznnmu, ki je nn ruzpolago na mestni občini, .ie v Celju 176 brezposelnih hranite-l.jev, nekoliko manj brezposelnih samcev, tako da znaša število brezposelnih že danes nad 300; to število se bo pa zurudi nastopa joče zime še zelo dvignilo. Naš namen je zaposliti liranitclje popolnemu, brezposelne samce. pu vsu.i deloma. Da bi mogli izvesti to. bi bilo potrebnih do 1. aprila 670.000 Din, Kaj pomeni olimpijado za na s? 1'speli nu olimpijskih igrah! Olinipizcni jc ono izmed največjih in najvažnejših gesel v jflclu jugoslovanskega športa in /ato se. naše vrhovne športne organizacije zelo prizadevajo, ila sc oddolže olimpizmu, ki jim jc toliko pripomogel v prvi etapi osnovanja in ustvarjanja jugoslovanskega športa. Prepričani smo. da bo olinipizcni. potem pa naše sodelovanje nu olimpijskih igrah, priprave, ter tekmovanje samo, mnogo pripomoglo do tega. du se uspešno rešijo vsa vprašanja sedanje važne in odgovorne cm-pe v razvoju jugoslovanskega športa; etape, ko naj naš šport postane konstruktiven, koristen, sredstvo za pravu rn popolno vzgojo. V tej etapi.' v kateri sc sedaj nahaja naš šport, vidijo v olimpizmu- vsi oni, ki sj>ort vodijo, lako sredstvo kot cilj svojega dela. Iu tudi moderne olimpijske igre bodo ostale važen činitclj v bodočnosti. Na teh se bomo od boljših šc naprej učili, vsem ostalim pa hočemo pokazati svoj napredek. To bo obenem izpit vseslianske vrednosti našega športa. .Nc samo tehnično-tekmovalno vrednost, ampak ono globlje in važnejše duhovne in idejne vrednosti hočemo! Na prihodnjih olimpijskih igrah moramo pokazati, kako nam je življenje v svobodni in zedinjeni domovini omogočilo hitri in popolni kulturni napredek, kako so se že od nekdaj poznane vrline naših borcev in vitezov ter naše junaštvi; piesiidito na novo področje plemenitih tekom iu kako naša mladina tudi na tem polju uspešno deluje v krogu ? najboljšimi na svetu za čast in slavo trobojnice, katero nosi. Cross-country. A. S. k. Gorenjec, Jcscuicc, jc priredil svoj prvi klubski cross-couiitry /u naslov klubskega prvaka. Na startu se je javilo It fantov. Častni naslov si je priboril Ravnihar Polde s časom 15.30 s/io, llcinhard is. 15.38 "/iu, Žnidar lini il 14.141/m. Proga sama je merila 5000 metrov. Takoj v začetku je imela 700 ni strmega vzpona, nato I400 m padca in 800 m ravne proge, ki je tekla nu tekuliščii. Proga je bila slaba, polna kamenja in naravnih zaprek in je zahtevala res zelo odporne tekmovalcc. Zanimivo je bilo slediti borbi moti lahkoatloti in smučarji. Dočim so slednji prvučili v vzponu in po bregu navzdol so se ialiko atleti bolje od- da lii pu zaposlili sunili hranitelje, pa 160.000 Din. Mestna občina je žc napravila potrebne korake pri banovini, obrnila so bo pn tudi ,"iu osrednjo držuvno upravo v Belgrudii. .Ic pu tudi dolžnost mestu samega, da bj pri tej akciji pomagal vsak lin svojih močeh. Predvsem .io k tonili poklicnim industrija, ki si .ic v času dobre konju ki ure napravila ogromne dobičke, vedno z novimi stroji rucijouuli-zirnln svoja podjetja in s tem na drugi struni ustvarjala vedno večjo armado brezposelnih. Kdor iinn kapital, itnu tudi dolžnosti, ki i'/, tegu kapitalu izvirajo. Včasih jo dajal kapital miloščino, danes je njegova dolžnost, du pomaga reševati eno najvažnejših držuv-I nih vprašanj, to jc vprušanjo brezposelnosti. Pn leni poročilu socijahicga referenta sc jc razvila (luljša debata, v katero so posegli poleg g. župunu in referenta še g. faza rine, g. Sterineoki, g. Mihclčič. g. Wltavsky. g. Svetek, g. Osel in gc. ilr. Kalunovu, dr.Ser-liečcvu, Zupančičeva fh Mikelnovn. Tz izjav j vseli imonovnnih jc biln razbrati, du so vsi , stanovi pripravljeni tiri svojih močeh sodclo-j vati pri pomožni akciji, vendar naj bi sc predvsem skušalo doseči, du bi mesto dobilo i vrnjenega iz bednostnegu sklada vsu.i »'.-, ' tega. kar jc mesto vplačalo, f!. Svetek jc povdaril, da delavstvo ne zaupa preveč v take akcijo. Izjavil .io o bednostnem fondu, ] naj se v pošteni meri pritegne k sodelovanju, ; zlasti v industrijskih centrih, kjer sc zn tu fond tudi največ plačuje. Končno jo bil spre-I jet, predlog, nuj sc začne z akcijo takoj, j Pobiranje prispevkov naj prevzamejo posamezne stanovske organizacije, predvsem industrija, trgovina, svobodni poklici, privatni nameščenci, hišni posestniki in ohrl-niki. S pobiranjem na.i bi sc pričelo takoj, tuko da bi sc prispevki vplačali žc zn no-i vember. Iz nabranega denarja bi sc vršila saino javnn delu. O tcin jc podal kratko poročilo medni tehnični svetnik g. ing. Pri-stovšek. Odobren je načrt zn regulacijo L'ož-nice. Proračun za to znaša 1.200.000 Din, pa bi se dala tu delu duues izvršiti /. vsoto 800 do 900.000 Din. rc/ali nu tekališču, V kratkem bo Gorenjci' izvedel medklubski cross-countrv, nukar posebno opozarjamo vse klube, ki goje sniuški šport. Predavanje SPD o planinski flori - V petek dne 8. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Delavske zbornice predaval o cvetani naših planin g. prof. iklor Petkovšok, naš znani mladi botanik. ki jc s svojimi lepimi članki v »Proteusu« in drugod vzbudil opravičeno pozornost. Orisal bo planinske cvetlico iz raznih vidikov, omenjal posebej zaščitene rastline in opozarjal na zdravilne svefliec. ker bo predavanje pojasnjevalo okrog 11)0 diapozitivov, med njimi mnogo balvanih, sc nam obeta prav zanimiv večer. uasp Ishržiienn. šl. i'.) Wi športni klnlii, ki so včlanjeni v I: XSI' moni.it) i/.vesli 7.a svo.ie članstvo in imraš nj yo/.diii tete \ nedeljo .10. 1. m. ali nnjpo/.neje do 17. I. in. Vise sezname te>knioviin,tn /. imeni leknio-vnteev i|j dosežene en.se. ie in.koj jm.-dnl': nn tnjnUtvn llZSl'. Pozivulllo vse verificirane lokmovnlee I i/SI', dn sc Bo/.dnegn teku udeleže kjerkoli in pri knlereinknli nieilklnliskeni nit klubskem tekmovanju. O lem lionto volili lo, nn evidenco. (IZSP je sklenila lotos izvesti tokmr.vanje v klasični kombinaciji, tnko, do bo-mo polcl; ueon posuuiezujti iokinovalcev ocenjevali ludi posniue/.ne klube kot eeloto in bo klnb, ki bo s svojimi lekniovnlei, od katerih bodo ocenjeni prvi fitii-.jp najboljši od vsakeirn klubu, dosegel nnjboljšl uspeli, dobil posebno prizimnje ter nnslov «podzve/,ne.'rn prvaku . Važno je mi.inre~, dn v/.jtnjiino čim mijveč icknmvnl-('<"■', m1 te rokoder.io In la.ko v/.budinio splošno zn.ii.i-mnnje za smuški lek. Zulo priporočamo. dn vsu.k klub Lelnu posveti največjo pnžnjo in od svoj i h tokinovnl-eev znhleva vežbanje smns .i-kii lekn. — Pozivamo kln-lie, dn najkesnoje do t. dee l. 1. poravnajo /nos! ulo članarino. kakor tudi članarino zn leto 1ft:i,V8l>. Klubu, ki teli obveznosti ne bo pornvnnt. do določenega čnsn. bo poi'zve/11 -/abrniilln stari pr.) vseh pi Iredllviib. Zbor Hodnikov JLM. Nu lntikonllel.sk: milini; SK Slogn, ki se vrši nn ;irri.š n AS1< Prinmrjn v petek S, soboto !l in nedeljo Iu. I. tn. se delet-irn sledeči sodniški 7. Ihh-: vrhovni sodnik: Kennnvtior, voditelj Ickinovanja; Snriein Sav-o, stnrler; ('ernr. ostali sodniki in čn.somerilei: liorjnne, slainie, VVindiseti. Me-irnšar, (irAnFeld, Ook, Polajnar. Beoin. rente, lirndne. lioriintRllovani morajo bili nn iKl-i-ščn v ttelek in so-tioto ob 1.',. uri in v ne letjo ol !l uri. V vednost členom komisijo tn kandidatom ' se sporoča, da se hodn v soboto in nedeljo istočasno vršili sodniški praktični izpiti. SI\ Reka. Drevi oli ■.'!!. uri sirotro obvi-zen sestanek članov zlniKlco-sportne sekcija v irostitni -Konsum - nn Tržaški •'■csli. IsliHMisuo ti() sprc.iemn.jo nov člani. Ljubitelji zimsiko^n sporl-n vabljeni! Poizvedovanja Novi okrajni cestni odbori Pes rolejak, ki sliši na ime Knzor, >e je izgubil. Najditelj se naproša, rla «a pripelje na Zaloško e. !) I' upravi -Slorcura je pozabila neka oseba fi. sept. dcnarnico z manjšo vsofo denarja. LJUTOMER Z nnredbo g. bana so razrešeni dosedanji dani cestnega odbora za ljutomerski okraj ter imenovani naslednji ;Ji;.: Jakob Kajli, posestnik v Ljutomeru za odbornika in načelnikovcga namestnika, za odbornike pa: Franc Slavič, posestnik v Cvenu pri Ljutomeru; Josip Bendckovič, posestnik in tr-1,'ovcc v Šlrigovi; Alojz Štuhcc, posestnik v Stalinovi vasi; Matija Vavpotič, posestnik v Lukavcib pri Križevcih; Franc Kvas, posestnik v Slupliacih pri Sv. Juriju; Jakob Klemenčič, posestnik v lvanjcib pri NejJovi; ivnn Ribič, posestnik v Cc-zanjevcih; dr. Franc Breznik, zdravnik v Gornji Radgoni; Hinko Streiher, tesarski mojster v Hrast-ju-Moti; Lovro Spindlcr, posestnik v Moravcih pri Mati Nedelji; Franc Galunder, posestnik v Verže-ju iti Jože Hrastelj, posestnik in trgovec v Gornji Radgoni. Dosedanja odbornika Franc Šnntl, posestnik in predsednik občine Gornja Radgona okolica, in Franc Kolarič, posestnik in trgovec v Apačah, ostaneta v svoji funkciji. Načelnik ccsl-nega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, Lovro Kuharic, predsednik občine Ljutomer. MURSKA SOBOTA Z bansko naredbo so razrešeni dosedanji člani ccstnega odbora, na novo pa so imenovani: gosp. 1'crdo Cclcc, predsednik občine Murska Sobota okolica, za načelnlkovega namestnika in odbornika, za odbornike pa gg.: Franc Bajlec, odvetniški koncipiient v Murski Soboti; Franc Kcrcc, šet borze dela v Murski Soboti; Jožef Vukan, posestnik v Tišini; Drago Džuban, šolski upravitelj v Križevcih; Knrol Vaš, posestnik v Sebi; Štefan St-nič, posestnik v Kupšincih; Aleksander Palntin, posestnik v Pečarovcih; Franc Števanec, gostilničar v Salovcib; Matija Kočar, posestnik v Skakov-cib; Štefan Lazar, posestnik v Stanjevcth; Kmerik Cesar, posestnik v Markovcih; Fran Mekiš, gostilničar v Nuskovi; Avgust Lovenjak, posestnik v Cankovi, in Karol Gomboši (Petrov), posestnik v Salamencih. Dosedanja odbornika Štefan Slavič, posestnik v Martjancih, in Jožef Smodiš, posestnik v Gornjih Pctrovcih, ostunsta še nadalje v svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora jc po zakonu predsednik občine nn sedežu okraja, sedaj Ferdinand Hartncr, industrijalec, veleposestnik in predsednik občine v Murski Soboti. LAŠKO Za nove odbornike ccstnega odbora so z naredbo g. bana imenovani: ing. Losliot Franc, rudniški ravnatelj v Trbovljah, zn odbornika in načel-nikovega namestnika, za odbornike pa gg.: Matevž Deželak, posestnik v Lokah pri Rimskih toplicah; Metod Jenko, rudniški uradnik v Hrastniku; Martin Orožen, posestnik v Turju, Dol pri Hrastniku; Rudolf Ahac, posestnik v Knezdolu pri Trbovljah; Jože Dc:*:elak, posestnik na Vrhu pri Sv. Lenartu; Franc Koren, posestnik v Loki pri Zidanem mostu; Franc llorjak, posestnik v Zgornjem Volušu pri Jurkloštru; Alojz Lešnik, posestnik in rudar, Rečica 59 pri Laškem; Ivan Deželak, posestnik' v Laškem; Gašper Mrzel, posestnik v Knezdolu pri Trbovljah, in Jakob Klenovšek, predsednik občine Trbovlje. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj dr. Fran Roš, odvetnik in predsednik občine v Laškem. GORNJI GRAD Z naredbo g. bana so dosedanji odborniki cestnega odbora razrešeni, na novo pa imenovani: za odbornika in načelnikovega namestnika g. Ivan Vogrinec, župnik pri Sv. Frančišku, občina Ljubno; za odbornike pa gg.: Marko Blekač, posestnik v Okonini, obč. Rečica; Anton Goltnik, posestnik v Koharjih; Valentin Mikek, posestnik in predsednik občine Mozirje okolica, Lepa njiva; Jakob Plaznik; posestnik v Podvolovjeku; Janez Pečnik, posestnik pri Sv. Florjanu; Martin Steblovnik, posestnik in predsednik občine Šmartno ob Paki; Josip Tcsovnik, posestnik in gostilničar v Ljubnem; Maks Turnšek, posestnik in trgovec v Nazarjih; Janez Veršnik, posestnik in predsednik občine Gornji grad, Nova Štifta. Dosedanji odbornik cestnega odbora Franc Štiglic, posestnik in trgovec v Bočni, ostane še nadalje v svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj Franc Mermal, posestnik v Gornjem gradu. BREŽICE Z bansko naredbo so razrešeni dosedanji člani cestnega odbora, na novo pa so imenovani: za načelnikovega namestnika in odbornika g. dr. Rok Jesenko, odvetnik v Sevnici; za odbornika pa gg.: Martin Kozinc, posestnik v Prečni Loki; Ludovik Kržičnik, posestnik in trgovec v Rajhenburgu; Miha Planine, posestnik v Libnem pri Vidmu; I. Črnoga, posestnik in irgovec v Zdolali; Franc Pod-vinski, posestnik v Blatnem pri Globokem; Karol 1 Držič, posestnik, mesar in gostilničar v Brežicah; I Jožef Nntič. posestnik, mesar in gostilničar v D»-j bo v i; Martin lrece. posestnik v Stori vasi. B/eii-! sko, in Franc Mirt, posestnik v Velikem kamnu Dosedanji odborniki cestnega odbora l.dmund I.Škcrbec, posestnik in predsednik občine Podsreda | Josip Senica, posestnik in predsednik občine Za-bukovje, ter Franc Udovič, posestnik in .agir, I Čnnjc 15. obfinu Blanca, ostanejo Se nadalje v ■ svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora ic po za-i komi predsednik občine na sedežu okraja, sedaj dr. Janko Drnovšek, odvetnik in prcdseJnik občine Brežice. PREVAI.JE Z bansko naredbo ie razrešenih pet članov , cestnega odbora, mesto njih pa so imenovani: Ivan | 1 iribernik, predsednik občine Mula. zn odbornika m II. načelnikovega namestnika; zn odbornike pa gg.: Dominik Kotnik, predsednik občine Guitanj: Alojzij Pcruš, predsednik občine Vuzenica; Simon lertnik, trgovec z lesom v Marenbergu, iu Franc Mori, predsednik občine Dravograd. Dosedanji odborniki cestnega odbora, in sicer ing. Viktor Fet-ticli, rudniški obratovodja v Mežici. I. načelnikov namestnik, l.uka Držečnik, posestnik » Orlici. Alojzij Kogelnilt, posestnik v Podklancu. in Rudolf Stopar, posestnik in gostilničar v Mežici, ostanejo še nadalje v svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora jc po zakonu predsednik občine nn sedežu okraja, sedaj Franc Lahovnlk, predsednik občine Prevalje. ŠMARJE PRI JELŠAH Z bansko naredbo so razrešeni svojih funkcij dosedanji člani cestnega odbora, na novo pa so imenovani: za odbornika in I. načelnikovega namestnika g. Franc Lom, dekan v Šmarju pri JclSah; za odbornika in II. načelnikovega namestnika g Ivan Gračner, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Sla-tini; za odbornika pa gg.: Josip Podlinšek, posestnik in hotelir v Kozjem; Hugo Bosio, posestnik v Pilštanju; Štefan Gajšek, posestnik v Ponikvi. Ivan Gubcnšek, posestnik v Sp. Tinskem, občina Žusem ;Vinkd Drobnič, posestnik v Virštanju, občina Podčetrtek: Jožef Jagodič, posestnik v Turnem, Slivnica; Janko Kores, kovač v Žclalah; Vinko Lorber, trgovec, Sv. Rolt ob Sotli; Ivan Novak, posestnik v Ješovcti. Šmarje okolica; Ivan Pevec, posestnik v Slrtenici, Pristava; Jožef Počivalšck, posestnik v Imencm; Janko Slavič, župnik v Ko-strivnici; Jožef Strašek. posestnik v Gajji, Šmarje trg; Jožef Tovornik, posestnik pri Št. Vidu pri Planini, in Alojz Zorenč, posestnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Načelnik cestnega odbora jc po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj dr. Viktor Lorger, zdravnik in predsednik občine Šmarje pri Jelšah trg. Sv. Jurij o b jhiz. rei. Pri nas v .Šentjurjn imamo pošto o.I I. IS>(|. ,s. ('!ls i1' nastanjena v neposredni bližini župno cerkve. Pošto »d dostavljali na domove 5 pismonošc: eden jo dostavljal po tr-u vsak dan enkrat (kar sc šc sedaj vršil, druga dva pa siu dostavljala po okolici, tako da jo prišla po-ta na dom vsaki drugi dan. lako je bilo urejeno od početkn pošte pa do leta 1951, ko nam je poštno ravnateljstvi, ukinilo enega pisniono-.il zaradi varčevanja. Od toga lela dalje sc pa p^šta po okolici dostavlja Ic po dvakrat na teden, in št lo neredno, na primer, če kateri pisinouoša /boli. V takem slučaju pa dostava pošte po okolici sploh izostane, in so /e bili slučaji, ila je nismo prejeli po cele tri tedne. I inevno jc, da s tako dostavo nismo zadovol jni iu je /e veliko slučajev, ila jc kateri utrpel škodo radi lake dostave. Pritoževali smo se na našo okoliško občino, pritoževali smo se raznim funkcionarjem, ali /a nas okoli,'t...... to jo za nas kmečko iu delavsko Iju l.-ivo -o bilu v preteklih J.VS-urskili časih ušesa popolnoma gluha, l.dino ugodno je šc bilo /a nas okolič.mrlo. ila se poštni urad nahaja prav blizu /upue ccrkvc, kakor je bilo žc zgoraj ometijeuo. In ila smo lahko pošto dvigali in oddajali spoloma sami. ko smo šli v cerkev, ludi so nam io vršili v veliki meri naši šolarji, ki so imeli i/ šole pa do pošle tudi samo nekoliko korakov, kaj pu sedaj slišimo? Pošlo nam hočejo prestaviti in to v kraj, ki je od ž.itpne cerkve, središče našega poštnega okoliša, odduljei približno četrt ure, od šole pu tudi kakih 10 minul. S leni nam bo vzeta šc zadnja ugodnost. Prizadeti, katerih nas je gotovo 90 odstotkov, prosimo, poštno ruviuiteljstvo, du nuni pusti poštni urad pri ž-upni cerkvi, kjer je /e S5 let in jo /u pošto ta kraj najlepše središče, l udi prosimo /a tretjega pisinonošo, tla se zopet vzpostavi dostava pošte lako. kakor smo jo vsa prejšnja letu imeli, čudno bi namreč izgledalo, da 'ega, kur so nuni dali tujci, nc bi mogli itneli v svobodni državi, in to sedaj, ko je poštni promet večji kakor je bil kdaj. — Prizadeti. Sax Rohnier: Nadzornik Ryman je vstopil in pokazal na uro. »Motorni čoln čaka!« »Izvrstno.* dc Sinit b zamišljeno Toda skoraj so bojim, da so poslednji dogodki oplu-šili našo divjačino. Najprej Mason, potem pa Cadbv Vsekakor pu naš mogočni nasprotnik težko du sluti, du jc še sled, ki vodi v opijsko hcznico. Zakaj misliti mora, da so Cadbyjevi zapiski uničeni.« Cela zadeva mi je velika ugunka.t je pri-/nal Rvman. jSlišal sem, da se nekje v Londonu skriva nevaren kitajski vrag, in dn vi upate, da ga boste pri Shcn-Vanu dobili. Vzemimo, da pride večkrat tja: odkotl pa veste, tla bo baš dunes tam?« »lega si seveda nikakor nisem golov ln za /daj jo lo edini migljaj. In čys pomeni dragoceno človeško življenje, kadar je Ktt-.Vlanču vpleten.« kilo je tu Fu-.VIaučti, \lr. Sniith?« >1 lil a m zelo malo pojma o njem, gospod nadzornik. Vendar gotovo ni navaden zločinec. On jc največji um, kur so jib /Ic sile ustvarile /udu,ju stoletja. Uživa pa podporo politične stranke, ki razpolaga / brezmejnim bogastvom. Iu njegovo poslanstvo v Lviopi jc pripraviti pot. Ali me razumete? Gn jc nekukn prednja straža zločinskega gibanja, kakršnega si nc more misliti noben Brit. noben Vmcri-kanec, Nemec ali drug zuslopnik belega plemena.« lljniunove poteze so kazale silno /.ačudcnjc, vendar si jc prihranil odgovor, kniabi nato smo stopili v motorni čoln ki na< jo \ kratkem pripeljal tlo Slone Stairs kjer smo izstopili, medtem ko smo nadzorniki: se enkrat naročili, naj ostane blizu in naj / unjve jo enjoenostjo straži. I ŠESTO POGLAV iL Opijska beznica. Nera/undjivo je kruli! pijance v bližnji i stranski ulici, ko sc jc Navland Sni i tli z okor-I riitn korakom primujni v malo kramarijo, ki jo bila označena s surovim napisom »Shcn-i ^ a n, b r i v c c j Smicnl sem za svojim prijateljem in spo-! tnmu videl du so v zaprašenem i/t.ižbcneiii ! oknu ležali ovratmški gumbi, nemški brivski aparati pomešani med kile, ko ie Smith / brco j odprl vratu, se prckotulil dol čez tri stopnic in se med kletvicami spel dvignil, i,porabljajoč | mojo 'Iclit zu oporo. Znnšla sva se v pustem, i /clo /anemaijcneni prostoru, ki j- bil brivnici podoben le po tem, tla jc bilo naslonjalo edinega stolu pogrnjeno / /uinuztino brisačo. Judovski gledališki lepak kričečih burv. ki je krasil vzdolžno steno, iu list s kitoj^kimi črkami so dopolnjevali sobno opravo. Izza zavese, pokrite z debelin prahom, se je prikazni mul k i tujce. ohle'cn v bel jopič, črne hlače in opnnkc / debelimi poilplati. ko je šel proti numn. je močilo odkitnaval / glavo. -Nic bliti — nic bliti! je grgru! v -uilni spakc-droiiščini, pri čemer nntu jo s svcll-kajpčitui se očmi i/.mcnoma lokavo pogledoval Plepozno! Zuplcmo!« r.Nehaj s temi budulostmi!« je /arjnl Smith s čudovito osornini- glasom in molil vešče po-ina/uuo pesi pod a/ijeev nos. -\c bodi tak. (.'harlic. in daj nama s prijateljem vsakemu po eno pipo1 Si razumel, li žolti iiimi/uno?« Prcd-klonil se jc in srepil kiiajcu v oči — s takšno silo. da seni se začudil, ker mi taka oblika prijateljevega pogovora ni bila /nami. Potem je vrgel novec v krempljem pod'hno kremarjevo roko. Tu imaš. stari Cliarlic! In čc me pustiš /daj še čakati, ti nn drobno *tolčcm \«o tvojo ropotijo!« Nobene pipe nimam . .< je l-lavrtio godrnjal kitajcc. i Smitli jc dvignil pest — in Kitajec sc jc I vdul. »Doblo! Ampak vse polno goli — nic plo-j stolu. Pojdite 7 menoj, pa boste videli. Zginil je za umazanim zastorom in šel po temnih j stopnicah gor, ntitlvn s Smithoiu pa /a njim. 1 /e naslcduji hip me je ohdau) ozračje, ki je ! bilo kar zastrupljeno /. opijevimi hlapi Vsuk ilili posebej jc bil nn por Mala oljnata lcšče.rbn nn zaboju sredi prostora jc slabotno raz-i svelljevula tisti del /iiln. kjer jc bilo deset do dvanajst klopi /a ležnnjc ki so bile vse /a-i sedene: le dva sta čepela na svojih ležiščih in ' Miinnn vlekla i/ kovinnstib pipic; videti je bilo. | ila sc še nista spravilu v airvauo opi jske omame. »Nic plostola — kako! sem lekel.f je Slicn-{ 'l a n nejevoljno mrmral. Smith je otipa p I j n l v kot, se nerodno se-1 sedel na (la ler potegnil men" /u seboj. Dve i pipi iu mulo hoplu! Prostoru dovolj! Dve pipi — ali tc pa prcmikiistim, du bo jnj!.. Daj mu pipi. ('luirlie! si je zacni.rril /n-tegcl. enoličen glas / ene klopi. »Potem jia naj i že zapre svoj gobci vrag ga v/i mi! kitajoč i jc jiobito skomignil z rameni in šel k /uboju I s kndečo se svetilko. Tam je postavil v plantcn iglo. iu ko sc jc ru/žarela. jo je vtaknil v staro ; škatlo od kaktioa ter izvleke. na konici nn -| bodeni košček opija iz nje Nato jc tu košček I spet pražil nad plamenom in ga potem prilepil na glavico kovitinste pipe. kjer jc /. modrim ; žarom tlel dalje. »Daj sem!s sc je /edrl Smith in r no-rejeno sliustio opijevega sužnja spravil na kolena. Shen-Vnn mu je i/ročil pipo. ki io jo prijatelj takoj vtaknil med ustnice sPu/.i, tla ne j boš vdihaval!« mi jc zašepetal. Z motečim neugodjem sem sprejel medtem žc tudi svojo kadjlno pripravo i/ uniii/atilli rumenih prstov in sc delal kak )t da Iv v lekel i/ n je. PoHiicnia joč Smithov v rgled selil polii-, goma spuščal glavo itt/e iu niže. iloklcr se nisem po nekoliko minutah po dolgem /vulil lik poleg prijatelja nu tla. »Lniljn -e potaplja!« je nekdo poto/il / ene od sosednih klojii. »Glej podgane!« Ivrčmar seje bil neslišno odstranil, in prijelo se nit: je čudno euvsivo (»unicloslj Gol-faiiec se mi jc v s leti hlapov izsušil; glava me je bolela. Zdajci ziieuieni Smithov šepet: | )G /dai gre naša stvar dobro. Ne vem, ali si ii opazil: takoj ob tvoji strani so neke stopnice, ki so napol zakrite / razcapano zaveso. Doslej nisem ničesar sumljivega /apa/il — vsaj ae mnogo, 'loda čc »c kaj plete, bodo vsekakor počakali, dokler midva novodošleea ne pri-stunevu v opijskem paradižu. Psi!. Svareče mi jc stisnit laket. Skozi napol priprle veke sem uzrl skoraj pošastno priku/oii 1 e/al sem negibno ko klada, 'oda / napetimi mišicami. Pošast m- jc vlelcsila. ko -e je s čudo-vito gibčnimi kretnjami splazil:, v sobo. Smrilc čn lcščcrba jc metala slab soj tla so s- videlo po dolgem /leknjcnc postave Ic kot senčni ri-i-tn kitka i/s-ušen-a roka. rjava ali rumena, lan! kako Uirivasko obličje, naokrog pa o-ubni zdihljaji iu stokanje kakoi 'u kakega osludni ., /ivalskcgu /boru. Bilo je kakor pogled i pekel ki bi ga gledal kak kitajski Dante la. ki je bil pravkar vstopil, je stal /daj tako blizu, ila sem mogel spoznali mrliško bledo. pcrgatiicnliio lire z malimi, poševnimi, o/ki-mi očmi nu mršavein. grbastetn truplu pokvr-ccno glavo s kito. Nekaj odurno grozotnega je Ijilii v krinknstcm izra/u tega popučenrn r. dolgimi prekri/anitiii rokami. Sodeč po Smithoveni opisu trt poslava / okostnjnškim obrazom in mačje prožnimi gibi ui v nobeneiu oziru bila podobnu l u-Nliineitju. loda nekaj mi je reklo, da smo iiii pravi sledi — da je tli oseba morala biti pripadnik doktorja, lire/ najmanjšega dvoma sem vedel, da je preil nama član tc strušnr morilske tolpe, in videl, kako se rumenee liho plu/i bliže iu bliže. In gledal jc nuiul Preprečite ozebline takoj početku MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din l1—. ietiilovonjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitt znamko. nmmrcfii j Kavama Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. (h) če Vas roke ali noge začnejo srbeti ali peči, dodajte vodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Ce pomočite potem noge ali roke v to mlečno kopeli, bo sproščeni kisik prodrl v znojnice ter pomiril in izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečine in srbečica prenehajo še pred notekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boste največjo ugodnost. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. Nosili boste lahko čevlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ali plesali vso noč z najugodnejšimi občutki, Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena je neznatna. Radio Programi Radio Liubliana t četrtek. 7. novembra: 12.00 Koprodtioiran koncert »a kino orgijah — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Napoved časa, objava »i>oreda, obvestila — 33.15 Sinlonično pesnitve (plo&e) — 14.00 Vremensko •poročilo, lx*t/.ni tečaji — KS.lKl Operne arije (poje ga. 1'ina Kobal s spremi je van jem Kad. ork.) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kudolf Kolarič) — 10.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava »poroda, obvestila — 10.30 Nae. ura: Prosvetno delo SokoUst v a (dr. 1'iehler iz Belgrada) — 20.00 Beethovnove skladbe: KUifoniC-ni koncert ork. kr. garde (pre-aios iz Belgrada) — 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, |H>n>čila, objava sporeda — 22.L") Koncert vesele giasbe( Kad. ork.) — Konec ob 23. Drugi programi t Četrtek, 7 novembra, tleli/rad: 20.(Ml Sint". ork. ikra garde: Beethovnove skladbe — 22.30 S trn nosove skladbe — Zagreb: 20.00 Belgrad — 22.14 Narodne pesmi — Dunaj: 17.20 Koncertna ura — 10.20 Pet let fila-gerjev — 10.50 Devica orleanska, romani. tragedija, Fr. Schiller — 22.10 Kad. orkester — 23.45 Ja///. — Budimpešta: 19.30 La Bohotne, opera, Puceini — 22.30 Plesni a glasba - 23.10 Zabavna glasba — Trst—Milan: 37.00 Operne arije — 20.50 (lodba na pihala — 22.15 Plesna glasba - Jlim—Bari: 17.00 Komorna glasba in jpetjo — 20.45 Medusa, opera, Barilli -- Praga: 10.80 IJoris Godu nov. opera, Mussorgskj — Varšava: 20.(K) Lahka glasba in petje — 21.00 Igra — 21.35 Poljske (pesmi — 22.00 Plesna glasba — 23.05 Plošče — Berlin: 21.00 Oaspnrone, opereta, Millooker — Vratislava: 20.10 Mozartov ciklus (iz Stuttgarta) — Frankfurt: 20.45 Sprehod po Hamburgu — Monakovo: 21.00 Kad. ork. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 7. novembra: Frak ali od krojača do ministra. Hod četrtek. Petek, 8. novembra: Zaprto. SoIkiI.-i It. novembru: Knkn zabogatiS. Pretnijora. Red C. OPERA. Začetek ob 20 četrtek, 7. novembra: Faust. lled H. Petek, R. novembra: Zaprto. Sobota ti. novembra: Gorenjski slonček. Ir.von. Globoko znižane cene od "20 Din navzdol. Kmečki funt išče službo hlapca, vaien vsega kmečkega dela. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 13827. (a) Inštruktorja (-ico) za trgovsko šolo, izvrstno moč, iščem dnevno po potrebi. - Vse drugo po dogovoru, Ponudbe upr. »Slov.« v Celju pod štev. 13835. |b) Tekstilnega mojstra išče svilena industrija za umetno in naravno svilo. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi dokumentov upr »Slov.« pod znač. ster« št. 13817. Moj-(b) Posojila na vložne kniižice date Slovenska banka. Liub liana. Krekov trg tO ODDAJO: Solnčno stanovanje krasno, dve viliki sobi s pritiklinami in vsem komfortom, v bližini drame -oddam 2 do 3 odraslim osebam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13803. (č) Hubertus nepremočljiv. 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskeriu Sv. Petra cesta št. 14 (II Oddam vrtno, pritlično dvosobno stanovanje. - Skrabčeva 9 Trisobno stanovanje oddam z decembrom pri Trnovski cerkvi, Cesta v Mestni log 1, (č) Posestvo vi. št. 129 k. o. Polzela, obstoječe iz enonadstrop-ne trgovske hiše št. 32 na Polzeli, gospodarskega poslopja. dveh njiv, travnika in gozda - se bo pro dalo dre 10. novembra t 1. ob 14. uri na prostovoljni razprodan na licu mesta Informacije daje Savinjska posojilnica v Žalcu. (p) ■■■HHHHHUHHBil PIŠITE ŠE DANES! Ostaniti mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, riuhe, možko, žensko, namizno in posteljno pe rilo. v paketih, vsebuiočih 10—20 m različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpoši Ijam poštnine prosto po povzetju »Paket ser B'2 z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila iu rjuh ter »Paket seriia D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazai in zamenjam Pišite takoi na »Kosmos« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Ma ribor, Dvorakova cesta 1 ■BBBBBisBiiHBBiHBBig Hranilne * « • v • hmtztce kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Liubliana, Gosposvetska 8, telefon int. 32-86. Hranilne knjižice Zadružne gospodar, banke do 50.000 Din - kupimo. Ponudbe pod »Trgovec« št. 13829 upravi »Slov.«, d Posestvo v lepi legi, deset minut od fare Št. Janž, obstoječe iz več travnikov, njiv, gozdov in vinograda — prodam. Zamenjam ludi za manjše posestvo. Cena po dogovoru. Izve se pri Ivanu Lukek, Hinje, Št. Janž na Dolenjskem, (p) Prodam vlogo Obrtne banke, Ljubljana, najboljšemu ponudniku. -Ponudbe upravi »SI.« pod »40.000 Din« št. 13779. (d) Suhe gobe male, kupuie tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Englisli Lessons Miss Farler, Dvorakova 3 III. nadstr. - Tečaji v skupinah dobe znaten popust Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroie kupuie in prodaja po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova ulica 14. (k) Vsakovrstno l!0 kupuje po naivišjih cenab CERNE, iuvelir. Ljubljana Wolfova ulica št. 3, I Šivalni stroj krojaški, že rabljen, zn. »Singer«, kupim. - Franc Zaje, Dol, p. Lj., Podgo-rica 50, (k) Telefon 3059 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šl. 5. KOVCEGI, DAMSICE TORBICE aktovke, listnice, denarnice, tobačnice, potovalne šolske in lovske torb nahrbtniki, gamaše, ovrat niki, nagobčniki in biči za pse. — Velika izbira zmerne cene. K R A V O S Maribor, Aleksandrova 13 Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kateri tudi štika in stopa, poceni na prodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. (bj Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica in Stari trg. pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. Izjava Podpisani sem se prepričal, da moje trditve, izne-sene na bojevniškem shodu v Slov. Konjicah dne 27. maja 1934 o duBro-voljski akciii in osebi g. dr. Pivka, ne odgovarjajo resnici ter da sem bil o tem popolnoma napačno informiran. Nasprol-no pa sem se prepričal, da je bil njegov pokret povsem pa-triotičen. Radi tega svoje očitke in trditve lojalno preklicujem in obžalujem. Vlad. Fabjančič, 1. r. (o) ODDAJO: Lokal takoj oddam. Vidovdanska št. 2. (n) Industrijski tir 200 tekočih metrov, profil 5 ali 6 cm, rabljen, s potrebnimi lašnami, kupim. Ponudbe s ceno na Kari Kovač, Stari trg pri Ra-keku._(k) Rabljene stelaže kupim. Ponudbe upr. »SI.« v Mariboru pod »Takoj (k) št. 13840. Kislo zelje, repa novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec. Liubliana, Kode-lievo 10. telefon 25-91 (11 5eri]oznega sposobnega zastopnik za Ljubljano in okolico išče generalno zastopstvo tovarne pisalnih strojev Remington tt. M a ta d o r, Zagreb. Agilnim prodajalcem se nudi možnost lepega zaslužka. Interesenti naj sc obrnejo na tt. MATADOR, Zagreb, Ilica 5, Telefon 40-09. liuKlgana Kongresni trg 1 Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše, Francoske in angleške specialitete itd. Pingouin Polenkovka sveža partija, dospela. Suha in namočena. - S priporoča Kovačič, Mi klošičeva cesta 32. (1) Patentirana peč »Kraljica peči« za premofi, drva ali koks - se dobi v trgovini z že-leznino A. Semenič in drug. Ljubljana, Mikloši-I čeva cesta 15. (1) OSTANKI Paket A. vsebuje pristno-barvno zimsko blago (fla-nele), ostanki po 2.50 do 4.50 metrov v različnih vzorcih, skupaj 17 do 18 metrov: cena celega paketa samo 115 Din. — Paket C. Ostanek zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvir-nati barhent za 1 obleko, ostanek finega blaga za eno celo žensko obleko; skupno samo 135 Din. Pišite takoj, kateri paket rabite. —-- Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. TEKSTIL »SLAV1JA« Maribor, Kralja Petra trg št. 4. Najmanj kurjave - največ toplote edino s Zephlr pečmi Zahtevajte brezplačni cenik I Z E P H I R D. D. SUBOTICA Tovarniška zaloga: Ljubljana: Vene. Breznik železnina Celje: D. Hakusch Maribor: Plnter in Lenard Ptuj: Anton Brenčlč Ilustrirani beležni koledar za leto 1936 je izdala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Koledar krasi 56 izvirnih slik naših domačih fotografov in amaterjev. Slike so natisnjene v bakrotisku in prav lepo prikazujejo naravne krasote naše domovine. - Koledar je praktičen beležni koledar in obenem lep okras za vsako pisalno mizo. Koledar se dobi po vseli knjigarnah in pri založniku. Komad 16 Din JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Tinekove in Tončkove prigode 173. Veselo svidenje. Počasi, počasi se je spuščal Primožek v skrivnostno globočino. Okoli njega je bila tema ko v rogu. Šele globoko, globoko nekje se je začelo rahlo svitati. Svetloba je postajala čedalje močnejša. Kolesa /.a vodni pogon vse v prav dobrem sta-nju, prodam: 1 zobato kolo, premer 1730 mm, široko 150 mm, vrtanje za oso-vino 600 mm z 119 vlož-Ijivimi lesenimi zobmi; 1 zobato ko1© premer 1100. široko 150, vrtanje za osovino 85,90 vložljivih lesenih zobov; 1 zobato kolo premer 460, šir. 130, vrt. za os. 85, 30 lit. zob. t zobato kolo, premer 400 široko 130, vrtanje za os. 70 mm, 30 litih zobov; 1 iermenica prem. 1360 mm, široko 350 mm, vrtanje za osovino 100 mm; 1 jernie-nica 1430 mm, široko 350 mm, vrtanje za osovino 85 mm; 1 iermenica. premer 730 mm, šir. 130 mm, vrtanje za osov. 55 mm. — Cenjene ponudbe na: Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. (I) Radostno bevskanje vrlega Mukija je zdajci udarilo Primožku na uho. »Hvala Bogu,« si je mislil, »hvala Bogu, najbrž sta tudi Tinček i