Z15.MIL U Ljubljani, v torek. 11. septembra 1901. XL leto. tahaja vsairdan zvečer, IzimSi nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za po"l leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša'poštnma. — Na naročba erez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za jznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankova«. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ta u*ravnlttvo Je v Knailovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Jttesečna priloga: »Slovenski tehnik44 Uredništva telefon it 34. Slauenjiuo inkkrikollzem. (Dopis od štajerske jezikovne rneje ) Kako »lepo« je bilo še nedavno na Štajerskem, ko smo v ginljivi slogi točili solze za vedno bolj se pogrezaj ooo mejo med Neinštvom in Slovenstvom. Nihče se ni upal javno povedati, kaj je pravi vzrok našemu nazadovanjn,drug dragega smo se ba li. Šele ko je začela pihati po Slovenskem Štajerskem nova sapa, ko so se dubovi plodovito razcepili in se je ta ko razvil na obe strani obširen delokrog, šele takrat smo mogli tudi odkrito začeti govoriti o vprašanja: Kaj je krivo, da se pomika naša jezikovna meja vedno dalje na J11 - li bolj ko smo razmotri val i razmere, vedno jasneje nam je stalo pred očmi dejstvo: dokler ne preokrene naša slovenska politika v pravo narodno in napredno strujo posebno ob mejah, do tistega časa bomo imeli vedno povoda dovolj, tožiti o izgubah na jezikovni meji. Identifikacija, istovetenje klerikalizma s Slovenstvom - to nam je zadalo največ ran. S hvalevredno odkritostjo je to razmotrival na krasnem shodu narodno-radikalnegn di-jaštva v Celju g-. Miloš Stibler, in z grizečim sarkazmom je orisal delovanje fanaticno-klerikaine duhovščine ob jezikovni meji. I judstvo tamkaj oh meji je dejal — je v dno duše protiklerikalno. Duhovnika kot nositelja klerikalne misli sovraži iz dna srca, — in ker mu je to fanatično duhovništvo obenem pridigalo slovensko narodno idejo, je začelo ljudstvo identificirati Slovenstvo s klerikalizmom. Ce danes pride Slovenec tja gor in hoče govoriti o slovenski narodnosti, ga bo ljudstvo smatrah* za to, ker je Slovenec, klerikalcem. Naravnost iieverje.ne stvari se godijo oh meji. Ustanovi vam duhovnik nekako »izobrazeva • no« društvo, in kot namen društva da zapisati \ pravila »česeenje srca Jezusovega«. A' knjižnici nekega drugega takšnega »izobraževalnega« društva najdeš poleg neštetih »življenj svetnikov«, mo-Iitvenikov, Marijinih životopisov itd. le en edini zvezek Jurčiča kot »posvetno« knjigo. Na tak način je r sevala duhovščina našo narodnost o!j meji. na tak način je hotela usposobiti naše ljud StvO oh meji /a »odlOČili odpor« proti napredujoči germanizaciji, na tak način je duhovščina >izobraževala« Posamezne številke po 10. h. Upravništva telefon št. 85. I narod. Samo oh sebi j'' razumljivo, j da je ta narod obrnil L i* bet takšnim I osrečevnlccm, ^e nasrkj-1 od nemških sosedov naprednega dima, zadel sovražiti one Slovence, k. so se slepo pokoraval] duhovščin] začel sovražili Slovence sploh, v katerih je videl poosebljen klerikalizmu — in prt še! je v nemški tabor. In tako nam je v resnici duhovščina potiskala s svojim fanatizmom mejo na jug, — duhovščina je vzgajala odpadništvo, morda nehote; gotovo pa je, da je duhovniški fanatizem več slovenskih duš poiiemčil, kakor jih ohranil Slovenstvu. Poudarjamo še enkrat: istovetenje Slovenstva s klerikalizmom je potiskalo jezikovno mejo na jug, je pospeševalo germanizacijo ob meji. In v naših mestih in trgih .' Kitko je mogoče, da so nastale tako mogočne nemške trdnjave, v katere se bomo zastonj zaletavali še leta in letu .' [sti proces! Tudi mesta in trge nam je ponemčil ta sistem: dobro stoječi >i srednji stan se ni hotel pokoravati duhovniški komandi, začel je sovražiti slovensko duhovščino kot skozi desetletja vsled nemarnosti slo-venske inteligence edino predstavite-Ljieo političnega hoja, začel je sovražiti slovensko ljudstvo, ki je slepo sledilo duhovščini, prestopil je v nemški napredni tabor in stopil v hoj proti slovenskemu narodu, iz katere, ga je izšel. Tako je tudi mesta in trge nam ponemčil isti moment: identifikacija Slovenstva s klerikalizmom. Da je to res. nam hodi vzgled Kranjska. Tudi tamkaj se je pred desetletji šopirilo umetno uemštvo kot protiteža slovenskemu klerikalizmu. A ko je pred desetletji nastopila takrat čila narodna stranka na plan s svojo napredno politično stroj O, so mahoma izginili ti nemški otoki; srednji stan se je oklenil slovenske napredne stranke z vso dušo, našel je zopet stike s svojim narodom. Prepričan sem: da je nastopila oh istem času na Štajerskem slo\ n-ska napredna struja, ne imeli bi danes toliko nemških postojank. Morda bi se bili držah' Maribor, Ptuj in ( V-Ije vsa druga mesta in trgi hi bili danes v slovenskih naprednih rokah. Tako stoji stvar! In sedaj / 'Tudi pri nas se je porodila DOva, napredna Struja, in Čutiti je, da bo prinesla res novo narodno življenje med štajer- ske Slovence. Prepričan sem, da bo narodna stranka, kakor eeli slovenski Štajerski, tako posebej jezikovni nuji posvečala vso svojo pozornost. Prepričan sem, da bo prišla tudi med nas obmejne Slovence, da bo prirejala med nami shode, ustanavljala društva, ter tako začela buditi naš narodni čut. Eno je gotovo: Kdorkoli pride med nas, mora priti z napredno mi-siijo, z naprednim programom. Pokazati mora, tla res želi, da se ljudstvo otrese počasi duhovniškega jerob-stva, da začne samostojno misliti in delati, da začne samo po svojem načinu odločevati o svoji usodi. Pokazati mora ljudstvu, da vera in duhovska komanda ni eno in isto, pokazati mu mora, da ima duhovnik v cerkvi svoje pravice, izven cerkve je pa državljan, kakor vsakdo drugi. Priti mora ljudstvu z izrazitim naprednim gospodarskim programom, povedati mu mora, da je rešitev edino v samopomoči, v veri v sat nega sebe, v delu, in ne v molitvi in procesijah. Povedati pa mora ljudstvu tudi, da mora zvesto čuvati materinski slovenski je/ik kot najdražjo svetinjo, da mora ljubiti svojo narodnost. Kdor pride med nas s kakim naprednim in narodnim programom, ta ho našel odmeva v ljudskih srcih —• in slovensko ljudstvo ob meji bo začelo čutiti in i; videvat i, da jt tudi Slovenec Salikt, naprednjak in da ni vsak Slovenec klerikalec. Kar je že popolnoma izginilo v nasprotnem taboru, tisto nazaj pridobivati bi i bilo brezuspešno in brezplodno. Toda pridobiti tiste neštete množice, ki so še danes si na nejasnem, pridobiti si mladino, pridobiti naraščaj, to hodi naša naloga narodne stranke Isto velja po mojem mnenju za mesta in trge. Starih, zakrknjenih nemškntarjev se ne bo pridobilo več. Pustimo jih, naj počivajo na lovorikah svoje nemškutarske slave. Toda gledati treba, da se pridobe tiste množice, ki dan za dnem gredo v mesta, se nastanjajo tam kot obrtniki, trgovci itd., gledati treba, da tisti preidejo v slovenski napredni tabor in se ne izgube našemu narodu. To je pot, po kateri mora hoditi narodna stranka ob mejah ter v mestih in trgih, .lasno začrtana pol napredka in svobodnega prepričanja. Kdino slovenska napredna politična struja na Štajerskem, edino narodna stranka je poklicana in zmožna, usta- viti sčasoma germanizacijo ob mejah ter v mestih in trgih. Na tej poti želimo čili narodni stranki, naj prerodi štajersko Slo- vensi vo! % Deželni zbori (J radec, IG. septembra. Danes se je otvorila *20. seja štajerskega deželnega zbora. Deželni odbornik minister dr. pl. Derschatl a je prosil za tritedenski dopust, ki ga je seveda tudi dobil. Med številnimi predlogami je tudi prošnja za razdelitev občine Cirkovce. Proračun za 1. 1908. izkazuje potrebščin 29,255.004 kron ter je nepokritih 12,999.977 K. -— Na predlog poslanca Stigerja se je dovolilo 5000 K, da se dovolijo sposobnim obrtnikom štipendiji za obiskovanje strokovnih šol ali tečajev. Poslanec dr. J u r t e 1 a je poročal v imenu odseka za občinske zadeve o prošnji teharske občine, naj bi se smela svota 20.925 K iz občinskega premoženja porabiti za zgradbo nove cerkve na Teharjih. — Posh R e s e 1 se je oglasil proti predlogu, ker še ni dognano vprašanje, ali so občine sploh upravičene, izdajati denar za cerkvene zgradbe in cerkvene namene. Skliceval se je na razsodbo upravnega sodišča, ki je izreklo, da so le cerkvene, ne pa krajevne občine upravičene, »lajati prispevke za cerkvene namene. Velik del ohčinarjev sploh ne more glasovati vsled sedanjega volilnega zakona, sploh pa je večji del prebivalstva le po imenu katoliškega. Posl. dr. Jurtela je hranil predlog s stališča občinske avtonomije ter naglašal, da Teharje ni klerikalna, temne liberalna i 11 občina. (Občinski zastop imajo v rokah nemškutarji in od njih zapeljani ki-movci, ki pa so vsi skupaj vse kaj drugega, kakor liberalni. Op. uredn.) Kar se pa tiče katoličanstva pri teharskih prebivalcih, nima občinski odsek deželnega zbora ne pravice ne dolžnosti preiskavati, ali so katoliški v srcu ali samo na jeziku. Predlog je bil z veliko večino sprejet. Posl. W a s t i a n je interpeliral zaradi gradbe mostu čez Dravo v Mariboru. Posl. dr. d urtela je predlagal podpore vsled toče prizadetim kmeto-tovalcem ptujskega in radgonskega okraja. Posl. baron Rok i 1 a n -s k y je izročil deželnemu glavarju predlog, naj deželni zbor proslavi cesarjev vladarski jubilej z dobrodel- nimi in humanitarnimi čini. Predlog so podpisale vse stranke. Celovec, 1(>. septembra. Deželni glavar grof (I o e s s je otvoril zasedanje s trikratnim klicem na cesarja. Vložilo se je mnogo predlogov in interpelacij večinoma gospodarskega značaja. Praga. 10. septembra. Pred današnjo prvo sejo češkega deželnega zbora je sprejel vrhovni deželni maršal deputacijo čeških in nemških socijalnih demokratov, ki so prišli zaradi splošne volilne pravice za deželne zbore. V isti stvari je prišla tudi deputacija narodnih socijalistov. Med čitanjem interpelacij so soc. de-mokratje obsuli z galerij poslance z lističi, v katerih pozivajo poslance, naj izpolnujejo svoje dolžnosti posebno glede splošne volilne pravice. Deželni maršal je opozori] galerijo, da je njeno postopanje nedostojno. Nagodbena pogajanja. D u n a j , 10. septembra. Tudi v današnji nagodbeni konferenci se ni dosegla odločitev. Oba ministrska predsednika sta imela več m- trajajočo konferenco o političnih straneh nagodbe, posebno pa o bančnem in kvo-tneni vprašanju. Konference niso imele uspeha, ter je danes stanje na-godbenih pogajanj sploh neugodnejše kot je bilo pretekli teden. Vendar ni povoda obupava t i, da bi se končno vendarle i.e doseglo sporazumijenje. Avstrijska vlada je na stališču, da ni v nobenem ozira vezana in da lahko živi tudi brez nagodbe, ako ne ho mogoče doseči dobre nagodbe. Jutri se vrši carinska konferenca obojestranskih ministrov. Ker je navzočih šest ogrskih ministrov, je pričakovati odločilnih sklepov. Bolgarija — kraljevina. L o n d o n , 10. septembra. Vest, da sta Anglija in Avstro-Ogrska obvestili kneza Ferdinanda, da mu ne bodete delali ovir pri kronanju za bolgarskega kralja, se odločno zanika. V Jšlu je sicer res bil razgovor o bodočnosti Bolgarije, toda o proglašenja za kraljevino ni bilo govora. Nasprotno se je naznanilo knezu z angleške in avstrijske strani, da v slučaju kronanja za kralja ne sme več računati na podporo ne Anglije ne Avstrije. Knez Ferdinand je nato izjavil, da se za sedaj odpove kronanju. Kralj Kd varil in cesar Fra ne .1 o že f sta se knezu zahvalila za lojalno izjavo. LISTEK. Pismo no deželo. To pismo nam je slučajno prišlo v roke in je objav ljamo brez vsakega komentarja: Častiti gospod župnik! V naglici Vam na Vaše mnogoštevilne interpelacije danes odgovarjam samo na kratko: Kakor sem Vam zadnjič že ust-meno razlagal, ste Vi nepoboljšljiv idealist in oprostite mi, da Vam odkrito povem, zastopate Vi po mojem mnenju nazore, ki so bili v veljavi pred kakimi petdesetimi leti. Zato se midva v načelih docela menda nikdar ne bova razumela, posebno, ker govorite v svojih pismih predvsem radi 0 ljubljanskih razmerah, katerih pa -Oprostite mi - po mojem mnenju ni-kakor ne poznate. Toda k stvari! Predvsem Vam še enkrat poudarjam, kar sem storil že zadnjič v najinem ostmenein pogovoru da se nam gre v prvi vrsti za to, da v Ljubljani docela poderemo gnili liberalizem. S tem je dano naše stališče in iz tega bi si lahko sami razlagali vse pojave na našem političnem obzorju, posebno pa nastop našega dnevnika. Začasno smo postavili narodno vprašanje v kot in gre se nam le z?! našo S. L. S., kakor ste tudi Vi sami spoznali. Vi ste pač ostali še star narodni idealist in narodnostno vprašanje iščete še vedno v vsakem strankinem koraku, ne pomislite pa, da mora ravno sedaj naša S. L. S. napeti vse sile, (bi st.irenio liberalizem in da mora pri tem trpeti narodno vprašanje. Gre se za to, kaj je važne-je, ali narodna korist, ali korist stranke, ki se bori za naše najsvetejše svetinje, ki zastopa nase versko prepričanje. Moje mnenje je, da jo zadnje važneje. iz tega stališča Vam tudi odgovarjam na stavljene interpelacije. Torej ad 1. »Prosvet i ne tablice«. — »Prosvet;«- kakor Vam znano, liberalno akademično društvo in sto ji v najožjem stiku z liberalci. Nastop proti njej nam je torej jasen. Res je in uganili ste, da hočemo ščititi z našim nastopom nemško trgov-sivo v Ljubljani in škodovati liberalnemu slovenskemu trgov sivu. A za to imamo tudi tehtne razloge. Slovensko fcrgovstvo je liberalno in nam nasprotno, - - nemško trgovstvo pa je že pri zadnjih državnozborskih volitvah kot en mož glasovalo za našega kandidata in po dogovoru z nemško stranko bo glasovalo ravno tako pri deželnozborskih volitvah. Zato smo se zavezali, da se ne bomo v Ljubljani gospodarsko borili proti njim. Se bolj se boste čudili, če Vam izdani, da imamo tudi kompromis že skle- ujen glede občinskih volitev in da homo ako proderemo odstopili ljubljanskim Nemcem tudi par inest v občinskem svetu. (Vi ste se gotovo ustrašili tega ali zagotavljani Vam, da ljubljanski Nemci niso pol tako nevarni, kakor se nam jih je doslej slikalo). Ta kompromis z Nemci bo trajal tako dolgo, dokler liberalna stranka ne bo ležala na tleh. Potem šele bo mogoče ustvariti nam mogočno slovensko - nemško vladno stranko, (enako polJ8kemu »Kolu«) h kateri bomo pritegnili ostanke liberalne stranke in dokaj tukajšnjih Nemcev, ki so nam nasprotni dozdaj samo radi našega dosedanjega šovinistično narodnega stališča. Mislim pri tem posebno na uradništvo in na takozvane vladne Nemce. Šele tedaj, ko bo ta ideja, ki jo je nekdaj zastopal sedanji dvorni svetnik Šuklje — izpeljana, bo naša stranka na krmilu in bo postala res nekak »CViitrums-t h urni«. Zato ta cilj ne smemo izgubiti izpred oči in nobeno narodno javka nje nas ne sme pri tem motiti. Ta cilj mora biti merilo vsakega tiašega političnega delovanja. Šanse imamo posebno zdaj zelo dobre in jih moramo docela izkoristiti — dokler je na Kranjskem dež. predsednik Sclnvarz, ki se sam zelo trudi za dosego tega cilja — saj je to tudi bila njegova politična misija od trenutka, ko je nastopil svoje tukajšnje mesto. Političen pogled v bodočnost tudi kaže, da se bo po jovijalnein prizadevanju deželnega predsednika v veleposestvu našel modus vivemli s konservativno aristokracijo in da bomo s pomočjo sedanje vlad*' v doglednem času postni i neomejeni gospodarji v deželni zbornici. (Jlede bojkota proti slovensko liberalnim trgovcem, posebno pa proti notarju Hmloverniku, Vam odgovarjam sledeče: Ne vem, kako to, da Vam je ravno ta notar tako priraste! k srcu, da ga s tako vnemo zagovarjate — ko veste, da je liberalec in zagotavljate, da je skoziinskozi naroden mož. Saj nihče ni trdil, da ni naroden, takozvano samostojnost mišljenja pa bomo pri vsaki priliki skušali ugonobiti in čisto po Vašem izreku ponavljam, da res ne bomo trpeli samostojnega nastopa niti pri tem niti pri drugem. Vojskovali smo se tudi proti notarju Plantanu, ki je bil vo-sten in delaven poslanec in škodujemo mu še sedaj, kolikor moremo. Kdor ni z nami je proti nam, pa naj dela to na narodnem ali na političnem polju, pa naj bo še tako kristal nočist značaj ali še tako požrtvovalen. Videli bomo, ali imamo v sebi toliko sile, da bo umolknil vsakdo na naš poziv« Drugega prepričanja kakor je naše ne bomo nikjer trpeli in kdor je bo hotel pokazati — ta naj bo pripravljen, da bomo storili vse z njim, kakor svetuje Cankar: »polijte ga z gnojnico, da bo smrdelo sto k laf ter naokoli.« — Ce ne drugače skušali bomo v sakega nasprotnika ugonobiti materialno takozvane svobodne besede ne ho več pri nas. Zato denunciramo dijake in uradnike, temu služijo naši pozivi na bojkot proti sloven-skoliheralnim trgovcem, obrtnikom, advokatom in notarjem. V kratkem pridejo na vrsto zdravniki. Teorija je drugačna, drugo lice {►a ima politična praksa. Čudite se, da nam je dovoljeno pozivati tako javno na bojkot in prn-v ite. da hi bilo pod baron Heinov iiu režimom to izključeno. To je res in kaže le. kak vpliv sum si ravno z našim nastopom pridobil] pri vladi. »Hovkottgesetz« nima pri nas veljave in vsako postavo pri nas lahko razveljavimo, ako nam ni povšeč. To kaže, kako imamo deželnega predsednika Sclnvarza v svoji oblasti — z njegovo vednostjo poživljamo na bojkot in on se ne upa ganiti. in tok časa bo šel naprej, čudili se boste šele, kadar se ho udarilo po ljubljanski sodniji. Kdor ni z nami, je proti nam. S tem je odgovorjeno tudi na tretjo interpelacijo glede imenovanja profesorja Štritofa začasnim ravnateljem. Povsod mora imeti naš somišljenik prednost in gotovo je tudi, da bomo z veseljem pozdravili prihodnjega ravnatelja, če bo ta tudi Nemec — samo, da bo naš veren somišljenik — in da se bo tako tudi Papeževa enciklika. Rim, 1(>. septembra. Papeževa ravnokar izišla enciklika proti modernizmu naglasa, da je postal modernizem za cerkev zelo resna nevarnost, zaio je papeževa glavna dolžnost, da nastopi proti modernizmu. Potem ukazuje: 1. pouk v šolastičai filozofiji in teologiji se mora v /vezi o pozitivni teologiji in drugih predpisanih študijah podajati v vseh seminarjih in katoliških vseučiliščih v pristnem katoliškem duhu (t). Modernisti ne smejo poučevati v seminarjih in katoliških vseučiliščih. 3. Škofje morajo kot zastopniki sv. stolice skrbeti, da duhovniki in verniki ne pridejo v dotiki) z modernim tiskom. 4. V vsaki škofiji se mora ustanoviti cenzorski kolegij, ki mora nadzorovati katoliške tiskovine, brez škofovega dovoljenja ne sme duhovnik voditi časopisja, a nadzorovati je treba tudi duhovščino, ki sodeluje l>ri časopisju. 5. Duhovniški kongresi so prepovedani; v vsaki škofiji mora hiti nadzorovalni svet proti modernim zmotam ( i) in škof mora o tem poročati papežu. Boj« med turSkim vojaštvom C a r i g r a d . 16. septembra. Med turškimi vojaki ki so se spunta-li, ker niso dobili plače in med vojaštvom, ki je bilo poslano, da panterje razoroži, se je vnel krvav hoj. Na obeh straneh je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih. Nemiri na Kitajskem London, Ki. septembra. Pri mestu Sing-San v pokrajini Kvang-tung je bil hud hoj med uporniki in cesarsko vojsko. Boj je trajal 12 ur. Šele ko je prišla vojakom pomoč, so mogli zasesti mesto. Puntarji so vsi moderno oboroženi. I. redni obćni zbor „Društva notarskih kandidatov za §raško nadsodisče o LJubljani." ^Društvo notarskih kandidatov za graško nadsodišče* s sedežem v Ljubljani, je imelo v nedeljo, dne 15 t. m. v restavraciji hotela rIh'rijea po svojem enoletnem obstanku prvi redni občni zbor, katerega se je udeležilo razmeroma mnogo članov. V svojem otvoritvenem nagovoru je predstavil tov. predsednik dr. Jos. Krevel oblastvenega zastopnika g. Jaačigaja ter v kratkih besedah naglasal potrebo društva, ki varuje čast in ugled stanu ter pospešuje stremljenja in koristi notarskih kandidatov in to zlasti v sedanji dobi splošnih stanovskih organizacij. Apeliral je na zbrane tovariše, da se potrudijo po svojih močeh ter zberejo s primerno agitacijo v nastopnem letu v društvo vse slovenske notarske kandidate v okrožju graškega nad-sodišča. Tajniško poročilo je podal tov. dr. Ivan Stojan ter poročal med drugim, da šteje danes društvo 20 članov in da so v teku leta iz stopili 3 člani, ker so bili imenovani za notarje. Od ustanovnega občnega zbora dne 1. aprila 1906 je imel odbor šest sej. Rešil je v polni meri svojo prvo in poglavitno nalogo s tem, da se je zavzel z vsemi dopustnimi sredstvi za ohranitev rednega statusa not. kandidatov. Tri notarska mesta na Kranjskem so bila v zadnjem letu v nevarnosti, da postanejo sinekura dosluženih sodnih uradnikov in le z vztrajnim posredovanjem na kompetentnih mestih se je doseglo, da so se ta mesta substituirala od sosednih notarjev in se je njih razpis odgodil, dokler niso nastopili trije postavuo kvalificirani notarski kandi-datje. Notarska zbornica za Kranjsko se je s svojim predsednikom na čelu vrlo zavzela za kandidate. Odbor je poslal justič. ministrstvu tudi primerno spomenico, ki je imela zaželjeni uspeh. Graško društvo not. kandidatov je nastopalo povsem solidarno. — Delokrog odbora v preteklem letu se je dalje izpopolnjeval zlasti s posredovanjem služb za člane ter je tem dajal in preskrboval potrebna pojasnila v stanovskih zadevah vobče. Tudi je prevzel odbor zbiranje statističnih podatkov glede, notarjev in not kandidatov za almanah jurutov. Diuštvo se je mnogobrojno udeležilo Svetčeve osemdeset letnice ter odposlalo odposlanca na notarski kongres ua Dunaj dne 6 , 7. in 8 septembra t. 1 Tovariš blagajoik Rado Jereb razpravlja o društvenih fiuancah. Bilanca izkazuje 128 K dohodkov ter 126 K 60 h izdatkov. Tajniško in blagajniško poročilo se soglasno odobrita na kar prečita tovariš predsednik brzojavko tovariša Franceta Burgerja iz Ribnice, ki pozdravlja cbini zbor in opravičuje odsotnost. Nato se vrše volitve. Izvoljeni so: za predsednika vnovič tovariš dr. Josip Krevel za odbernike; Rado Jereb, Janko Kersnik, dr. Ivan Stoian, Fran Tavzes in An t. Tominšek,za namestnika Fran Htibad in Fran Krisper, za preglednika: Milan DetiČek in Stanko Rude ž V razsodišče se pa izvolijo: Anton Bartel, Hinko Požun in Josip Tribuč. Po volitvah sproži tovariš predsednik razgovor o zvišanju letnih prispevkov. Sprejme se predlog tov. Jereba, da se zviša Članarina na letne 4 krone K nadaljni točki dnevnega reda o nedeljskem počitku v notarskih pisarnah se oglasi tovariš J. Kersnik ter pravi, da je po šestdnevnem stvarstvu sveta sed i i dan še Bog počival in da se ravnajo po tem božjem vzgledu malodane že vsi stanovi. Pripcminja, da za uvedbo splošnega nedeljskega počitka v notarkih pisarnah ni kompetentna notarska zbornica, temveč da je kompetenten za to le notarski kolegij, ki pa se ne snide vsled raznih ovir še tako kmau. Seveda bi se vpeljal lahko popolni nedeljski počitek tudi že brez sklepov kolegija, ko bi se ravnali vsi gospodje notarji po častnem in nesebičnem vzgledu nekaterih gospodov kolegov, ki že zapirajo pisarne ob nedeljah. Z ozirom na gotovo silno pozno sklicanje kompetentnoga notarskega ko legija, dalje z ozirom na že vpeljani splošni nedeljski počitek po sorodnih odvetniških pisarnah, in sklicujoč se na vse znane razloge, ki naklanjajo splošni nedeljski počitek drugim stanovom, predlaga tov. Kersnik, da se izreče občni zbor društva notarskih kandidatov za graško uadsodišče v Ljubljani v principu za takojšnjo vpeljavo splošnega nedeljskega počitka v notarskih pisarnah in da ^ pooblašča odbor, da formulira in odpošlje brez zamude na vse one gospode Šefe v okrožju ljubljanske in celjske notarske zbornice, ki še niso vpeljali popolnega nedeljskega počitka v svojih pisarnah, peticije, da ga vpeljejo tak-j Po daljši debati o posameznih točkah navedenega predloga, katere so se udeležili tov. Jereb, dr. Krevel in Tavzes, se sprejme ta soglasno. Tov. predsednik opozarja na tretje notarsko mesto v Mariboru, katero že već let ni zasedeno, nakar predlaga tov. Jereb, da se naroči odboru, da se posveti tej zadevi z vso vnemo ter da intervenira na pristojnih mestih, da sa to mesto čimpreje zasede. Sprejeto. Nato se reši več točk internega značaja. Na razgovoru je zakotno pisaštvo in med drugim tudi regulacija plač. Tovariš Kersnik se zahvaljuje svojim kolegom za zaupauje, ki ga je poslalo v imenu društva na kongres nemških in avstrijskih notarjev na Dunaj ter sporoča pozdrave predsednika dunajskega društva notarskih kandidatov. Dalje obžaluje, da ni ua tem zboru prilike za poročilo in za. predavanje o sklepih navedenega kongresa. Na mestu bi bilo, ko bi se tako in enako predavanje o splošnih stanovskih vpr*šauiih vršilo v teku z mske sezone in tedaj tudi v družbi gospodov notarjev. Zato predlaga, da naj stopi odbor v dogovor s „sekcijo notarskega društva za Kranjsko" ter izposluje prilične skupne sestanke s predavanji o stanovskih vprašanjih, da se med drugim na teh vendar enkrat izpregovori obširnejša beseda o podržavljenju notarijata ter se osvetle dostojno gotovi napadi na notarski stan v naši krono vini. Sprejeto. Dr. Ivan Stojan opozarja na notico v sobotni številki ,.Slovenskega Naroda4, z dne 14 t. m, češ da inspirira neki notarski kandidat klerikalnega mišljenja v „Slov.u napade na notarja Hudo vernika v Ljubljani. Tako nastopanje napram stanovskemu tovarišu se mora najostreje obsojati in on smatra za svojo dolžnost, da spravi to zadevo pred občni zbor društva, katerega prva naloga je varovati Čast in ugled svojih članov. Poudarja, da ne očita nobenemu članu osebno ničesar, temveč da hoče le načelno označiti tako postopanje kot najmanj netaktno. Tovariš Anton Bartel pripomni, da dotična nNarodovau notica meri najbrž nanj ter odločno zanika, da bi bil on v zvezi z omenjenimi napadi v rSlovencuu. ObČnizbor pritrdi izvajanju tov. dr. Stolna ter vzame izjavo tov. Bartela z zadovoljstvom na znanje, nakar ga tov. pred sednik dr. Krevel zaključi. Prvi kranjski sostilnlcarski shod. Zadruga gostlničarjev, kavar-narjev itd. v Ljubljani je sklicala v obrambo in zboljšanje gmotnega položaja gostilni carskega stanu prvi kranjski gostilničarski »hod v Ljubljano, kateri shod se je vršil včeraj' in danes. Velikanska udeležba od zunanjih gostilničarjev, ki so prišli z G-orenjskega, Dolenjskega in Notranj • skega kaže, da gostilničarji vedo ceniti pomen tega važnega shoda. Saj so pa tudi gostilničarji po Kranjskem do prav malenkostnih izjem vsi v taboru narodno-napredne stranke in kot pristaši te stranke zavedni možje. Goste, ki so prihajali z raznimi vlaki, je sprejemal na kolodvoru odbor obstoječ iz gospodov Frana An zli na, Frana B e rgan t a, Viktorja Pečeta, Frica Novaka, Alfreda Seidla in Ivana Tostija. Prišli so tudi gostilničarji iz Istre, Goriškega, Koroškega in Štajerskega. Snoči je bil na Čast gostom, ki so prišli z včerajšnjimi vlaki, v hotelu nPri južnem kolodvoru" k o - mer s, ki se ga je udeležilo poleg gostov ter ljubljanskih gostilničarjev in kavarnarjev mnogo drugega ljubljanskega občinstva, da so bili vsi prostori do zadnjega kotička nabito potni V imenu ljubljanske gostilničar-ske zadruge je pozdravil goste njen načelnik g. Tosti, ki je izražal veselje nad toliko udeležbo Zadnji čas je, je rekel, da so se gostiln carji zbudili in - a hočejo nehati trpeti odiranje, ki so ga deležni od vseh strani. Vsi stanovi se organizujejo in tudi gostilničarski se mora, če hoče, da ne propade. Omenjal je nadalje program razprav predstoječega zborovanja, ki je velevažno za vse kranjske gostilničarje. V slogi je moč, zato je pozvati vse državne in deželne poslance, naj delajo za gostilničarje. Jutrišnji dan je dan preporoda gmotnega položaja kranjskih g( st IniČarjev, ki naj v potezanju za zboljšanje svojih razmer bodo le gostilničarji in nič druzega Grosp Libisch iz Grorice je govoril o razmerah goriških gostilničarjev in se zahvalil za povabilo, sprejem iu večer. Nazdravi mestu Ljubljani in ljublj. gostilničarjem Gosp Avguštin Zaje iz Boh Bistrice je v imenu rojakov z dežele izrekel načelniku ljubljauske zadruge zahvalo za njegovo požrtvovalnost in trud, g. Tosti se je pa zahvalil odbornikom in vsem tovarišem in jim napil, da bi šli vedno vsi roko v roki. V imenu deželne obrtne zadruge je pozdravil udeležence njen načelnik g. Franchetti in poudarjal živo potrebo shoda Slovenski obrtnik ne zna sebe spoštovati, zato je prepo-gostokrat preziran. Upa, da bo imel shod sijajen uspeh. Apelirati je treba na vsakega posameznika, da se bo držal tega, kar se bo sprejelo na shodu. Vsakemu govoru je sledilo bučno ploskanje, gostilničarji so pa prere-šetavali med seboj razna stanovska vprašanja z iskreno vnemo iu zanimanjem. Ostali del večera je izpolnilo izborno sviranje Društvene godbe ter umetniško-precizno petje „S 1 a v-Čevoa Oba, zlasti pa rSiaveeu sta bila pri vsaki točki burno aklamirana, da so morali slediti vedno novi ko madi. Bil je res lep večer in zunanji gostje niso mogli prehvaliti ljubeznivosti ljubljanskih gostilničarjev in kavarnarjev. Danes dopoldne se je *vrsil v veliki dvorani Mestnega doma ob velikanski udeležbi shod, ki ga je otvori! načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge g Tosti, prisrčno pozdra-več vse navzoče in proseč stvarnih razprav. Za predsednika je bil izvoljen g. Tosti, za podpredsednika gospoda F ajdi ga iz Kamnika in Z ure iz Kandije, za zapisnikarja pa gg. Pece in Trontelj. G jsp. Tosti se je nato zahvalil za izkazano čast in predstavil zboro* valcem drž. poslauca gospoda Ivana Hribarja (velikansko navdušenje), vladnega svetnika Kulavicsa, zadružnega inštruktorja g. dr. B1 o d i g a, tajnika trg zbornice g. dr. M ur nit a in zastopnika slov .trg. društva g Dragotina Hribarja Državni poslanec g. Iv. Hribar je nato poudarjal, da velika udeležba kaže na važnost zborovanja, v katerem se bodo branili interesi gostil-ničarskega stanu. Pozdravlja zboro-valce in želi, da bi imelo zborovanje najlepše uspehe. V imenu deželne vlade je po- zdravil sbod vladni svetnik gospod K u 1 a v i c s in mu želel najboljših uspehov, v imenu trg zbornice mesto odsotnega predsednika g. Lenarčiča tajnik g. dr. Murni k, v imenu trg. ministrstva in svojega urada gosp. dr. Blodig, v imenu slovenskega obrtnega društva g. Drag Hribar. Nato je o odpravi vinske posku-ševalne kleti v Ljubljani in ustanovitvi vinskih sejmov po deželi poročal g Avgušfia Zajec Žup an g Hribar je omenil, da je on prepovedal vinsko poskuševalno kl*-t v Ljubljani, a višja instanca je kmetijski družbi ugodila, ko se je pritožila zoper odlok mestnega magistrata. Vinski sejmi naj se ustanove, kjer so vinogradi. Neopravičena je konkurenca, ki jo dela vinska posku-ševalua klet v Ljubljani gostiluiČarjem. Nato je bila sprejeta sledeča resolucija : C. kr. kmetijska družba je odprla v Ljubljani vinsko poskuse?aloo klet pod kavarno Evropa na Dunajski cesti, kjer so se pričeli poskuševalni večeri, da tako izvabi slednjega gosta iz ljubljanskih gostiln. Poskuševalna klet gotovo nima namena biti na razpolago gostilničarjem, ker se vrše poskuševanja le ob določenih večernih urah, ker gostilničar ne bo takrat zaprl svojih prostorov, da bi se za-mogel udeležiti in tako more le pričakovati, kdaj bodo prišli iz kieti vračajoči gostje razsajat v gostilno. In ako se vpošteva in jemlje ozir na vodstvo te k eti, se vidi, da se dela tu takozvana reklama veleposestnikov in večjih vinorejcev, a o malem vinogradniku, kateri ves utrujen z žuljavimi rokami prideluje vinsko kapljico, se molči. Ni lovolj, da vodstvo poskuševalne kleti s knajpa-rijami razveseljuje posetnike, marveč še celo trguje z vinom v steklenicah in sodcih v vsaki množini in vse to brez vsake koncesije, trgovskega obrta in brez vsakega davka. Vsled navedenih razlogov so zbrani gostilničarji im I. kranjskem gostilničarskem sbodu zoper vinsko poskuševalno klet c kr. kn.* t jske družbe in prosijo, da slav. dtž-nm odbor kranjski nemudoma ukrene odpravo poskuševalne kleti iu prodajo viua, kar ne bo samo v korist gostilni arjem, temveč tudi vinogradnikom, ki se našim težajam tozadevno pridružujejo Ako pa imata vinarski komisar in c. kr. kmetijska družba nalogo in dolžnost, da posredujeta med vinorejcem in kupcem, naj tedaj posvetita vso svojo pozornost prirejanju vinskih sejmov, ki so vinorejcem in kupcem v večjo korist, kakor pa poskuševalna klet. Resolucija se odp sije na deželni odbor in na politično oblast. O odpravi osmin ali takozvanih bušenšankov je poročal g. Avguštin Zaje. K stvari so govorili še gg. Dolin ar, Kula vic s, ki je pojasnil, da se bušenšank dovoljuje le gostilni "arjam. L i e b is c h iz Gorice, ki je pozdravil zborovalce v imenu goriških gostilničarjev in dr. M urnik Sprejeta je bila sledeča resolucija, ki se odpošlje dež. vladi kranjski in namestništvu v Trstu: Gostilniška obrt ima poleg dru gih nedostatkov mnogo preboleti zlasti v vinskih pokrajinah glede osmiu, kjer ista obrt v taksnih krajih že brez tega slabo uspeva, toda plačevati mora natančno predpisal e davke in izvrševati druge policijske predpise in dolžnosti. Vsled tega gostilničarji na I. kranjskem splošnem gostilničarskem shodu prosijo, da se nemudoma vse (Dalje v prilogi). zgodiln za to imamo že zagotovilo. (Tudi plod kompromisa z Nemci). Y politiki je pač tako, da odlo-čnje pesi in tega se držimo, zato stremimo za tein, da pridemo do vlade in ne smo nas motiti pri tem kaka solzavost treba nuni je možatosti in poguma in pogleda v bodočnost. Nikdar m* smemo izgubiti iz oči bvo-jega končnega cilja - to je zmago Kristusovo nad satanom, zmago luči nad temo. To nas vodi, to nam dajo pogum, da ne omagamo, temveč krepko korakamo po poti naprej. Če pade prj tem boju kak udarec na nedolžnega, — zgodilo se jo to v svetem navdušenju vsak boj zahteva žrtev, motiti nas to ne sine. V eni roki križ, v drugi meč, oči pa uprte v našega Kristusa tako gremo naprej in sovražniki .se nam umikajo. Da sva vsaj v -motrili edina, to me veseli, častiti gospod župnik in po različnih potih s«'šla se bova vendar enkrat edina pred skupnim najinim ciljem, pred njim. ki je luč sveta. V tem imenu V;«s pozdravljam in pro sini, da mi oprostile, ako se Vam zdi, da je katera beseda preostra — jaz pač govorim vedno, kakor mi leži na srcu — in ostajam vedno Vam udani St. L. Ps. Z veseljem Vam bom tudi naprej na razpolago s svojim skromnim politiziranjem, kadar ,se boste zopet obrnili name. Neko] besed o novodobnih popotnikih m izlet no Cetinie. (Dalje.) IV. Po kavarnah sem videl različne brhko opravljene možake, ki so igrali v karte ali biljard in niso bili častniki. Nekatere sem smatral za poslance in ker saniopalov tudi pri igri niso odložili, sem postal radoveden, odlože li v skupščini orožje ali ne. Obstruk-oija, ki bi se vršila s tistimi piščalkami za pasom, bi bila nekaj posebnega. Nestrpno sem čakal seje, ki je bila določena na tretjo uro popoldne. Že pol ure pred nastopom skupščinnr-jev sem hodil krog Zetskega doma, v katerem se začasno vrše zborovanja. Z listka, nabitega na vratih som po snel ves dnevni red. Prva točka so bile »molbe i žalbe« prošnje in pritožbe. Točno ob treh so se zbranemu ljudstvu odprla vrata, katera sem prekoračil kot poslednji. Onstran praga stopita pred mene dva redarja« Kden mi je rekel, da brez višjega dovoljenja ne morem v zbornico, kar me je spravilo v veliko nedoumenje; drugi me je podučil, da sme inoetra-nec samo z »ulaznico ministra unutrašnjih djela« k sejam. No, ta je lepa! Tako daleč pride človek, sedaj pa takšna zapreka! Na Dunaju in v Bu- dapešti je vstop vsakemu dovoljen, a tu na svobodni Crnigori te pošiljajo not k ministru notranjih del po vstopnico. Razočaran sem napravil nekaj korakov nazaj. Vsak odpor rodi protiodpor, ki sem ga izrazil z zna ki velikega obžalovanja na licu. Hog ve, kakšne tajnosti obravnavajo tam in ti ne moreš biti navzoč, kjer zborujejo junaki! Morda bodo res st re-Ljali, po se boje za tvojo bitje. ker nočejo imeti sitnosti z mogočno sosedno državo. Tu me je skrušenoga potegnil za rokav visok mož in me tiral nazaj proti redarjema. Z izrazom prošnje na licu jima je namignil in name/iknil. šepetajoč: »Ceh je«-pa zastonj, redarjev ni ganil. Že ni bil dosti ugleden in vpliven. Zopet sem v gneči strmeč odlete! za par korakov. Zdajci pristopi k meni mlad gospod v frnnkovski obleki, pa z narodno čepico na ghi\ i ter mi reče: »Ajdimo v ministrstvo unutrašnjih djela!« Ne hodim rad krog ministrov, no tukaj me je stvar tako zanimala, da sem prav rad šel za priljudnim gospodom. Fijakarja nisva potrebovala, ker na (Vtinju je vse prav blizu in precej za oglom. Predstavil sem se prijaznemu spremljevalcu in on meniprofesor Lazar Brkič. Sla sva v dokaj borno enonadstropno hišo, stopila v tesno sobo, preobloženo s papirnato navlako. Profesor je predloži] mojo prošnjo starikavemu človeku, zatopljenemu v pisanje. Ta je pomujal z ramenom ter naju je napotil v sosedno sobo. Aha — sem vz- ililmil. sodeč po naših razmerah — zdajle se pa prične tista trdnjeva pot po dolgih instancah in prodno dobim »ulaznico«, bo že konec skupščine! Pa sva kaj hitro opravila. Pri najinem VStopn v drugo sobo se je sklonil visok inteligenten gospod s t-rno brado če/, mizo morda kakšen sekeijski šel ali državni tajnik. Gopod Brkič m«' je predstavil : Ceh prosi za vstopnico. Nekaj me je pogrelo, ker sem se bal, da se bo treba izkazati z dokumenti iu onda pride na dan, da nisem teh. Pa dokumentov ni bilo treba. Gospod s črno brado mi je z največjo vljudnostjo ponudil stol; pišoč >ulaznico« me je prašni za ime; potem je neki upognjen suh človek, morda kakšen hotrnt nove ustavne dobe, tekel nekam z mojim dokumentom, da ga opremi z državnim pečatom in po preteku dveh minut sem imel važni litič v roki. Spotoma v skupščino sem povoda] spremljevalen, da nisem Ceh, ampak Slovenec i/ Ljubljane, kar je bilo gospodu tudi prav. Ko je bil redar pri vratih Zot-ski'ga doma pregledal mojo vstopnico, je nategnil obraz v skrbne gube ter zahteval, da se moram kot ino-stranec javiti pri predsedniku skupščine. To je bilo tudi gospodu profesorju odveč; mahnil je z roko ter rekel čuvaju državnih tajnosti, naj gre sam ter me javi. Sla sva skozi majhno predsobo, kjer je viselo vse polno samopnlov, kajti tam mora vsak. kdor gre v skupščino odložiti orožje, tako da je obstrukcija s samopali ne- mogoča. No mojega zauimanja za skupščino to ni otreslo. Hitela sva po stopnicah navzgor, ker profesorju, ki je poročevalec srbskih listov, se je zelo mudilo. Nekdo je v zbornici gromko govoril in trkal s pestjo oh klop. ko sva prispela v ložo št 17. Crnogorska ustava živi v bolečinah. Crnogorci se še niso privadili pisani knjigi, katero jim je podal knez. Poprej je bil sam on zakon in /daj mahoma naj jim bo knjiga, t ujmo, kako je pisala o položaju »Slobodna Riječ« v Podgorici v članku /. nadpisom: »13 slozi je spass . Nije nikakvo čudo za onoga, koji poznajo našu zemlju, što su u njoj. sad još u početku ustavnog života, uzrujani duhovi; što - kao ladja bez husole nema još odredjonogn pravca: što se nešto traži, nešto se hoče, nešto maii-kaje. a što — ne zna se; što se vidi, da tako ne valja, ali kako da se otpočne, ni to se još ne zna. Zar ovaj petovjeko\ ni mučenik, zatvoren med-ju golo st ijenje svojih gordili planina, naviknut vjekovima, da ga neko vodi, uči. savjetuje, kara, miluje i to uvijek živom riječju i otvoreno u četiri oka, pa da se sad od jedanput navikne na paragrafe i pismene na osnovu ustavnih zakona na red bel« S pričet kom ustavnega življenja je kakor burja zapihalo do črnogorskih skalah in dolinah. Vse je mislilo, zdaj pride rešitev, zdaj pomine petstoletno mueeništvo, no prišlo je — mnogo klopotanja in nič moke. V narodu se vsaka misel tira Priloga „Sloveiiskenm Narodu" št. 215., dne 17. septembra 1907. potrebno ukrene, da se za vselej odpravi točenje lastuega pridelka in gostilničar se naj sam poslužuje gostilniške obrti, ker vinorejec brez tega lahko svoj pridehk drago proda in dobi denar skupaj kar mu več koristi; istotako bode olajšana naporna služba uradnikov o. kr. užit-nine in večji bodo državni dohodki. O akciji proti pivovarniškemu kartelu napram gostilničarjem je poročal g. Maček. Z ogorčenostjo je poudarjal, da hočejo kartelirani tovarnarji na umeten način izkoriščati ljubljanske gostilničarje, ki so od leta 1895. izplačali pivovarnarjem 720.000 K. Povedal je, da nameravajo karteiirani pivovarnarji podražiti pivo, kar je poročevalec izvedel od gosp. Koslerja. Ustanovi naj se lastno zadružno pivovarno na Gorenjskem od Radovljice do Javornika, kjer je voda taka, da se bo varilo lahko izborno bavarsko pivo. Varilo bi se sprva po 80.000 hI piva na leto. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Današnji L splošni kranjski go-stilničarski shod sklene: 1.) Izvolitev pomožnega odbora obstoječega iz 12 članov, kateri odbor naj deluje zajedno z odborom zadruge na to, da se strogo premotri in pretresa ta najnovejša akcija pivovar-narjev, da se natanko pazi na to, v koliko bo ta naredba v škodo in v neprilike gostilničarjem, da vse slučaje zabeleži in pri sejah razmotriva ; 2 ) ta odbor v zvezi z zadružnim odborom pa ima tndi nalogo, da v slučaju, ako postanejo razmere med pivovarnarji in gostilničarji težavneje kot doslej, dela med stanovskimi tovariši na to, da se ustanovi velika za-družna pivovarna. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. septembra. — Poslanec dr. Benkovič — te-pen s pasjim bičem. Klerikalci sploh, posebno pa klerikalni poslanci nastopajo že dlje čiisa na način, ki mora naposled vzbuditi n a j h u j š i o d -p o r. Tako podlo, tako int'amno, kakor žalijo dan na dan »Slovenec«, Slovenski Gospodar«, »Domoljub«, Xaša moč« in »Gorica» svoje politične nasprotnike — to je naravnost unikum. Kaj takega svet še ni videl. To je terorizem najhujše vrste in kar čuditi se je, da splošna ogorčenost še ni prekipela. Klerikalni poslanci niso nič boljši od svojih listov. Ti ljudje, ki imajo cele gore masla na glavi, napadajo, sramote, obrekujejo in žalijo svoje politične nasprotnike na vseli svojih shodili z nečuveno brez-obraznostjo, a zadoščenja ni od njih dobiti. Tožba nič ne pomaga, ker jih pred sodno kaznijo ščiti imuniteta — to so in bodo združeni klerikalci vedno dosegli, da državni zbor toliko časa ne bo dovolil sodnega preganjanja, dokler ne bo stvar zastarela — pred kako drugo satisfakcijo pa jih varuje njihovo »krščansko prepričanje«. Tudi dr. Benkovič postopa tako. Xi še bil na nobenem shodu, da bi prav po rokovnjaško ne ozmerjal svojih nasprotnikov. Na Ljudskem shodu v Št. Jurju ob južni železnici dne 25. avgusta je zavijal in zamolčaval resnice. Navzočni dr. Sernec je z medklici popravljal ta zavijanja. Benkovič se je razljntil in je po takem mcd- do skrajnosti: nekateri brani nekdanjo patriarhalno uredbo, drugi bi rad omejeno svobodo v okvirju nove ustave in brez protekcij; velik je tabor tistih, ki hrepene po takšni svobodi ;ki nima mej in jih nikoli ne sme imeti. Vse naj bi se na inab ustavilo, kar je bilo do zdaj in na mah naj bi se razširilo takšno blagostanje, kakršno so videli tisoči Črnogorcev daleč v t ii j i li krajih. Ljudje, ki so toliko stoletij sukali bandžar, braneč svoje skale, se ne morejo tako Lahko uživeti v suhe paragrafe in naredbe, ki jim na mah ne prinesejo sreče, ampak so po mnenju nekaterih zato na svetu, da jih razlaga vsak po svoje in jih krši, kdor more. Nejasni pojmi Lete od kraja do kraja, tako nejasni kakor pri nas glede liberal-stva in klerikalstva, in kakor so ne složni v narodu tnko tudi v skupščini Nekateri poslanci so kakor trst v vetru in sami ne vedo. kam bi se nagnili; pa prehajajo od tabora v tabor; marsikateri bi bil rad minister, najrajši vojni in osebni interes je mnogim nad občni interes. Javno se govori, da igrajo reakcijonarji zakulisno igro in hočejo osmešiti skupščino. Značilna je bila razprava, ki se je vršila 30. sušen 1. 1. pri zakonu o pošti, telegrafu in telefonu. Ta dan je bil zakon z 32. proti 30. glasovi sprejet, v tem ko je isti /akon vsa zbornica nekaj dni poprej sprejela z soglasnim odobrenjem. Jn baš tisti pc mčevalee, ki je predlogo poprej utemeljeval, je sedaj govoril in glasoval za to, da se zavrže ves zakon. To je razboritost in doslednost! (Dalje prihodnjič.) klicu imenoval dr. Serneca — ne-s r a ni n e g a 1 a ž n i v c a. Ker je dr. Sernee takoj energično protestiral, so ga hoteli Benkovieevci kot neprijetnega poslušalca ven vreči, a to se jim ni posrečilo, ker je imel dr. Ser-nec preveč resnicoljubni^ ljudi za seboj. Akoravno je dr. Sernec na licu mesta VSO stvar p p j a s n i 1 in dokazal, da mu je storil dr. Benkovič k r i-V i c o , vendar dr. IJenkovič svoje žaljivke ni preklical saj je vedel, da je kot poslanec imun in da ga zbornica zaradi tega, ker je razžalil poštenega moža, ne bo izročila, vsaj pravočasno ne. Z:-naša! se je na svojo stranko in na svojo poslansko nedotakljivost. Ko se je proti koncu boro vanj a dr. Sernee zglasil za besedo, >ta se predsednik shodu Mlakar in dr. Benkovič na kratko posvetovala in njiju sklep je bil: dr. Serneca ne pustiva govoriti. Dr. Benkovič je smatral dr. Serneca kot nenavzočiic ga, akoravno se mu ni posrečilo, ga od zborovanja odstraniti, dasi je bil dr. Sernee štirikrat in vselej kot zadnjikrat pozvan, naj bo miren, drugače da bo moral dvorano zapustiti. Dr. Benkovič vzlic vsem pojasnilom ni hotel obžalovati svoje prenagljenosti in ni hotel preklicati lieutemeljenegi žaljenja. Nesreča za dr. Henkoviča je bila, da je dr. Sernec rezerv □ i čast n i k. Zastopnika dr. Serneca sta zahtevala, naj dr. Benkovič brezpogojno prt'kliče žtiljenje. Dr. Benkovič pa ni hotel preklicati in je odklonil vsak dvoboj. Ker je sodnijsko postopanje proti dr. Benkoviču zaradi njegove imunitete izključeno, m preostalo dr. Serneeu drugega, kakor da kaznuje dr. Benkoviča s pasji m bičem. V petek je dr. Sernec našel dr. Benkoviča v hotelu »Grič« in ga je s pasjim bičem pretepel. Udarcev s pasjim bičem mit ne vzame nihče, ne Korošec, ne Šusteršič, ne Jeglič, ne Lueger, dasi je dr. Benkovič v nekem smislu pravzaprav žrtev klerikalne politike. Ravnal se je po taktiki vseh klerikalnih poslancev in klerikalnih časopisov, delal, kakor delajo njegovi črni tovariši, a nesreča je hotela, da je naletel na moža, ki se ne da žaliti in ki si je, ker niti izlepa niti sodnim potoni ne bi mogel dobiti zadoščenja, pomagal sam s pasjim bičem. Bodi to v svarilo klerikalnim razgrajačem, zakaj mera je že davno polna in utegne se zgoditi, da najde dr. Sernee kmalu posne m a 1 c e v. — »Dr. Benkovič je seveda dvoboj odklonil«, tako piše sobotni »Slo-venee« z oz i r oni na afero dr. Sernee-dr. Benkovič. Škofov list hoče s tem povedati, da je dr. Benkovič odklonil dvoboj,, 1111 katerega ga je pozval dr. Sernee, iz - verskega prepričanja. Benkovič ve, da prepoveduje sveta katoliška cerkev dvoboj pod kaznijo ekskomunikacije, kot dobremu kristjanu, čigar versko prepričanje je globoko vkoreninjeno v srcu, mu se-veda ni preostajalo drugega, kakor da je zavrnil z ogorčenjem, kakršno se spodobi krščansko - katoliškemu možu, prol i versko dr. Sernečevo zahtevo. Mož, ki so mu verske svetinje nadvse, pač ni mogel in ni smel riskirati, da bi vzel nase tak smrtni greh kakor je dvoboj in da bi bil vrhu tega še izključen iz edino zveličavne katoliške cerkve — on, po milosti duhovščine katoliški poslanec, čigar glavna naloga je voditi Ljudstvo nazaj h Kristusn-kraljn. To je na dlani! No, pa Janez iz Kamnika, tako vsaj zatrjujejo zlobni j« z i k i, se ni vedno tako bal smrtnega greha in izključen je iz cerkve mu tudi ni delalo posebnih preglavic Takrat je vihtel kot jnnak, ki se ne boji ne boga, ne hudiča, britko sabljico in kri je t«kla v.'d predsedstvom barona Beoka sejo, pri kateri so razpravljali o nagodbenem vprašanju. Dunaj, 17. septembra. Kakor se zatrjuje, jo ogrska vfada pripravljena privoliti v zvišanje kvoti1 za Ogrsko pod pogojem, ako se uvede plačevanje v gotovini. To zahtevo odkla-nja avstrijska vlada, ker bi bili s tem oškodovani avstrijski agrarci. Dunaj, 17. septembra. Ogrski minister notranjih del grof A n d r a s -sy je danes dospel semkaj in imel nato s svojimi niinistrskimi tovariši daljše posvetovanje. Dunaj, 17. septembra. Cesar je sprejel danes ob 11. dopoldne ogrske-ce 4 Cutarbus pu>m. Uršula Leinfeilner, zaseb. 72 iet Radec*ega cesta II. Valed raka Dne 11. septembra: l-'ran i a Jerala, ato-larjeva žena. 7 let. Jetika. — Fran Ravnikar, delavec. *7 let. Epilepsia Paralysis cordis Dne 6. septembra: Fraoja Beraot, delav. 17 let Jetka. Dne U. septembra: Josip Zgaga, ubožec. 76 let. Ostarelo8t. — Marija Blos, delavčeva vdova. 41 let. Jetika Dne 9 septembre: Irana Oven, po«est. žena. 56 let. Heteorolojlfoo poročilo. fUiajk nad rnorjam B06. Srednji v» 2 2 Vetrovi Neb« 16. 16 9. m. 7. zj. i, pop, 742 4 742*9 741 3 13'5 I si. svzh. oblačno 11 *8 slab jjvzhJ 13 8 ibrezvetrnoj oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 13 51 nor -»ala 14 8. — Padavina v mm 5 0. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni sinček, oziroma bratec, vnuk in nečak 3114 Rudi Rolih ; včeraj ob osmih zjutraj v nežni starosti 5 let po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo danes ob h. popoludne na pokopališče pri Sv. Pavlu pri Zagorju. Prijatelji in znanci naj blagovole sprejeti to žalno objavo mesto posebnega obvestila. Pontedecimo pri Genovi — Zagorje na Pivki, 17. sept. 1907. Rodbini Rolihova in Domiceljeva. Zahvala. Vsem, ki so nam ob naši tako težki izgubi izkazovali sočutje in poslali pokojniku poslednjih cvetličnih pozdravov, se tem potom najpresrčnejše zahvaljuje 3146 rodbina Faniini. Dijaki ali gospodične i ae sprejmejo : v boljši družini pod pra^ ugodnimi pogoji na dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi klavir. 2880—6 Glavni trg 25, I. nadstropje. V najem se odda prodajalnica z vso opravo, eventualno se tudi prepusti trgovina z meš. pod ugodnimi pogoji. Trgovina je tik farne cerkve v jako prometnem kraju na Dolenjskem. Na željo se odda tadi gostilna s koncesijo- 3139—1 Ustne ali pismene ponndbe na naslov: Ivan Pungerčiči krojač na Slemena, p. Bučka na Dolenjskem. Vina, taji Tvrdka MALAURENT, BORDELUX 3136 iSče 1A zastopnika. Gostilna se takoj odda v najem PuDodr»e pod „Zasluiek" poste restaote Ljubljana. 31 »z- 1 3 dijaki I se sprejmejo na stanovanje in hrano. Marije Terezije cesta št 1, III. nad. Več pomočnikov sprejme takoj v trajno delo Iu. Rollnn, klepar o Sp. ŠKkl. 3082-3 Kompletno uniformo za enoletnega prostovoljca (pešca) ceno proda A. Meršol v Ljubljani, Kongresni trg št. 7. 3145 1 za stalno veliko delo se sprejmeta takoj. Anton Repovš, Gosposke ulice štev. 3. LJubljana. '.ui t Večje število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta št. 40. 1666 — 52 Mlafl trpisti pomočnik vajen trgovine z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, žili preceniti svojo sedanjo službo la raje v mesto ali pa kak večji trg. Vstop tekom 6 tednov. Kje, — pove upravništvo „Slovenskega Naroda**. 310.i 2 Pekarija v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda. Več se poizve pri B. Predoviču, Ambrožev trg št. 7. 2744 2 gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje s 1. ali 15. oktobrom t. 1. v bližini glavne poŠte. 3076—8 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". pošten, priden in ročen, kateri se na razsekavanje mesa kakor tadi vsa dela pri teletih in preŠičih dobro razume se sprejme s L oktobrom. Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda*4. 2889—8 Oznanilo. Na zasebni dekliški ljudski šoli društva Mladike" se vpisuje v I. razred 3131—1 v četrtek, 19. septembra od 9. do 12. dopoludne in od 2. do 4. popol t društveni pisarni t Gosposkih ulicah it. 8.1. nadstr. Gdbor „Jftladike". Pisarna za informacije o oseh vojaških uprašnnlih, potrjena od pristojne oblasti, daje vsa potrebna navodila, zadevajoča vojaške posle, napotnje in jemlje v popolno oskrbo in ponk one mladeniče, ki bi se radi po § 65 brambnega zakona usposobili za enoletne prostovoljce. Natančnejša ustmena in pismena navodila daje v Zagrebu MEo MLiiii«:- 3Hi-i Kapucinska ulica štev. 11. 720956 pisarja, paznika ali haj enakega iste mlad inteligenten mol, zmoten slovenščine in nemščine v govora in pisavi. Prijazne ponudbe pod „Služba" na upravništvo „Slov. Naroda**. bl4d 1 Soboslikarski pomočniki se sprejmejo takoj o trajno delo. Kje, pove upravništvo , Slovenskega Naroda". 3:20—1 vojaščine prost, ki bi bil zmožen voditi ilijalko za špeeerijo, steklo in porcelan, se išče za večje mesto na Kranjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravništvo "Slov. Naroda44 pod „F. L. 58". 3118—3 izvežban v sekanju mesa, vešč račun -tva in pisave, se išče v službo ali se mu odda v najem mesnica takoj ali s prvim oktobrom. Naslov se poizve v upravništvo. ^Slovenskega Naroda". 3125—2 Sprtem* varovanja Qi % wMk Uv-UadJa po a^T«*novritn«jith komfekaottak pod tako ugodnimi pofoji, ko leo« drag« s«T*rovalBloa Z l« »H jo r^av&rovaaj« a* dolivaj« In raujiajočuai m VtAk član ima po protoka pottk hm pravico do AivtdoaAo. m bi taaa-ftotfjo 91,930 Mvarovaimca naše driave 99T7tK. hi* pMloppa te pi rt*. škode o«nMr)« Uiira aAjboUoi Dovode a podporo v In n*jk«l«ntn*«j«. koder pomloje. dobleka iodotao ko ol Učenec InJtrnktor. se sprejme v trgovino z meš. blagom. Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda 'ćlli_2 Dvorski trs it. 3 pod „Narodno kavarno". Od 15. sept. do 22. septembra 1907. Holandsko. 3135 usa an dve deklici se sprejmeta na hrano in stanovanje v boljšo rodbino. 3010-6 Več se izve v upravništvu „S1. N.** 200 hI. vina belega in rdečega ima na prodaj po jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. T h i e r r v v Sromljab pri Brežicah. 2722—16 Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah« I Sedmošolec, izvrsten biolog, prevzame ' pouk v latinskem in grškem jeziku, i eventuelno tadi v ustalili gimnazijskih i predmetih. Ponudbe z naslovom „Klasična I filologija" prevzema administracija ^Slovenskega Naroda". 3137—1 IVledcmciselle f\ndree Prevot # Coaris'ienne) Jnstitutrice brevetee, don ne des legons de trangais a partir du t. Odobre- (Cours spčcial pour les enfants) 3143—1 S adrezser ches J\f(adame Wes$elt Wolfove ulice št. t., i nadstr. posestvo obsegajoče 2 ka 32 arov njiv, 2 ha 53 arov travnikov, o* ha 89 arov gozda, l ha 37 arov vinograda in 8 arov pašnikov ter 3 are stavišča. Skupaj 18 oralov ali johov. Cena 7000 kron. VeČ se poizve pri g. Karlu Uit ga, gostilničar v Laškem trgu (Markt Tiiiler) Štajersko. 3iio—1 Roncesno Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske družbe, Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko. Veljavno vozne liste in brezplačna pojasnila dajo za vse slovenske pokrajine »«amO ~*9H 4626 — 40 oblastveno potrjena potovalna pisarna £ju&ljana Dunajska cesta 18 tjubljana v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcn" w Največja zaloga ur, i verižic, prstanov in uhanov briljanti itd. ss^ Kdor hoče imeti trpežao iu dobro idočo aro, naj kupi samo znamko ..TJNION". Jr. Čuden, urar in trgovec v Ljubljani, Piešexnove u-lice. Cenovnik zastonj in poštnine prost. J u in o Tirolsko na Valsuganski ielez., 1 ure od Tridenta, 535/« nad morjem. najmočnejši arzenovoželezni vrelec, porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne, ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po lekarnah. ,6rand hotel des Bains* m .Parkhoter kopališka etablissementa prve vrste z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 2.75—4 Prostori za gostilno in Kavarno v lepem trgu na Dolenjskem se dajo v najem. Prostori, kjer je postavljen tadi biljard, so veliki in lepi, zraven je kegljišče, senčnat vrt, kleti, predklet veliko, lepo dvortfče ter ledenica. V kraja se nahajajo tvornice, c kr. okrajDo glavarstvo, sodišče, davčni nrad ia postaja Južne železnice. Hiša stoji sredi trga in tik cerkve. Zadevna vprašanja naj rc pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod geslom: „Slovenski gostilničar"1 in to do 24. septembra 1907. 3C98 2 St. 35061. H078-3 C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik r Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopno preizkušene izdelke: c spil rt najskrbneje prirejen iz aromatičkih gorskih malin, je Izredao Cist izdelek) neprenosljive kakovosti, pomešan z vodo da prijetao in žejo gautćo pijačo. steklenica 1 kg sterilizirana, velja K l*oO, zaboj 'Jo sterili^rarmni steklenicami, katere .se ne pokvarijo, franko zavojnina a K l3o iz Malinov Ljubljane Poštni zavoj, neto .H kg, franko zavojnina in poštnina K 6 tudi v sodčkih po 10, 2 IU in 1 U kg. I kg stane 1 krono. Razpošilja se Tinktura za želodec •jjBK tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 2) vinarjev. Naročila se točno izvrše proti pOVZetJlI. 1943 - 15 Zeleznato vino vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede ia sla-ootne otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 8 steklenicami K G'60 franko zaboj in postnna. Razpis. Za šolsko leto 1907 8 je podeliti v hvaležen spomin na Nje Vehč. presvetlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 K, do katere imajo pravico deklice, ki bo do vršile tukajšnjo strokovno Šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih del h ali v njih posameznih strokah dalje izobra žiti in v ta namen obiskovati dunajsko strokovno Šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore je vložiti do 24. t. m. pri mostnem magistrata. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. septembra 1907. šolsko mladino! največja izbira deSkih oblek, svrifaikev, veslaških jopic in dežnih ovratnikov že od gld. 2*50 naprej,, Takisto: dekliške obleke, kostumi, jopice, paletoti, plaRci in dežni ovrat niki že od gld. 250 naprej. Brezkonkurenčno nizke cene! Angleško skladišče oblek 0. Bernatavič v Cjubljani, {Mestni trg St. 5. Pri odvetniku oll notarju tudi — trjoucu - išče primerne službe gospodična, stara 20 let, s trgovskim tečajem na Dunaju, vešia nemške stenografije in pisanja na stroj. Ponudbe pod ,,E. upravništvo Slov. Naroda. K. 771 na 3115-2 manufakturnim blagom na staram kraju v sredini mesta se zaradi bolezni takoj proda. Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod „£tern". 3119-2 Pristni dobri brinjevec se dobi pri «0 tt L. lEBEHIKU u Spol Sliki. dobre slike vrezke, litografije, miniature, akvarele, portrete, star porcelan, orožje, bronce, starine vsake vrste, tudi cele zbirke. F. STEINER na Dunaju L, Graben 29 A. 3123—s j 3076—3 Češko kuhinjo. Sprejmejo se gospodje no hrano. Naslov pove upravn. nSlov. Naroda". Išče se meblirana soba v bližini I. državne gimnazije. Cenjene ponudbe naj se pošljejo poste restante pod šifro ,,M. T.^ 3111-ž Gospodična ki je napravila izvrstno izpit za otroški vrtec za sovenski in nemški jezik, ki igra tudi klavir in citre, prosi za takojšnji vstop kot odgojiteljica v kako družino. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda". 3107 % mr Hiša ~*s na lepem prostoru v Ljubljani, blizu mestne župne cerkve, prostor primeren za vsako trgovino ali obrt se proda takoj« Kupna cena K 62.000, od tega zneska je K 12.000 vknjižeoega. Naslov iz prijaznosti pri upravništvu „Slov. Naroda**. 3084—S manufakturne stroke, vešča obeh deželnih jezikov, išče službe v kaki večji trgovini. Ponudbe pod Šifro „Spretna prodajalka 1889" poste restante Ljubljana. 3108- 2 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod li Ljub liane jai. te L: 4-e8 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-OS predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) si-*0 predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. s. popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7'io zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorics drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v LJabl|ano |nž. tel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. H50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel.,-Trsta drž. žel. «•58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega. I1M5 predpoldne. Osebni vlak iz 'Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. e*50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO*BO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 0-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. 6 Knjigarna ^KLEIHh™ k BAMBERG" ^3 v Ljubljani, Kongresni trg 2 \=— priporoča svojo popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učilišČih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig so oddajajo zastonj, jjj 42 4^VA 4 o jp Razglas številka 1503 glede dobave spodaj označenih predmetov, priobčen v »Slovenskem Narodu" z dne 5. septembra t. 1. št. 205, je tako glede številk kakor predmetov napačen, ter se s tem razveljavi in velja naslednji: C. kr. ministrstvo za domobranstvo. Dep. XII. št. 1503 de 1907. Razglas SletJe dofrnue oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom splošne konkurence. C. kr. domobransko ministrstvo namerava dobavo v nastopnem zaznamku specificiranih predmetov zagotoviti potom splošne konkurence in s tem za vlaganje pismenih ponudeb javno poživlja. V ravnanje reflektantov naj služi nastopno : 1. K ponudbeni obravnavi se bodo dopustile samo solidne, popolnoma zmožne osebe in zavodi glede onih za dobavo razpisanih predmetov, ki jih ali popolnoma ali pa s pridajanjem pri-padkov"izgotove v svojih tvomicah (delavnicah). Ponudniki, katerih zavodi ne leže v deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, se bodo od dobave načelno izključili. Za izdelovanje predmetov, ki se imajo dobaviti, se smejo rabiti materijalije in potrebščine (surovo in pomožno blago), ki izvirajo iz dežela in kraljestev, zastopanih v državnem zboru. V izjemnih slučajih se mora za porabo inozemskega materijala prositi pravočasno za dovoljenje domobransko ministrstvo. Da se udeležba dobave za erar razširi na širše kroge, se bodo ob enako ugodnih ponudbah v prvi vrsti vpoštevali oni industrijci in obrtniki, ki niso že člani konzorcijev za oblačitev in opremo c. in kr. vojske ali c. kr. domobranstva. 2. Ponudniki, ki ministrstvu za domobranstvo niso znani že od prejšnjih dobav, morajo z izpričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. Za napravljanje takih izpričeval so poklicani: a) glede tvrdk, prOtOkOliranih V trgovskem registru, trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme etablirane. b) glede onih ponudnikov, ki niso pri trgovskem sodišču protokolirani, politična oblast I. instance, v katere okolišu je bivališče ponudnikovo. Ta izpričevala, ki jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo naravnost ministrstvu za domobranstvo. Ponudniki naj torej za napravo take listine pravočasno vlože prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopnje) in v prošnji točno navedejo: ime in priimek (besedilo tvrdke), obrtno stroko in bivališče, za izvršitev obravnave poklicano domobransko oblastvo (v predležečem slučaju ministrstvo za domobranstvo), dan obravnave in količino in kakovost predmetov, ki jih mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, se mora priložiti ponudbi. 3. Podjetnikom je dano na voljo, da se zaradi odplačne prepustitve vzorcev obrnejo na domobranski opravni depot na Dunaju, ki je pooblaščen, da jim proti plačilu prepusti željene vzorce in posodi popis. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, so obseženi poleg cen naprave tudi režijski stroški. 4. Dobava predmetov (§ 6 Posebnih pogojev) se mora pričeti 1. januarja 1908, in se mora nato po določenih obrokih, dogovorjenih med domobranskim opravnim depotom in dobavitelji tako nadaljevati, da bo do konca marca doposlana polovica dobavne množine vsakega predmeta in da bo do konca maja 1908 dobavna obveza popolnoma izpolnjena. Kako prevzetje pred 1. januarjem 1908 je izključeno; po tej dobi je dobavitelju dovoljeno posamezne obroke ali pa tudi vso dobavno množino dobaviti pred določenimi končnimi termini, če dopušča to prostor depota. Posebno je pa paziti na to, da se strogo upoštevajo končni termini, ker bi se sicer moralo brezobzirno postopati po določilih § 14. Posebnih pogojev in se more podaljšanje termina podeliti samo pri posebnega ozira vrednih okoliščinah, na podlagi pravočasno vložene prošnje na c. kr. domobransko ministrstvo. 5. Pismene ponudbe, ki jih je natanko po določilih §§ 1. do 3. Posebnih pogojev od leta 1899 in po poleg stoječem obrazcu sestaviti, kolkovati, instruirati in zagotoviti z odpadajočim va-dijem, ki ga je založiti pri c. kr. spodnjeavstr. deželni glavni plačilnici, — morajo dospeti neposredno v vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za domobranstvo in sicer najpozneje dO 14. Oktobra 1907, ob dvanajstih opoldne. 6. Vadij morajo ponudniki pravočasno — in ne šele v poslednjih dneh pred potekom roka za vložitev ponudeb — založiti pri c. kr. spodnjeavstrijski deželni glavni plačilnici. Položna listina (položni list) o vadiju se mora preje c. kr. domobranskemu oddelnemu računskemu departementu predložiti v likvidiranje. Na ponudbe z vadili, predloženimi ministrstvu za domobranstvo, se ne bode oziralo 6. Ministrstvo za domobranstvo si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudniki. 8. Sicer se pa navaja na določila Posebnih pogojev glede dobave storjenih oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom splošne konkurence iz leta 1899. Ti „Posebni pogoji" se lahko kupijo pri c. kr. dvorni in driavnl tiskarni na Dunaju. (Ponudbeni formular.) (1 K kolek za vsako polo.) Jaz N. N., stanujoč v (na) (kraj, okraj dežela), s tem izjavljam in se zavezujem, da bom nastopno imenovane predmete za c. kr. domobranstvo, natančno se držeč dobavnih pogojev, do bavljal glasom pogodbe v času določenih terminov na podlagi razglasa, dep. XII, št. 1503 iz avgusta 1907 na c. kr. domobranski glavni upravni depot na Dunaju v zdolaj navedeni množini in po pristavljenih cenah. Predmetov, ki jih je dobavati Cene v kronski veljavi število oznamenilo za K h beri: kron vinarjev Dobaviti na o. kr. domobranski opravni depot na Dunaju kosov 1 kos parov 1 par itd. itd. Potrjujem obenem, da sem si ogledal vzorce*), da sem se natanko informiral glede njih materijala in konfekcije, da so mi dobavni pogoji dobro znani in da se jim podvrženi v vsakem oziru. Da se bom natančno držal te ponudbe, jamčim z desetodstotnim vadijem .... kron, ki sem ga založil glasom pod posebnim zavitkom priloženega založnega lista c. kr. spodnjeavstr. deželne glavne plačilnice na Dunaju in ki obstoji iz . . . .K (vrednostni papirji, gotovina), kar odgovarja dobavni vrednosti . . . K . . h. Izrecno se odrekam pravici, odstopiti od ponudbe, dalje v § 862 obč. drž. zak. in v členih 318 in 319 trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje svoje obljube in dajem C. kr. domobranski upravi pravico, da, če bi imela proti meni (nam) iz pogodbe kakšne zahteve, da si jih plača brez sodne intervencije, z borzno prodajo mojih (naših) kavcijskih efektov. Izpričevalo o dobavni zmožnosti bo trgovska in obrtna zbornica (politična oblast) v ...........obenem poslala naravnost na c. kr. domobransko ministrstvo in je uradni odlok v prošnji za izdelanje tega izpričevala priložen. (Eventualno pri družbah: Kot zastopnik družbe, na katerega naj domobranske oblasti naslavljajo vse naloge in naročila in ki bo imel dvigati in kvitirati plačila in zaslužke v imenu družbe, je določen N. N.) Gori za dobavo ponujani predmeti se bodo izdelovali v moji tvornici (ali: delavnici), ki se nahaja v N. (ulica, hišna štev.) in je odprta vsaki kontroli domobranske uprave. Datum. Lastoročni podpis (ime, priimek) ponudnika(ov z navedbo njegovega (njih) značaja. :f) Opozarja se, da je jako važno se pred vložitvijo ponudbe zagotoviti (z vprašanjem pri domobranskem opravnem depotu), če so od preje znani vzorci v veljavi ali so nadomeščeni z novimi, ker bi se dobava po starejših vzorcih zavrnila nepogojno. Formular za kuvert ponudbe. Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo na Dunaju. Ponudba N. N., stanujočega v N., za dobavo oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom sploftne konkurence, na podlagi razglasa, dep. XII. št. 1503, iz avgusta 1907. Formular za kuvert založnega lista o vadiju. Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo na Dunaju. Založni list o . . . K (v vrednostnih papirjih, gotovini) k ponudbi N. N.-a, glede doba\c oblačilnih in opravilnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom splošne konkurence na podlac razglasa, dep. XII, št. 1503 iz avgusta 1907. Zaznamek predmetov, ki se imajo dobaviti. Množina Oznamenilo Cene so ponujati za Množina Oznamenilo Cene so ponujati za 669 kosov- 321 ni etrov 554 n 806 n 120.819 kosov 2.070 metrov 28.417 kosov 2.144 metrov 4.244 rt 345 n 1.938 rr 8.972 kosov 267 rt 3.619 n 2.622 n 143 rt 160 rt 536 parov 1.731 rt 9.205 n 10.734 rt 9.368 kosov 3.013 268 parov 138 kosov 590 ■ 143 n 4.893 n 113 n 83 » 108 Orlov z izrezano številko za čapke *).......... Port k čapkam za stražmeštre............. Port k čapkam za korporale............. Volnatih vrvic za čapke............... Številk iz alpake z oklepki in podložnimi listi*)...... Distinkcijskih port za narednike in enake......... Distinkcijsklh zvezd iz celuloida............ Pozlačenih narokavnih trakov y 02kih Narokavnih trakov za enoletne prostovoljce in prostov. dalj služeče Narokavnih trakov za častniške sluge in konjske strežaje . . . f za domobranske pešake........ btreisKin odiicii j za konjeniške domobranske čete..... Odličil za prve strelce pri pehoti............ Odličil za precenitve distance.......,..... Odličil za bolniške strežaje.............. Odličil za jahače................. Ostrog za zapenjanje brez jermena........... Dragonskih ostrog z vijaki.............. Rokavic, usnjatih................. Rokavic, ovčjevolnatih............... Portepejev za pehoto................ Portepejev za konjeništvo.............. Kijcev za bobne................. Signalnih rogov (z ustniki) Fy temnih.......... Vrvic k signalnim rogovom............. Četnih svetilk z nosilnim obročkom........... Listnic za podčastnike............... Lopat z držaji za pehoto.............. Pil z ročaji za piljenje žag.............. Gozdnih sekir s toporišči.............. 1 kos 1 meter 10 kosov 1 meter 100 kosov 1 meter n 1 kos 1 par 1 kos n 1 par 1 kos 80 1.052 276 1.054 3.128 910 2.852 2.644 127 219 87 373 952 1.097 147 14.770 462 4.060 3.598 908 47.419 20.942 645 634 1.527 98 7.077 37.050 6.519 kosov parov kosov garnitur kosov garnitur kosov metrov Meril.................... Obešalnih verižic za hlevske uzde brez pripenjal..... Veder za napajanje............... Česal 1 - • I rt ' : ' ' " z ročnimi jermeni { Krtač ... I J l........ Sedelskega usnja................ Vpletilnih jermenov............... Zategalnih jermenov............... Adjustiranih luskinskih trakov za čapke........ Obrobkov za ščite............... . Verižic za žimnate čopke............. Obešalnih vrvic, volnatih I ^om**S I crnorumenth....... Naramnih pentelj za kožušnje suknje in kožušne ulanke, črno-rumenih volnatih.............., Naramnih pentelj za bluze dalmatinskega domobranskega konje-ništva, travnatozelenih, volnatih.......... Modrosivih . . I . , xx *:t, | . . . . Rjavih ... I pcntclj za plasce volnatlh .... Velikih gumbov iz alpake . ,........... Majhnih: : I komPa*ei»^iz aip*kc {;:::::; Bern!1 ! ! I cinkastih £umbov (* ; ; ; ; ; ; ; ; Obešalnih vrvic za samokrese brez vzmetnih kaveljnov . . . Vzmetnih kaveljnov k obešalnim vrvicam za samokrese . . . Kož za bobne................. Ustnikov za signalne rogove............ Nosilnih vrvic za steklene poljske sčeklenice....... Vrvic 1 za š°torne P°l° prenosnih šotornih oprav j 1 kos 1 par 1 kos 1 garnituro 1 ko: 1 garnituro 100 koso\ 1 kos 10 kosov 1 meter Opomba. *) S katerimi številkami se morajo orli, dalje katere številke iz alpake dobavati, zdražitelju naznani c. kr. domobranski opravni depot. Na Dunaju, septembra .907 ()d C. ki*. ITI j fl j St TS t V 8 Z3 (j 0 ITI 0 t) T 9 Pl S t V 0 i Popolna razprodaja pri Ernestu Sarku DSH3 IPS*- po čudovito iiixlcili cenfih! "Saj m domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 v rigao vije« Mm 1854. ripcroea slavnemu občmsta gostilničarjem svoje 4012 128 Številka telelona 210. ■gsgg marčno pivo v sodcih in steklenicah. fcUčne knjige i 11 za vse srednje in ljudske Sole § v DainoveJ^'n odobrenih izdajah, (W& m pisalne m risalne ter iruse šolske potrebščine m 3068-5 v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča L. Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice štev. 3. Anton Sare v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste. Inventurna prodala dokler t>o ko j zaloge po silno znižanih cenah. Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti. Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju. Svetlolikalnica Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8. Svetli blesk ovratnikov in manšet daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam vse jamstvo. . Obilega obiska prosi z odnSnlm spoštovanjem £nton Šare. 3058—6 Najboljši / In najmodernejši / KLOBUKI vseh vrst v najboga- . tejsi izberi po gh 1-20 In vise v l.jut>l|wial pri Klobuki se sprejemajo v popravo. Zlata svetinja Berolin, Pirii, Rim hd. 4 j Najboljše koim. čistilo za zobe Izdeluje: O. Seydl Stritarjeva ulice 7. ji* iT SUKNA 2879 8 In modno blajo za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v JCumpoictt na Češkem. Tvorniske cene. Vzorci franko. I Vljudno se priporoča I ' trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, ftnri tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. sms Cene smerne. u 2 Razpis službe. PodpisaDO županstvo razpisuje Mo občinskega zdravnika z letno plačo 1600 K. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, obsegajoč ves kobariški sodni okraj, cepljenje koz in mnogo drugih postranskih zaslužkov. Ponudbe naj se dopošljejo na tukajšnje županstvo P mm 1 d.© 15 olrtoloia, t. 1. Županstvo v Kobaridu, r^ne 15. septembra 1907. 3131 1 -s s- Poslano! Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu Št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse. kar je sedaj v zalogi, IO do 15°|o popusta od računa izvzemši šolske knjige in zvezke. P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo poseČalo v svojo lastno korist in se priporočam z naj odličnejšim spoštovanjem 2S89-6 FR. IGLIC trgovina s Na «■ i in galanterijo. S m*. m T ti ti T Hodna trgovina Pavel Majđić, Ljubljana, Prešernove ulice št. 7. Svilnato blago, bariuni. pilil In tenćice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipko, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in flori za žalovanje. . Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.■ Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otnke. Jopice, hlačko, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. Različne podloge fn potrebščine za krojače In Šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolanl za neveste, mtrtovl venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. 26 it)—7 Modrci in potrebščine za modrce. Giace rokovice In rokovice za uniformlranoe, pletene, letne In zimske rokovloe. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. ■■ Eriaia za oblake, glavo in soba.-- Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki In žepne rute Pravo Jagrovo normalno perilo, srajce Trlcot, jopice in hlače. Mrežaste in potoe, jopice, srajce, Čepice in pasovi za sport. Nogavice, naramnice, odeie in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, aogovlce, rokovice in dokolenlce. Ogrevalcl za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in (rjavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in s»stave, narodne čepice, torbice in dragi domači narodni izdelki itd. itd. Gospod! Čitajte novosti, ker so za Vas vaine in koristne Razpošiljam po poštnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobre spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisal m o, izvrstne naramnico, 3 dobre žepne robce, vse v eni skatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno pošto. Za neugajajoče povrnem denar.