29. številka.
Ljubljana, v soboto 6. februvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan avcfter* izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeoian za av atrij sko-ogei-ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na doni za   »e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden niesuc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z;i tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristnpne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredni Stvo in u p r a v n i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolb-i". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Slovenščina pripoznana kot „sodnijski jezik" na Koroškem.
V juliji 1. 1. uložila je posojilnica v Slov. Plaj-bergu na Koroškem v slovenskem jeziku ulogo pri deželnej sodniji v Celovci, da se registruje v za-družnej knjigi. Z odlokom z dne 11. avgusta 1885 gt. 5757, vrnila je pa Celovška deželna sodnija to ulogo, češ, da ni po določilu §. 4. postave z dne 9. avgusta 1854 št. 208 drž. zak. napravljena, t. j. zarad tega, kerje bila v slovenskem jeziku pisana.
Zoper ta odlok uložila je omenjena posojilnica pritožbo na ministerstvo, katero je sestavil drd. Ivan Dečko v Celji, in ki jo je priobčila „Zadruga" v št. 10. 1. 1.
Vsled te pritožbe dobila je sedaj posojilnica v Slov. Plajbergu te dni od deželne sodnije v Celovci naslednji odlok v slovenskem in nemškem jeziku (slovenskega teksta nemam pri rokah): Z. 91G4.
Diese belegte Beschwerde wird zu Folge Auf-trages des hohen k. k. Justizministeriums von 24. November 1885, Z. 20.406 und der einsehiagigen Ver-ordnung des hoben k. k. Oberlandesgerichtes Graz vom 2 Dezember 1885, Z. 14.107 mit der Eibff-
nung riickgestellt,----dass jedoch in Bezieh-
ung auf den Gebiauch der Nlovciiiselieii ul.s Oericlitftftpmelie bei dem genannten Ge-richtshofe im Sinne der bestehenden Vor-sebriften die einsehiagigen VVeisungen erfolgt sind.
K. k. Landes als Handelsgericht Klagenfurt, am 12. Janner 1886.
S kratkimi besedami rečeno, c. kr. deželna sodnija v Celovci je po „einschlagigem" poučevanji visokega justičnega ministerstva in deželne nadsod-nije v Gradci došla do spoznanja, da so tudi za njo veljavni ukazi gledo rabe slovenskega jezika na Koroškem, in da je slovenski jezik nu Koroškem ..sodni j sli i jezik66 (Cierlclita-spraclie).
To je za veljavo slovenskega jezika na Koroškem velevažno spoznanje deželne Celovške sodnije, in je s tem tudi za Koroško jezikovno vprašanje pri sodnijah definitivno rešeno.
LISTEK. '
Milostiva gospa!
Vi ste Metličanka in jaz kot že dekretiran Slovenje-Bistričan v Metliki moral sem Vam pred odbodom obečati, da Vam nekaj pišem iz svoje nove ali prav za prav iz svoje stare domovine. Že dekretiran Slovenje-Bistričan v Metliki! To je izraz, skovan baš po tistej žensko-naivnej logiki, katere sem se pri Vas navadil in kojo ste Vi uporabljala, ko ste urejala Svojo narodnost po cis in trans. Le blagovoljno pomislite, milostiva, ko sem Vas jaz v Metliki ali na šetaličči do Metliškega mosta večkrat vprašal, kojega rodu ste Vi prav za prav, in ste se Vi nežno nasmehljala ter rekla: „Slovenka sem". Kadar pa sva prekoračila Metliški most in ko sem Vas, ali že nalašč, ali pa po naključji zopet vprašal, ali ste Slovenka ali Hrvatica, pa ste mi odgovorila: „Hrvatica sem", ter poudarjala, da ste v Dobovci pri Karlovci rojena. Jaz sem sicer natančen človek, kakor Shakespearov pogrebec, ki odgovarja Hamletu, da ne koplje groba niti za žensko niti za moškega, marveč za jedno, ki je bila
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 4. februvarja. Počasi se giblje parlamentarni stroj. Le po dve seji na teden in še to z jako nezanimivim dnevnim redom. Večinoma prva branja in volitve! Tudi današnja seja bila je skoro popolnem izpolnjena z volitvami državnozborskega predseduištva. V smislu §. 5 opravilnega reda bilo je namreč definitivno za to zasedanje izbrati predsednika in njegova namestnika. Izid volitev bil je že za naprej gotov. Sicer je ta ali oni poslanec pomislike imei radi visoke starosti sedanjega predsednika dia. S molke, katera se baje tudi v tem kaže, da ne postopa dovolj energično nasproti raznim „Knotzijadam" ter z močno roko ne ukroti surovežev na skrajni levici, in zopet drugi so se nekako spodtikali nad osornostjo prvega podpredsednika grofa Riharda C lama, ali naposled so se vender udali vsi „der zwingenden Nohtwendigkeit", in „Faute de mieuxu ostane vse pri starem !
V današnji seji volila sta se tudi dva važna odseka, šolski namreč in narod no-gospodar-stveni. Izmej Slovencev bil je v šolski odsek izvoljen kanonik Klun, v gospodarstveni prof. Š u kl je Marsikomu Be bode ta volitev čudna zdela, kajti gotovo je, da bi poslanec Šuklje po svojem strokovnjaškem znanji bolje spadal v šolski odsek, kateri bi moral sestavljen biti zgolj iz strokovnjakov. V gospodarstveni odsek pa bi bržkone primernejši bil kateri drugi slovenskih zastopnikov, na pr. poslanec Vošnjak, ki dosedaj še ni v nobenem odseku. Tudi parlamentarno delo ima svoja ekonomična načela, zahtevajoča, da se v vsakem slučaji postavi prava moč na pravo mesto. Tega mnenja bila je v tem vprašanji večina naših slovenskih poslancev. Da se je vender drugače ukrenilo, in kako je prišlo do tega — o tem se pač čujejo razni komentari mej poslanci, kojih pa na tem mestu razpravljati ne morem. Jedne želje vender ne smemo zakrivati, in ta se glasi, naj g. kanonik v šolskem odseku gleda v prvi vrsti na koristi narodnega šolstva, katere se često-krat ne ujemajo po vsem z intencijami nemških konservativcev. Le tedaj bode delovanje Šolskega odseka uspešno, ako ozirajoč se na konservativno
ženska; a vendar sem Vas pozabil jedenkrat sredi Metliškega mostu vprašati, kaj ste tam nad sredino Kolpe. Da-li ste Slovenka ali Hrvatica? Ali bi se odločila za Ciskulpanijo ali za Transkulpa nijo? Sigurno bi Vas spravil v zadrego in Vi bi mi ne mogla druzega odgovora dati, kakor da ste „rogoz med dugami" ali pa negativno, da niste ne bev ne mev, ne tič ne miš, niti drvo niti zemlja, če dovolite, da rabim tako banalno izraze.
Pa jaz Vam naj kaj pišem I Ne vem, ali je bila ta obljuba tako formalno dana in tako formalno vsprejeta, da bi bila nerušljivo pravnoveljavna. O tem bi se še dalo prepirati. A jaz nesem tako ne-spravljiv človek, tako „nemiran duh", kojega ste me večkrat nazivali; da bi Vam ugovarjal, Vi, milostiva, — tako sodim jaz — ste bolj ognjevita in bojaželjna. Ko ste bila zadnjikrat na veselici Jastre-barsko čitalnice, ter tam z gospodično Anko očarala vse občinstvo, ki vaju je nazivalo „lepi Kranjici", ste se domov vračajoč razprla in posvadila z Vašo lepo tovaršico; in vsa moja prizadevanja Vaju spraviti in pomiriti, bila so zaman. Pa jaz Vam nečem ničesar predbacivati; čast Vam, inilostivr, čast go-spodičini Anki!
težnje ob jednem kot ekvivalent dosežemo zakonito veljavo slovenskega učnega jezika na ljudskih šolah po vseh slovenskih pokrajinah. Po tem bode narod naš sodil, je li volitev g. Kluna v ta odsek umestna bila, ali pa kvarna narodnemu napredku!
Troti koncu seje utemeljevala sta dva poslanca svoja samostama predloga. Dr. Kinder-mann, jeden najintimnejših prijateljev Knotza in Stracheta, mučil je zbornico i neskončnim govorom, v kojem je dokazoval neizogibno potrebo, da se podržavi češka severna železnica. V svoje dedukcije je upletal malo umestne paralele z nemškim, zlasti pa s saksonskim železničnim omrežjem, in iz vseh besed njegovih zevalo ti je nasproti slepo občudovanje za vse, kar je onostran črno-žoltih mejnikov. Zbornice pa je bila tako nehvaležna, da se je kaj malo brigala za njegove oratorične skoke, celo lastna „claqueu, ki je na levičarskih klopeh sicer prav dobro organizovana, se ni upala prav na dan, in ko je predlagatelj nehal, dvigne se pristaš nemško-avstrijskega kluba, dr. Schaup, ter z jako suhoparnimi besedami pove, da on in somišljeniki njegovi sicer ne bodo glasovali proti pretresovanju tega vprašanja v železničnem odseku, da si pa s to formalnostjo nikakor no nemaravajo, vezati rok za meritorno razsodbo. „Nehvaležnost — plačilo sveta l*
Moravski deželni glavar grof Ve t ter razvijal in utemeljeval je potem v kratkem, stvarnem govoru svoj predlog, naj se §. 28. državnega zakona v obrambo kužnih živinskih boleznij predrugači in olajša. Njegov predlog izročil se je novoizvoljenemu gospodarskemu odseku.
Konečno je za zabavo utrujene zbornice skrbel znani trifolium Schbnerer, F«egl, T Ur k. Celo kopo samostalnih predlogov navalili so ti možakarji na mizo ubogemu predsedniku. Nekaj zrna je pač v tej masi, tega ne moremo tajiti. Da se kaj ukrene nasproti sramotnim ilustracijam nekaterih pornografičnih listov, da se odpravijo „pikantna" poročila o sodnijskih obravnavah in da se uredijo inserati, — to vse so stvarlj, katere se dado dis-kutiruti. Le način, po kojem nameravajo naši anti-semitje priti do tega uspeha, vidi so nam zelo dvojljiv.   Drugo pa,  zlasti ono, kar se tiče parla-
Mais revenons a nos moutons! Jaz Vam naj pi*em o svojem potovanji. Dobro. Koga sem obiskal v Karlovci ? Svojega izvrstnega prijatelja in zemljaka g. prof. V.; to je onega gospoda, radi kojega ste se jedenkrat na me srdila, ker ga Vam nesem predstavil na JelačiČevej bašči v Karlovci, ko smo se radovali tako izborne vojaške glasbe.
A jaz nesem bil nič kriv; profesorji so čudni ljudje, sami separatisti; zakaj pa ni došel k našemu stolu, milostiva?
Ta gospod profesor je še tak, kakor je bil na Jelačičevej bašči; pa dobro misel je vendar le sprožil. Dejal je, da bi bilo dobro, da bi se mi vsi, ki so nam nekdaj tolkle poštene kmetske duri na naše peto in ki smo bili krščeni pod zvonom sv. Jurija na Ščavnici, okraj Gornjeradgonski na Spodnjem Štajerskem, sestali jedenkrat skupaj v našem rojstnem kraji. Izvrstna misel! Bil bi to lep svmposinn! Na čelu bi nam bil sigurno velečasoii g. Davorin Terstenjak, ki jo Hrvatom bolj poznat, nego jaz Hrvaticam; potem cela vrsta odličnih svečenikov, profesorjev, odvetnikov, beležnikov, činov-nikov, mej temi .^the last, not least" dva speeta-bilisa, izmei kojih sem jeden jaz.   Boga mi! Kaj
mentarnih poročil, je naravnost smešno, in zbornica vsprejela je razodetje Schbnererjevih nazorov — z občno veselostjo!
Prihodnja seja bode še le prihodnji torek dne 9. t. m. Na dnevnem redu je mej drugim utemeljevanje Coroninijevega predloga o ustanovi posebnega volilnega sodišča, kateremu naj se prepusti razsodba o veljavnosti in ničevosti držav-nozborskih volitev. Predlog bo bode izročil odseku za volilno rclormo, kateri se bode volil iz 24 članov.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 16. januarja 1886.) (Dalje.)
Vprašanje o hranilnih postajah je že v nekaterih nemških deželah praktično rešeno. V dotičnih deželah je po nekoliko občin, v katerih dobijo berači in potujoči rokodelci na račun domovinske občine proti nakaznici občinskega predstojništva toliko jedi, da se jedenkrat nasitijo. Take občine se razglasijo po celi deželi. Vso ljudstvo je opozorjeno na to, da ne da nobemu beraču denarja, ampak vsakemu pokaže, kam se naj obrne. Beračenje po hišah je strogo prepovedano. Ker tak berač ne dobi nikjer denarja, odrine precej, ko se je nasitil, naprej. Skušnje kažejo, da se berači in postopači teh dežel jako boje in da je potepuštvo skoro nepoznano postalo. Pri nas je to drugače. Rafiniran po stopač pride v kraj, naberači od hiše do hiše precej denarja in potem razgraja in popija po krčmah. Kadar jo vse obral gre k županstvu, najrajši k magistratom v večjih mestih in prosi podpore na stroške domovinske občine. Vsak dan obiše drugo občino, ter z raznimi izgovori izprosi denarne podpore. Pri nas bi se tak delokrog pridjal odgonskim občinam, ki bi se pa vsekako morale pomnožiti. Razume se, da se namen take naredbe brez sodelovanja občanov ne bode dosegal in da je za to treba krepkih občin in največje strogosti.
Kar se tiče delavskih kolonij, ima o tem gospodarski odsek sledeče mnenje.
Nikakor se ne da ovreči trditev, da je delo za delomrzne ljudij največji strah. Dela se nikjer ne manjka, ne tacega, ki ga daje in plačuje država, ne tacega, ki ga dajejo in plačujejo dežele ali velike občine in družbe. Ustanovitev tacih posilnih delavnic, kjer bi prostora našli vsi delomrzni ljudje kake dežele, bi požrla velikanske svote. Dela na prostem je dosti. Dežela ima uravnati deroče reke, zasaditi kras. osušiti močvirja, graditi in vzdrževati ceste, za kar vse bode treba izdati velike svote. Zakaj bi se ne prisilile trope delomrznih ljudi, mej katere spadajo tudi cigani, h takim delom.
Konečno nasvetuje poročevalec dr. Samec: 1. Poročilo o ciganih vzame se na znanje, pravosodno ministerstvo pa se vnovič naprosi, da blagovoli pri podrejenih sodiščih uplivati na to, da ona pri obsojanji ciganov izrekajo na to, da se izročajo prisilnim delavnicam. 2. Vlada se vnovič naprosi, da popiše vse po deželi se nahajajoče ciganske ro-dovine in posamezne cigane in dožene njih domo-vinstvo.
V splošni debati oglasil se je poslanec Hren za besedo in obširno slikal nezgode, katere se gode po   ciganih   revnemu   kmetijskemu prebivalstvu.
Splošne predloge pa bode govornik nasvetoval v podrobnem razgovoru o tem predmetu.
Potem poprime pri glavni razpravi besedo poslanec P f e i f e r in pravi:
Mnogo se je že govorilo, ugibalo in sklepalo po raznih zborih, kako se znebiti nadležnih ciganov
— do sedaj je vse prizadevanje prazno ostalo; vedno še zdihuje naše mirno prebivalstvo pod ciganskim jarmom. Največ ciganov — kakor razvidim iz izkaza tukajšnjega žandarmerijskega poveljništva in kar znam tudi iz lastnega opazovanja — nahaja se v mojem volilnem okraji, zlasti v Novomeškem, kije pravi „eldorado" ciganov. (Dobro!). Po omenjenem izkazu so sicer cigani brez premoženja, imajo pa „patente" za nekoliko izmišljeno obrtnijo, s katero si vsaj navidezno prislužijo kruha, v resnici seveda ne delajo nič; po tem izkazu so: gorenjski in notranjski cigani rauzikalični, potikajo se kot godci od sela do Bela, mej tem ko dolenjski cigani zelo obrajtajo konjsko kupčijo, ki jim zlasti ob sojmovih na hrvatski meji napolnuje prazne bi-sage; te vrste cigani so najbolj nevarni kmetskemu imetju, kar cela tropa jih pride s sestradanimi konji vred, ki ubogemu kmetu vrtove in košenice po-pasejo; mej tem pa lazijo ciganski otroci od hiše do hiše moledovaje kruha, krompirja, špeha itd.; čez vse nadležne so pa črno-rujave ciganke, ki se ne puste z lepo odpraviti — nikdar nimajo dosti, prej so se še zadovolile s kakšnim čikom, sedaj so že bolj razvajene, zahtevajo cvenk in groš; tudi ve-deževajo lahkovernim ljudem, katere na ta način opeharijo za marsikatero srebrno petico. Tako nadlegujejo cigani na deželi ubogega kmeta, katerega položaj, zlasti v samomem kraji, je silno težaven, odkupiti si mora cigana z vsem,  kar ima  pri hiši
— ako bi ga odgnal, bati se je maščevanja, katero neugasljivo tli ciganu v srci. Pa tudi prve vrste cigani — muzikalični — niso tako ^pohlevni, tako nedolžni, kakor utegne marsikdo misliti; pod varnim krilom potnega lista (legitimacije) stiskajo in ovohaja vse, kjer bi za cigansko mavho kaj pripravnega bilo - • nič ni varno pred njim. Po mojem mnenji se ne bi smel dati potni list nobenemu ciganu, ker ga zlorabijo, da beračijo in vse oblazijo, ter na ta način raznašajo nalezljive bolezni — kakor se je to zgodilo pred par leti v Krški občini, po kateri so s slamo zatrosili cigani bolezen med živino; iz tega obzira in ker so nepoboljšljivi „uzmo-viči" treba je ciganom brez izjeme tudi strogo zabraniti obiskovanje sejmov. Sedaj nastane vprašanje, kaj hočemo s cigani pristojnimi v našo deželo ? Kakor proti trtni uši, tako tudi proti ciganski sedaj ni prave pomoči — razen če bi se rabilo radikalno sredstvo, vs« cigane iztirati iz naše dežele, kakor se je to zgodilo 1. 1744 ob času Marije Terezije in 1. 1782 pod cesarjem Jožefom II. Take temeljite rešitve ciganskega vprašanja sicer danes ne nasvetuje gospodarski odsek, vendar pa nekoliko olajšati namerava cigansko breme s tem, da cigane potakne v posilno delavnico — jest sicer „a priori" nisem proti taki naredbi, imam pa pomislek, da bi se našim poštenim obrtnikom na ta način krajšal zaslužek, na drugi strani pa naši deželi naložilo preveč stroškov, ker so po mojem mnenji vsi cigani zreli za posilno delavnico — cigan ostane cigan.  Morebiti bi bilo bolje, če  v posilni
delavnici v zavodu Marianum ali Vincentinum odredi in pripravi poseben prostor, poseben oddelek, kamor bi se oddali ciganski otroci, da se tam pouče v veronauku in drugih potrebnih znanostih, ker pri svojih starišib na najdejo dobrega izgleda, ampak se le navadijo postavati in lenobo pasti; od-rašeni cigani pa naj bi se poslali v Bosno in Hercegovino — (kakor se je nasvetovalo, če se ne motim, v Nižjeavstrijskem dež. zboru) — da bi tam namesto hrabrih sinov naše zveste armade delali in popravljali ceste. (Dobro!) S postavami, ka kor so se sklenile leta 1871, 1873 in 1885 proti delomrzlim ljudem, katerim pripadajo tudi cigani, bo težko doseči zaželjenega uspeha zlasti ciganom nasproti; sicer se v § 4 poslednje postave lahko in lepo bere, da treba takim postopačem odkazati primernega dela — to ni povsod lahko — kdo bo odkazal primerno delo ciganu na deželi kje v samotnem kraji, kdo se prepiral z lenim ciganom, ki se bode vedno izgovarjal, da ne umeje tega ali onega dela itd. Če bi se pa posrečilo po nasvetu gospodarskega odseka prisiliti cigane k delu na prostem v naši deželi, katerega se nikdar ne zmanjka: imamo uravnavati deroče reke, pogojzdo-vati kras, osušiti močvirja, graditi in vzdržavati ceste itd., potem bodo naši volilci nekoliko lahkeje dihali, kar jaz želim iz vsega srca in gotovo vsi moji tovariši. (Dobro 1) (Dalje prih.)
Politični razgled,
Notranje cležele.
V Ljubljani 6. februvarja.
Češki poslanci nameravajo v državnem zboru staviti več predlogov, kako naj bi se poravnal narodnostni prepir na Češkem, in dalo večie varstvo narodnim manjšinam, nego ga dajo sedanje zakonske določbe. Tak zakon bil bi posebno potre-b n za Štirsko, Koroško, kjer se popolnem prezirajo Slovenci, ki so v manjšini.
V n aiij c države.
Pri mirovnih pogajanjih hoče Bolgarija Srbiji pokazati največjo prijenljivost v vseh zadevah, ki se tičejo nasprotstev, ki so navstala p.ed Plovdivskim prevratom. Zlasti v trgovskih zadevah hočejo Bolgari kolikor se da ustreči srbskim željam. V to pa, da bi se Srbiji odstopila le jedna ped bolgarske zemlje pa niti Bolgarija niti Turčija ne bodo privolila. Srbski odposlanec je že pri prvi seji sprožil misel, da bi se pri mirovnih pogajanjih tudi bolgarska unija jemala v poštev. Madjid paša je pa odločno izjavil, da se on o tej stvari ue pogaja s Srbi, ka ti ta stvar ni Srbom nič mari. Vsled tega je moral srbski zastopnik obrniti se po nove instrukcije v Beligrad. Tačas je pa že dobil ruski poslanik v Belemgradu nalog, da naj objavi srb-skej vladi, da se pri mirovnih pogajanjih ne sme razgovarjati o nobeni določbi Berolinske pogodbe. Zaradi tega prišel je Garašanin v velike zadrege in govori se že, da bode odstopil. Novo minister-stvo bode pa nastopilo drugačno vnanjo politiko.
Proti liolgarNlco-turNltcniu sporazumlje-uju bode nekda močno ugovarjala Rusija. Po nie-nih mislih ustvarja ta dogovor realno, ne pa personalno unijo, to je pa proti Berolinski pogodbi. Rusi ne marajo, da bi se Berolinski dogovor kaj premenil v prid Bolgarov, dokler vlada knez Aleksander. Rusi so na Balkanu že potkopavali stališče knezu s tem, da so bolgarskemu narodu pravili, da bode knez dosegel le personalno, Rusija bi pa re-
Dalje v prilogi.
sem izrekel? Pravi pravcati speetabilis, ki stanuje tam doli v Požegi, se bo razkoračil, to čitajoč. Čast mu ; jaz ga ne poznam osobno, pa povedati sem mu že hotel, da mu zdaj, ko je postal „so-vjetnik sudbenog stola" ne pristaje več oni naslov in če neče odstopiti prostovoljno, ga bomo mi drugi speetabilisi eksproprijirali iz vseh pravic do tega naslova; in on bo platil stroške.
Milostiva! Kam sem zabredel ? To Vam ni ugodno in jaz že vidim Vaš lep obraz, kako se začenja temniti, Vi sicer neste prevzetna in za Vas bi bili slabo oni stihi uporabljeni, koji so se mi tako priljubili, da jih večkrat recitujem. Skoval jih je nek dovtipnež, na gospodićino, ki ne biva, Bog ve kje na Kitajskem. Glase pa se:
Tak je krasnu, tak je mila, Kot bi ro/.cc dihala, Samo da b1 tak prevzetna ne bili, Tak nosa no vihala.
Milostiva ! Gotovo neste užaljena, da sem jih zdaj citoval. Vi te gospodičine niti ne poznate.
Ko sem se na Kurlovškem kolodvoru poslovil od svojega prijatelja in sem svojo bundo bil težje spravil v kupe, nogo samega sebe, sem se stisnil v
kot ter premišljeval sem ter tja. Večkrat ste mi bila Vi, milostiva, pred očmi in spominjal sem se, kako sem Vas včasih dražil. Vi ste sedela na klopi in gledala v Svoje pletenje. Vaši lepi, plavi lasje so se Vam često razlili po čelu in silili Vam celo v Vaše oči; a jaz sem jih malo razongavil ali prav za prav še bolj uneredil. Vi ste povzdignila glavo, ste malo pomajala, me tudi hotela udariti po drzo-vitem prstu; potem se Vam je naredila jamica na lici — Vi že veste, na kateri strani — Vi ste me pogledala ter konečno rekla: „Ne budite tako zločest; ja se srdim." A srdila se ipak neste; hvala Vam zato. Vi ste mi vendar bila zmirom prijazna.
Ko sem dospel v Zagreb, sem uvidel, da ste Vi pravo pogodila, ko ste mi dejala, naj v petek ne odpotujem. Človek Vas glede Vaših svetov ne sme prezirati. Hotel sem v Zagrebu v gledališče, da si tako večer prikrajšam. Kaj se mi je reklo? „Kod nas nima v petek kazališta" — tako so mi dejali. Jaz sem bil malo srdit, ker Vas nesem ubogal in radi tega sem se ulegel že ob 8. uri v posteljo, misleč, da me bo morfej potolažil. Varal sem se. Čast hotelu in postelji! A očes nesem za trenutek zutisnii.
Drugo jutro se odpravim zgodaj na kolodvor, da se popeljem tja
„na Gorenjsko In na Ober-Stajersko"
kakor pesem pravi. Milostiva! Vam je znano da se me včasih lenoba polasti; tisti petek je bil tak dan.
Jaz še najinemu prijatelju g. K. v Brežicah nesem naznanil, da se vozim in kedaj se vozim mimo. Moral bom to opravičiti. Ali kako neprijetno družbo sem imel do Zidanega mosta! Kondukter posadil je v moj kupe dva eoinmis-vovageurs ; če me vse ne moti, sta bila semitskega rodu; tudi njijina zgovornost je to razodevala, blebetala sta, kakor je pri takih ljudeh navadno, „de omnibus rebus et quibusdam aliis"; najpred o železnicah in voznih redih, potem Bta se spravila na gospodarstveno polje ter govorila o carini in taririh, potem o politiki, o hrvatskih, kranjskih in jugoslovanskih razmerah, o zunanjej politiki, o Ameriki in slednjič — sta se v ognjevitih besedah togotila o grdem vremenu. Bogu bodi potoženo! Jaz sem bil žrtva te zgovornosti in sem se zavijal v svojo bundo kakor eskimo, da ne bi nič cul; sopotovalca se pa nesta
Priloga „r'iovenriipmi-f Varodo" §t. 29. 6. februvarja 18K6.
alno unijo, ako so sedanji boćarski vladar zameni s kom drugim. Sedaj je pa knez sum dosegi: 1 skoro popolno realno unijo in Rusija ne more več s tem delati proti njemu, zategadelj pa hoće, kolikor se da na konferenci razrušiti bolgarsko-turško sporazumi jenje. Novi dogovor pa tudi močno pomanjšuje ruski upliv v Bolgariji, kajti sedaj bode knez pred vsem navezan na Turčijo. Rusija L »■ • U * zar.orej napela na konferenci vse sile, da njen upliv popolnem ne zgine z Balkana. V pogodbi se ničesar ne določuje, da bi turške čete zasele Burgas in da bi se knez imenoval turškim nuširjem. Te dve določbi sta se najbrž izpustili, ker so ja že naprej niski listi porabljali proti knezu. Iz vsega je vidno, da knez Aleksander deluje v vsein proti Rusiji, v ne slovanskem zmislu, kajti Nemce po rodu, ne more imeti pravega čustva za Slovanstvo.
Tudi napredna stranka v SrStiji ni nič prav zadovoljna z vlado. To se je pokazalo pri občnem zboru delničarjev tiskarne napredne stranke, v ka-terej se tiska vladni organ „Videlo". Vlada je za tiskanje tega lista še na dolgu 10.000 dinarjev. Zbor je sklenil, da se list ne bode tiskal, dokler se ne poravna dok', ko bi vlada tndi za naprej tisk sproti plačevala. Posebno hudo je vlado napadal bivši minister Uajovič. Predsednik bi ši minister Ra • dović mu je moral odtegniti besedo. Da bi se list še dalje ti kal, za to sta bila le minister notranjih zadev Marinković in še jeden firug dtelrilcac. „ Videlo" tedaj neha izhajati s koncem jamivarja po pravoslavnem koledarji. — Iz Požarevca, Sabavca in Valjeva odposlalo se je moštvo prve rezerve v Jagodino, Aleksinac, Niš, Leskovac in Vran,o. Sedaj se po celi deželi zbira druga rezerva. — Srbija je odgovorila na kolektivno noto velovlastij, da jo jemlje na znanje, a misli, da jej ne pristaja spuščati se v pretresovanje iste, ker imajo sklepi vlastij definitivni značaj. Odgovor ni posebno jasen, a vidi Be, da v Bolemgradu za svete velovlastij nemajo popolnem gluhih ušes, kakor v Atenah.
Kakor zatrjujejo privatna, poročila iz Aten, grNka vlada nema takega veselja začeli vojne, kakor se kaže. Želi samo, da bi jej velevlasti zabranile s svojimi ladijami začeti vojevanje, da bi se potem pred narodom lahko izgovarjala, da bi se bila potegnila z vso silo za grške koristi, a so jej velevlasti zabranile. Proti velevla-tiiu se veda se ni upala začeti boja.
Nek poljski list ve povedati, da so se v južni Km k i.) t popolnile štiri divizije. Vsak batalijon se je pomnožil za 750 mož. Zaukaznla se je osnova vojnih sodišč. Ti ukrepi so jako pomenljivi, kajti kaj tacega se zgodi navadno le pred kako vojno. Ta vest se nam ne zdi prav nevorojetna, temmnnj ker prihaja iz! poljskega vira, torej iz Yira o ruskih zadevah nezanesljivega.
Fraii«oslca zbornica je sklenila, da se pro-dado ki\ nini dijamanti ter se s akupilom osnuje penzijski zaklad za delavce. Temu je ugovarjal monarhist Lanjuinais, kajti po njegovih mislih republika itak ne bode dolgo obstala.
Kakor je znano, se na AiB^Jeslicau novi ministri morajo dati znova voliti v parlament. Glad-stone je že poslal pismo svojim volile m v M d lotbianu, v katerem se do njih obrača, naj ga zopet volijo. V pismu poudarja, da bode nova vlada se prizadevala natančno se poučiti d socijalnih razmerah na Irskem, zlasti o uzrokih storjenih zločin-stev, izvajanji pogodb, o uplivu nizkih cen na kmetijstvo in o osobnoj svobodi. Dokler ni vlada o vsem tem dobro poučena, no more ukrepati o irskoj pO' litiki. Vlada bode vestno preudarjnla, bi li ne bilo dobro, da bi se kako drugače skopale zboljšati razmere lia Irskem, kako bi se kaj trajnejšega doseglo kakor se je z novim zakonodajstvoni za zatiranje zločinstev. Vlada dobro ve, da ta njena naloga ni lahka, ter se dobro zaveda svoje odgovornosti, a zaupa na velika načela,  kateri jo bodo vodila pri
njenem delovanji. — Novi  ministri   so vzeti večinoma iz radikalne s1 ranke. Dva ministra, John Mor-• y. irski državni tajnik, in Charles   ttussel,  gene- i rajni pravnik, sta jako prijazna Ircem.   V novem ministe stvu pa pogrešamo bilkeja,  kateri je jako | delavna moč in jedeh naj veljav nejših vodij radikal-cev. Tega moža dolže. da je imel znanje z neko "inoženo žensko, katera je sedaj tožena zaradi pre- 1 šestva. Iver na Angleškem javno mnenje take stvari i j i ko strogo sudi, ga (Jladstone ni mogel poklicati v j ministerstvo.
Dopisi.
Ix Puljrt 4. februvarja. [Izv. dop.} „Slov. Narod" priobčil je v treh svojih številkah jako obširen in korenit dopis o položaji v Trstu Dopisnik izrekel je svoje priznanje, oziroma soglasje z nazori, koje sem jaz izjavil v jeduej številki rečenega lista glede na zvršene mostne in deželnozborske volitve. Odkrito povem, da me je to priznanje uprav raz radostilo; zato pa bodi izrečena riajprisrčnejša hvala nepoznanemu mi dopisniku.
Da me pa kdo krivo ne umeje, izjavljam tu očito, da me to priznanje ne vedeli radi tega, ker ga znabiti zniatram za kakovo pohvalo svojej osebi, ne, toliko domišljavosti ncniam, da bi bil kdaj mislil, da sem razborit slovensk politik, ali celo pisa telj. I'r prost človek sem, kakor jih na milijone po svetu okolu leta. To kar rečem prihaja mi v priprostih besedah — včasih znabiti tudi s kakim slovničnim pogreškom — naravnost od srca. Sofistika mi je nepoznana stvar. Jedino, na kar sem ponosen in kar polni vso mojo dušo, jo zave t, da sem sin zatiranega, preziranega in od naših merodajnih gospodov tako malo cenjenega naroda slovenskega. Do tega naroda veže me brezmejna ljubezen. Zato pa glasno in veselo pozdravljam vtiak pojav slovenske vzajemnosti ; veseli me, ako vidim, da je slovenski svet jednega duha in jednacib mislij, ako je treba braniti četudi najueznatuejšo pozicijo. Da pa je Trst jedna najvažuejših naših pozicij, ne bode nikdo tajil, važna posebno zato, ker tu nesmo samo stražarji naše narodne svobode, ampak tudi prvoboritelji slavne habsburške dinastije. —
Kot tak pojav blagega soglasja mej nami vidi se mi dopis iz Trsta v ..Slov. Narodu" in zato, jedino zato, sem ga prav iz srca vesel. Prepričal me je, da mej nami ga ni različnega mnenja, glede poti, po katerej je hoditi nam Slovencem in tudi cesarski vladi na Primorskain, da bode jedenkrat konec razmer, ki so v veliko kvar celej monarhiji in narodu slovenskemu in v obče mestu Tržaškemu posebe.
Dopisnik Tržaški in pa samo vrl slovensk rodoljub, on je tudi pristen, naudušen Avstrijec. Kakor mi vsi, tako tudi on stavi avstrijsko korist in avstrijsko idejo na prvo mosto. To je treba vedno in vedno ponavljati, fakturu ta moramo pri vsakej priliki poudarjati, da se bodo merodajni krogi uverili, da smo mi faktor, katerega nobena avstrijska vlada pogrešati ne more, da bodo uvideli, da se morajo tu doli le na nas zanašati z mirnim srcem in za vse slučaje. Ako bo vlada slušala take glas.)ve, informovaua bode izvesttio vsn drugače, nego do sedaj.
nič ženi rala. Nehote sem se spomnil ileinejevib besed:
Voni Eathedor acbvvatzte herab dbr PfrofeaiOfj Er schvvatzte uud ieb schliof ytit dnboi cin; Doch biitt's in"r bt-lmgt weit tausuiulmal betsscr Bei Bcinctn hoblsuligem TOcbteri, in.
Žida uista bila profesorja, nista govorila „cx cathedra"; jaz tudi sp iti nesem mogel, a to mi, milostiva, verujete, da bi mi bilo ljubše, da sedite Vi zraven mene, da delate jamico na obrazu, da me pogledujete ter zmirom ponavljate: „Ne budite zločest; ja se srdim".
Stoprav na Zidauem mostu 6em se oprostil teh sopotovalcev, ko mi je iznenadoma prišel nasproti moj prijatelj iz dijaških časov, s kojim sva se do Laškega trga skupaj vozila. V Laškem trgu sem izstopil, da pozdravim svoja prijatelja g. C. in dr. K.
Milostiva! Vi se ne boste srdila, da sem jima pokazal Vašo sliko, kojo sem pri sebi imel. II kratu se jima je izvil pomenljiv „ah" iz ust.
Tega bi Vam sicer ne smtl povedati, ker jeden izmej njiju je že oženjen Drugi pa tudi ni take naravi, da bi si postavil gaslo: „mon coeur aux dames".
A indiskretnost proti Vam, oziroma proti Vft-šej sliki rodi indiskretnost proti prijateljema k peu pres tako, kakor smo včasih čuli v Metliški Čitalnici pevatl:
Trtica rodila Grozda dv«, Grozda rodila li ailca dvii, Bariloa rodila Gladka il ;i, Gbižka uardik 1'iijat'lja dva.
Draga prijatelja mi tega sigurno ne bosta zamerila.
Po kratkem prestanku sem se usedel zopet v hlapon in oddulral; — snežilo je tako, kakor da bi v oblakih šarpije česali in na nas metali. V takem vremenu došel sem v svoje stanje, kjer sem zdaj — v Slovensko Bistrico.
Za danes končam; če bosta mi prijazna Vi in gospod urednik, boni Vam zopet kaj pisal.
Da se mi pa ne srdite, Vam poljubim roko ter ostanem
Vam udani
A. B—n.
Slovonska Bistrica januarja meseca,
Z jednim stavkom me pa je velecenjen in ne-poznaui prijatelj vender-le spravil v zadrego: odgovor na marsikatera, Tržaške razmere tičoča so vprašanja prepušča poleg slov. občinstva tudi — meni. Za Boga, je li mogoče povedati vefi, nego ste povedali Vi, je-li mogoče govoriti jasneje, nego ste govorili Vi ?! Povedali ste dovolj in pokazali se iz-bornega poznavatelja razmer in osob v Trstu. Da bi le hoteli dotični, koje to v prvi vrsti briga obilne Vaše podatke študirati in od Vas rečeno tudi uvaževati!
Želja nas vseh je, da bi slavna vlada slednjič previdela, da se je motila, da je bila na kri-vej poti. Ako bode prišlo spoznanje, mislimo, da tudi na poboljšanje ne bodemo dolgo Čakali. Storjeno zmoto pripoznati, ni nikaka sramota.
C^t-^č.
Iz Trst« 4. februarja. [Izv. dop.] »Tržaški Sokol4 imel je pretekli ponedeljek svoj letošnji veliki ples v dvorani „Slovanske Čitalnice', katera je bila v ta namen okrašena z zastavami slovanskimi. Dasi je bilo proti večeru vreme neugodno in sta bila še dva druga plesa isti večer, došlo je vender mnogo in jako odlične gospode, zastopan bil je cvet krasnega spola v najelegantnenih toaletah. Prvo in drugo četvorko, katero je Sokol g. Viljem Fa-bijani prav izvrstno vodil, plesalo je 120 parov, tretjo četvorko proti 4. uri zjutraj pa še 9G parov, ker je najboljši dokaz o mikavnosti zabave. — Veselilo nas je, da smo videli starosto Sokola v društvenej obleki, česar pri njegovem predniku nik-dar zapazili nesmo. Imel je sicer sokolsko opravo, a oblekel je nikdar ni. Zatorej kličem: Živio starosta „Sokola" g. Josip Mankoč!
Sokolov ples bil je najsijajneji mej vsemi plesi slovanskih društev v Trstu. V tekočem pred-pustu priredi „Sokol" še jednak ples in to bode na pustni torek v 9. dan marca, tudi v Čitalnici. — „Tržaški Sokol" imel je 24. m. m. svoj peti redni občni zbor, o katerem pa Tržaški slovanski listi trdovratno molče, dasi bi Be vender spodobilo, da se nekoliko bavijo z društvenim življenjem. Menda izvira to molčanje iz tega, ker je v odbor izvoljen gospod, ki dotičnim gospodom ni posebno po godu. Izvoljeni pa so bili gg.: Josip Mankoč starosto; Ivan Bunc podstarosto; Josip Drašil tajnikom; Anton Žiberna blagajnikom, Ivan Do-linar, Franjo Juamo, L. Furlan, Vekoslav K a 1 i s t e r, Martin K r ž A odborniki. Na zdravje 1
D-l.
Ar. Vipavske doline 3. svečana. [Izv. dop.] Celo časopisi, kakor naša »Sočatt tožijo, da so koledarji in pratike polovico svoje vrednosti izgubile, odkar nam lažnjivo vreme naznanjajo, in le svetnike in poste na pravi kraj stavijo. Pretekla je jesen, dež za dežjem, spomlad je tukaj, in naš vinogradnik ima še vse delo pred seboj. Kakor neugoduo vreme, tako našega posestnika tlači nerodna prodaja domačega vina, čeravno mu je različna cena mej 14 do 18 gld Hl., zarad konkurencije inostranske robe iz takšnih krajev, kjer se dopušča vsako vinsko tekočino neomejeno prosto prodajati, bodisi pridelek naraven, ali ne. Tedaj v resnici: na jedni strani laž-niivo vreme, po drugi strani lažnjivi nenasitljivi židi, v sredi si pa pomagaj v treznosti vseh svetnikov ! To so res žalostni ničvredni koledarji našim ubogim vinogradnikom. V koledarskem letu je naša deželna vlada odločila tudi svoj predalček tega meseca prosilcem, ki imajo srce, sposobnost, in razum prevzeti vodstvo na Goriški kmetijski šoli slovenskega oddelka. Ali se nam bode tudi v tem po židovsko ustreglo? Ostaje nam sicer pomislek jednega leta, češ: „cbi va piano, va sano", dobro, a tudi pregovor nekaj velja: „plus valet favor judicis, quam lex codicis". Naš kmetijski vodja naj bode neodvisen narodni domačin, ki razmere podnebja pozna, govornik dvojih jezikov kot Aron, in ne a la Mojzes, ker zraven mesa, vodja v Gorici tudi s hudobnimi duhovi podnebnimi vojsko ima. Mi Vipavski kmetovalci sicer prav malo iz Goriške šole učenosti in prakse zajemamo, kar smo si v tem pridobili, se imamo večinoma izvrstnemu vodstvu Slapske šole zahvaliti. Spregovoriti sem pa hotel, ravno na prvi lepi dan svečana, naj bi saj sv. Blaža blagoslov razsvetli pratikarjern pravo proroško pot, in olajšal vinogradnikom njih čela pot, še pa naposled blagoslov spodleti, bom plakal vse postne dni.
Domače stvari.
— (Presvetla cesarica) odpelje se danes zvečer ob 7. uri 45 minut s Dunaja. Skozi
Ljubljano peljala se bode jutri zjutraj po 5. uri, ter dospe ob 8. uri v Miramar. Po izrecni želji cesarice ne bode nikjer vsprejema.
— (Domoljubno darilo.) Znani rodoljub gosp. Ivan Vil h ar v Ljubljani podaril je .Narodnemu domu" 300 gld. Slava mu!
— (Osobne vesti.) Deželni odbor Goriški imenoval je Karola viteza Doljaka vodjo deželne pisarnice, Ernesta Klavžarja pa asistentom v deželni pisarnici. — Ivan M i 1 o v č i k, sodnijski pristav v Kanalu, premeščen je kot pristav k deželni sod-niji v Trst.
— („Laibacher W oc h enblatt") ima v svoji današnji številki notico z naslovom „Lande.s-geschenk", v katerej milo toži in še mileje zabavlja, da je deželni zbor deželnemu odboru dal pooblastilo, da sme „Igriščew za primerno ceno „Glasbeni Matici" in „Sokolu" prodati. Igrišče daje na potu, da se mesto ondu ne bode moglo razširiti, ter nova ulica narediti do Tržaške ceste. Tudi mi nesmo neprijatelji, marveč iskreni zagovorniki razširjenja mesta, mislimo pa, da predno se bode okolu Igrišča začelo mesto širiti, bode še mnogo vode odteklo po Ljubljanici in treba bode še marsikaterega nujnej-šega dela. Tako na pr. bil bi skrajni čas, da bi se storili potrebni koraki, da se „tandem aliquando" razsvoji Luckmanovahiša, da se kakor hitro možno vsaj odpravi dvoriščno obzidje, ki kazi vso ulico in niti Luckmanovi hiši ni v posebno krasoto. Kdor je letošnjo zimo hodil po tej ulici, prepričal se je korenito, kako nevarna je ondu pasaža, posebno, kadar prihajajo vozovi z ledom obloženi in drugi težki tovori. Gospodje Wochenb!attovi gotovo ne bodo ugovarjali, da je baš ob Luckmanovi hiši najživahneji promet, ki se z onim v Gradišči niti primerjati ne da, torej potreba pereča, da se ulica razširi. „Hic Rhodus, hic salta!-' — Kar se pa tiče drugih opazek, moramo nemški gospodi povedati, da je jako smešno govoriti o darilu, ko še kupnina ni določena in da bi bilo prav umestno, ko bi gospodje svojo narodno mržnjo malo bolj zakrivali. Ker pa tega ne zmorejo, bi radi očrnili delovanje »Glasbene Matice" in „Sokola" in pišejo o teh društvih, kakor bi bili na robu propada. In vender je vsakemu znano, da ima „Glasbena Mati'ia" mnogo nad sto učencev, da od leta do leta napreduje, da je to prvi glasbeni zavod v deželi, kateri bi morali i Nemci podpirati, ako so res za umetnost tako uneti, kakor prepogosto deklamujejo. „Sokol" je pa še pri vsakem javnem nastopu pokazal, da dalječ nadkriljuje nemške turnarje, ki si v Ljubljani javno niti nastopiti ne upajo.
— (Vest) se širi po Ljubljani, da se za mesto kranjske hranilnice ravnatelja, ki bode po umirovljenji g. cesarskega svetnika JanežiČa izpraznjeno, poganjata gg. dr. Suppan in dr. Schaffer. No, mogoče je vse, časa imata tudi oba dovolj. Bojimo se pa, da ko bi dr. Suppau dobil omenjeno mesto, bi potem nikogar ne bilo, ki bi hotel prevzemati že ,a priori" izgubljene pravde proti »Slovenskemu Narodu". Dr. Schafferja bi seveda tudi v tem oziru ne pogrešali.
— (Pogreb) v Šent Vidu pri Celovci umr-šega J. Justina je jutri popoludne ob 5. uri s ko lodvora Rudolfove železnice.
— (Jurčičevi /brani spisi.) Odbor za Jurčičev spomenik, ki je izdavati začel Jurčičeve zbrane spise, dogovoril se je z upravnim odborom „Narodne tiskarne", da prevzame „Narodna tiskarna" založitev in skrbi za daljno izdavanje Jurčičevih spisov proti temu, da se od dobička, kateri bi končno preostajal, izroča gotov del za Jurčičevo ustanovo. Ob jednem se je določila cena za vse že tiskane zvezke po 60 kr. za zvezek. Tekom tega leta pa se imata tiskati in izdati še dva zvezka, 6. in 7. Vse čestilce Jurčiča, neumrjočega našega pripovednika, znova vabimo, da naj si omislijo, ako jih še niso naročili, njegova dela ter tako pripomagajo k izdavanju ostalih spiBov, ki utegnejo obseznti še 8 do 9 zvezkov. Uredbo za natisk bode, kakor došle, oskrboval g. prof. Leveč. Jurčičevi spisi prodajajo se v „Narodni tiskarni", katera bode tudi rada ustrezala vsem vnanjim naročilom po poŠti. Elegantno vezani zvezki po 1 gold. Poštnina za posamične zvezke 10 kr.
Upravni odbor ,.Narodne tiskarne"
— (Filha rmo nič n o društvo) ima jutri zvečer ob 7. uri v redutni dvorani svoj prvi letošnji „Kainmennusik-Abend". Na programu so tri
točke (Haydn, Spohr, Beethoven), katere izvajajo gg. Gerstner, Pfefferer, Moravče, Luka in Zobrer.
— (Natakarji in markerji Ljubljanski) imajo v 16. dan t. ro. tudi svoj ples. Znamenito je, da se ti gospodje neso toliko ponižali, da bi bili izdali slovenska vabila. „Scharfere Tonart" prodrla je torej tudi že v te kroge. Čujemo, da se slovenski natakarji in markerji zaradi tega plesa ne udeleže.
— (Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 2. številki naslednjo vsebino: Snežni kralj. Pesen. Fr. Krek. — Povest o Ivanki. (Iz češčine preložil R. K.) — Po zimi. Pesni. A. Piu. — Cigani (s podobo.) I. T. — Babica. Lavra Natalija. — Pisma mlademu prijatelju.
— Cerkev sv. Nikolaja v Krestenici. P. Medvešček.
— Listje in cvetje. — Vrtec stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Redka stava.) Pod tem naslovom priobčili smo nedavno notico, ki je baje uradnika, ki se s številkami peča i. t. d., neprijetno bola. Da se ne bode nikdo po krivem dolžd, izjavljamo, da rečene notice g. Ča mernik ni pisal, niti nam povedal. Pak mirna Bosna !
— (Vabilo k veselici,) katero priredi narodno bralno društvo v Borovnici, dne 21. februvarja t. 1. v prostorih g. Lovro Verbiča s sledečim sporedom: 1. Petje. — 2. Šaljiva tombola. — 3. Komični prizor. — 4. Godba in ples. — Igral bode kvintet dobro izvežbanih godcev. — Ustopnina za ude 30 kr., z družino 60 kr., za neude 40 kr. z družino 80 kr. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 6. februvarja. Earl Aberdeen imenovan podkraljem irskim. „Daily News" omenjajo govorice, da bode Grauville tajni kancelar ter portfelj kolonij prepustil Roseberry-ju, Dilke pa bode ustopil v kabinet kot minister vnanjih zadev.
Beli grad 5. februarja. Ker Madjid-paša nema pooblastila, se bodo mirovna pogajanja šele čez osem dnij pričela.
Pariz 5. februarja. Kakor se zagotavlja, zmatra skrajna levica predlog, da bi se princi 1 iztirali, neumestnim. Verojetno je torej, da se j bode predlog umaknil. V Saint-Quentinu na- j bralo se je včeraj zvečer veliko delavcev, ki so delo ustavili. Žandarmerija je bila prisiljena, 1 razgnati množico. Štrajk narašča.
Saint-Quentin 5. februarja.  Po noči i in dopoludne bilo je vse mirno,  opoludne pa j so štrajkajoči delavci razbili okna in vrata | pri tovarnah. Na večer se je bati novih iz gredo v.
Poslano.
Bolezni vsako vrste, zlasti bolezni živcev, dioo, bolečino v želodci, nervozno ftuinenje po udrttlli,  U-K»u|e »o udeHili« ttlub poiiluli, glnvo-bolje, migreno, bledico in inrtvii-o ozdravlja po ra-
cijonalnuj zanesljivi metodi. Pri boluib uu »IJucuh in uttdu&ljli lb dosežemo v »tirih tednih čudovitu vspoho. Prosimo' obširno poročilo poBlati nam s pridejano marko za odgovor. (708-10)
Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci:
5. februvarja.
Pri w!" aii: Ulmin z Dunaja. — Gulich iz Trsta. — PaHoš iz Celja.
Pri h«Ift*ll Mosehel z Dunaja. — C erwiakowsky iz Gorice. — Steiner z Dunaja. — HaulV iz Kočevja. — F«lk, Eeksteti), Preglhof z Dunaja.
Ustuli SO v Ijiiltljttiil:
2. februvarja: Fran Marovt, hišni posestnik, 78 let, Kravji dolina Št. 4, za pluftniCO.
4 februvarja! Itozalij i Kranjc, železniškega čuvaja hči, 7 uios., Sv. Martina cesta št. 1, za božjustjo.
5. februvarja: Josipina baronovka Paunagarton, 82 let, Sv. Fiorjana ulice St. 14, za starostjo.
V deželnej bolnici:
3. februvarja: Urša Ocvirk, gostija, 70 let, za vodenico.
4. februvarja: Anton Uo'.ar, dninar, 22 let, za spri-denjem mozga.
Meteorologičuo poročilo.
Dan	Ča* opazovanja	Stanju barometra v umi.	Temperatura	V«, trovi	Nobo	Mo-krina v nun.
5 febr. I	7. zjutraj 2. pop. i), zvečer	73320 mm. 73 A f>5 tnm. 73505 um.	—5 8" C 2 0° C —2 8» 0	nI. bvz. z. svz. hI. svz.	jao. jas. obl.	0 00 ram.
Srednja temperatura — 2'2(, za l'G* pod normaloiu.
dne" 6. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 84 gld. 20 kr.
Srebrna renta.......... 84 a 45
Zlata renta........... 112 „ 70 ^
5'/„ marčna renta.......... 101 »40 „
Akcije narodne banke....... 871 , — m
Kreditne akcije......... 2H8 „ 90 „
London............ 126 » 50 „
Srebro............. — _ _
Napol. .......... 10 , 03 .
C. kr. cekini.......... 5 „ 94 „
Nemške marke    .   . «2 —
4V~ državne srečko iz I. 1854   250 gld. 128 . — _
Državne srečke ti 1. l%4          100 gld. 170 , 75
Ogrska zlata renta 4°/g...... 101 „ 40 .
,    papirna rentn 5"/0  ,            ... 93 , 50 „
&'/„ StHJerske zemljišč, odvez, oblitf. 1<)4 t —
Dunava r- g. srečke 5'/„             100 gld. 116 , 75 „
Zemlj. obč. avstr. 4l/,u/0 zlati Zast. listi 195 ,25 ,
l'rior. oblig. E izabetine zapad, železnice 1 IG „ — „
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 75 m
Kreditne srečke.....100 gld. 177 , 25 ,
Rudolfove srečko.....10   „ 19 , — „
Akcije anglo-avstr. banke .       120   , 112 , 75 „
Traminway-društ. velj. 170 «Id. a. v. .   . 206 , — .
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izSla knjiga:
Biucz Serebrjanl.
Roumn. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Išče se
mož ali ženska,
ki posodi na hiSo v mestu 280O gld. po 5°/0 obresti, poleg tega pa ima veliko stanovanje in vrt, gospodari po hiši in vsprejema dohodke. — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (71—1)
Občinski tajnik,
vešč popolnem slovenskega in nemškega jezika, izveden v občinskih zadevah, vsprejme se pri podpisanem uradu. Ponudbe pismeno, če mogoče s spri-čali sposobnosti, naj se dopošljejo do 1. marca t. 1.
Pogoji izvedo se pri podpisanem uradu.
Pri konstatirani sposobnosti vsprejetega zna se združiti s to službo služba blagajnika Postojin-ske jame.
Ža\xpsii3.stvo Foetojizil,
dne* 1. februvarja 1886. (72—1) J. Viči č, Župan.
Posredovalec ženitve
se išče.
Ponudbe do 10. t. m. na upravniStvo „Slovenskoga Naroda" pod B. 160. (76—2)
»••»••lOOOOOI
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLI.lokarv Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-Javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljSi pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja i zdel ova te lj po pošti v škatlicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
318—42) Cena steklenici 10 novo.
pl
Bolehajoči za
učnimi, prsnimi, vratnimi boleznimi,
»udico in naduho se opozarjajo na zdravniško preskušano in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sem jaz našel v sredi Rusije in se imenuje po mojem imena „Homeriana". Knjižuro o tem pošlje se zastonj in franko. Zavitek „Homerihna"-6aja n 60 grHini teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski poork mojega podpis* — Paul Homero. — Pristno se dobiva sama pri meni. Zaloga v Ljubljani pri gospodu b-kani G. Piecolli. Svarim pred nakupom nepristnega „Honierianau-čnja, katerega ponujajo druge tvrdke.
Puvel Homero v Trstu (Avstrija), iznajditelj in pripravljavec jedino pristuo „Homeriana"-rastline. Zahvala. V interesu vseh bolnih na plačah izrekajo podpisani gospodu Pavlu Homeru v Trstu (Avstrija) dolžno zahvalo za pomoč v težkej plačnoj bolezni, kajti ozdravili so z rabljenjein po njem izuajdene in po njem imenovane „ Homeriana"-rastline.
Karol VVagner v Inomostu, VseuČiliščna cesta št. 32 na Tirolskem (Avstrija). Fran John v Bodenbachu 110 na Češkem. Jurij Stockl v Hernalsu pri Dunaji, OttaltringorstrasBe 60 (Avstrija). (73—1)
-   • "I
Umetno
(50-4)
t  ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu • brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovunjit in #
vso zobne operueije
v zobozdravnik A. Paichel, %
a poleg Hrudeckega mostu, I. nadstropje. X
Različne lepe maskne obleke
popolnem celotne, isposojnjejo se prav ceno ves pustni
čas vsak dan, tndi na većer, (80)
na Sv. Jakoba, nabrežji št. 45, pritlično.
Hiša
stoječa na glavnem trgu v Ljubljani,
s   Te*  prod»j»lni<'Miul .   mnogimi   Ntanovunjl in dobro ohrttn|ena»,
proda se pod jako ugodnimi pogoji.
Več o  prodaji poisve se pri gospodu Josipu Proscncu, v Ljubljani, Slonove ulice st. 52.    (46—3)
Najljepši i najveći ilustrovani hrvatski koledar
Zvonimir za 1886
Sa 30 slika i 2 bojad. slike na dar.
skoro razprodan.
Cierift 60 nvč.,   sa poštom so nvč.,  dobro vezan SO tkč., sa poštom 1 for. (67—2)
Dobiva se t Ljubljani koti KLE1XMAYR i BAMBERGA.
Akad. knjižara Hartmana (Kugli 1 Deutsoh) Zagreb, Ilica4, Hotel k o ar u austrljanskomu.
Samo Mchterjev
PAI N-EXPELLER
■ miMililiii tiiiicltom.
je pristni in ta izdelek, kateri, kakor znano, neizrečeno hitita ozdravi trganje in revmatizem. To aknieno domače sredstvo, katero se je že večkrat BA dobro »kazalo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseli lekarnah'. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu, Praga, Staro mesto, (tiis—r>) * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar.
Odlikovan s pohvalo Njega Voličastva cesarja avstrijskega! (755—3)
0krep5ujoči, ozona bogati ^o^diii iluli v so»l ~3HE
so doseže le s raspršenjem  lekarja Ghyllany-ja
grozdue&a Bitimi ueta.
Pripravljen je i/. svežih konifernlh brstov in lepo dišečih gozdnih cveto*', razkuži in čisti zrak, oživlja sapne organe, ter bi ne smel manjkati v nobenejf. otroskej, bolničkoj in sploh stnnovnlnoj sobi. Ako se, pridene kopalne] vodi, goidni bouquet s svojim okrepčuJočimi in oživ-Ijajučimi kakovostmi dobroiiejno upliva na živce in kožo, ravno tako s«; lahko prilije vsak dan vodi za-umivanje. Zaradi trajnega svojega lepega duha je gozdni bouqueti odličen za parfumovanje v sobi in izvrsten parfum za robce.
1 velika steklenica 1 gld., majhna GO kr. (ilavna zaloga in tovarnien: O. IVetiendorfer, Wlen, Ilernuls. Zaloga v Ljubljani: €A. IM«. oli, lekar.
Piaitš»tYif
IT*
zdravilni ma!aga-sekt
6»
po analizi ces. kr. poskušnjo postajo za  vina v KloBter-n«.-uburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/« in '/« originn'nili Steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko
ši»Ax.isiii: -bukovim: 35 vixoji
DUNAJ HAMBURG
po originuluih cenah a gld. S2.50 in gld. I.30.
^vdIecli.elxa.slEa, malagfa, n.a.rarv-ia.a,. carte blaxiclie '/t steklenico gld. 2.—» Va steklenice gld. 1.IO. Dalje razna Una lxi.ozezn.s3sa. vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, \Villi. Mayr, lekar, L. Weuzl, prodajalec delikates, Onstav Treo, prodajalec špecerijskega blaga. V K run j t s pri gospodu Fran Dulenz, trgovec špecerijskega blaga. V Loki: pri go-Bpodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega btasra. Na Bledu na jezeru (zdravilišče): pri gospodu Oton Wulfling, prodajalec delikates. (77—1)
Nizozemsko-ainerišio parniSto
Kancesijnn it it j, it atl c. ter. avstrijske vlade.
DIHErCTN-A. vožnja vsak teden s postnim par-nikom I. razreda.
BOTTEBDAM
AMSIIIKDAM
OdHod "V B o To o t o. najhitrejša vožnja.
-NEW-YORK
nldsj© cene.
Izvrstna hrana.
L, II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji.
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnatelj nivo v Itolterdaiuu in njega generalni ngent .1. Ci. WKI.sz, špediter, I., AugusteuguNse, »uuaj. (716—5)
IDT7-0 pridni, d-olst-T-ril
služkirgi
z dežele se vspr«*Jmeta.  Mesečna plaća 5 gld., pozneje tudi več. — Tudi jeden
mizar za izdelovanje zabojev
dobi stalno delo. — Vpraša se v
(68—2) Mayer-jevi
prodajalnici piva v steklenicah v Šiški.
Plućna bolezen, sušica M.
j c ozdravljiva.
Sredstvo, ki soje za izvrstno pokazalo, se zastonj priporoča. — Vprašanja blagovoljno pod T. 2847 Da Rudolf Hlosse y Llpsiji (Leipzig). (74—2)
iffner'1
7RFKI
Vsak dan sveža
pustne krofe
se dobiva v
8§imMaKkt|
ne smel bi manjkati v nobenej bolnl-Nke( iu otrorjej sobi: on jo desin-fekcijsko nredstvo veličastnega1 pristnega duha po gozdu in prinaša v sobo ozoni-zovan kislec iu je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v Bobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev co-niierni sprit v sebi kot zdravilno znane balzamieno-smolnate   in eterično-oljnate j snovi, priporoča se pri plučnih in vratnih j boleznih, kakor tudi pri boleznih živčno sisteme.   Ilittiier-jev coniferni Bprit se dobiva samo pri
Jul. Bittner-ji, lekarji v Hcicknaii, Sp. Av.
in v spodaj navedenoj zalogi. Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld.'80 kr. (535—5) Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji.
Pricfotl oamn 2 varstveno znamko! Pa* I I lOlCIl OČUHU tentovani razpršllnl aparat  i: >. ni u   iii ino : „Bittner, Reichenau, N.-Oe."
JUnUSBITTNFR |
IjolMirmRtitau %
Kri čistilni caj.
Melbourne 1880.
Odlikovan pri sve- 18 y d n e y lovnih razstavah. I 1878.
Prizuuiio za to, za kar se ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom z dne 7. decembra 1858 in po/.neje z dne 28. marca 18151 s patentom Njega Voličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar so So pri nobenem domačem zdravilu ni zgo.lilo. V tem slučaji gre za Že dolgo fiaaa slavno/mani
kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a v Neunkirchen-u na juž. žel., Spod. Avst.,
kateri je po tisočerih skušnjah s svojim antiar-tritičnim in antirevmatičnim uplivom s čistenjem krvi iu sokov pri
revmatizmu
mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba ju nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vodo itd., in na podlagi te skušnjo upeljalo se je zdravljenje v toplica!« in vodnih zdravilnicah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspehom, ne le samo gotovo, amp-ik bolje in koreniti je, kakor vsako zdravljenju v toplicah ozdravi VHIIie!in-oy kri tfis*tllni čaj (če so dalje časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezni, ki izvirajo iz onečifičenju krvi« Tako blaga .se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj jo, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuščajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po ud.h, pH vseh za-staranih, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vedno gnojeći!« ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih iu nevarnih oteklinah, Wil-lielm-ov kri ni Caj jedino in bližno zdra-
vilo za vsaoega, ki si hoče utrditi iu ohraniti zdravje
10 življenje.
Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zelišč kažo se kot polagoma raztapljajoče iu umi goneče sredstvo za notranjo rabo, s čemer cel organizem telesa nekako prešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev iako se je kje motila). Zaradi tega jo kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih na jetrih iu vraniel, nadalje pri sluti žili, zlatenici, zapiranji vode iu slabem želode! itd. Pa tudi bolezni sokundarne nature, kakor napenjanje, zabasanjc, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škroteljne itd. radikalno ozdravi krt čistilu! čuj.
Da tako domačo sredstvo, ki se tako zelo potrebuje, lahko zapelje k slcpurlji in ponnreju-
11 j u. se lahko razume, tedaj je treba kri čistilni čuj dobivati naravnost od izvora, namreč od F runu IV i 1 li «• 1 iu - a , lekitrfu % Neunk ircheu-u pri Duuuji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah.
Naposled je še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da jo vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. ('cuu zuvitku uvnI. vrij. gld. 1.—.
Brošura o zdravilnih vspehih zastonj in franko.
V B.uil>lmni. Peter l.ussnik. V Postojini: Anton Lebaii, lekar. V Sk (ji Loki: Karel Fabiani, lekar. V Kranj!: Karo) savni k, lekar. V Kostanjevici: Alojzij GŠtaoh. V Metliki: Fr. Waeba, lekar." V Kudollbvum : Dom. lti^zoli, lekar. (744—4)
iL,.«vJ.,^..r^AiaaiMs«BBBBB
Ivan Foderl-avi
razkošni pekari j i (Luxnsbiikerei)
v i iugovili iiliouli. (6—7)
večja zaloga
JAN. JAX
zboljšanje šivalnih strojev.
l.|nl>IJaii]i.
HOTEL EVROPA.
Na, mesecue obroke pa
4 dO  5 gld. (1H3-23)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
Zoper jotiico!
Radgostski
rožnovstl maho-rastliiiski celtliftl,
priporočajo ao posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-iik* in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznaniikih pisem razpolagajo se v propričanje. _ _
G. lekarnarju J. Scii-iiertu v kopolji KoZnovi. Izvolite mi zopet s poštnim povzetjem poslati 10 škatljic svojih izkušenih „rožnovskih maho-rasr-linskih <e!t'ičkovu, kajti ti celtiički moiej soprogi izvrstno blažijo kašelj, kateri jo uže od zime počemt hudo nadleguje. Proti tej bolozni zdaj ne pomorjo uo-bedna zdravila — osobito ne mogo rabiti nobodui opijati Zatorej potrobujoin večje zalogo, ker mi je prva pošiljatev Vaša uže skoraj pošia.
Z vsem spoštovanjem se priporoča
Med  in kir. dr. J. MuloiiHok« mestni /.ravnik.
V Ustji, dne 5. septembra J87i>.
Vaše blagorodje! Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pošljete 2 zavitka BvoJM^n Pr.-idogostskegi univerzalnega čaja" — njega dobremu uf.inku se ima moja žena zahvaliti, da se jej je stara bolezen zdatno zboljUala.
Spoštovanjem
Janez pl. Hznbo.
V Smoiniku (na Ogerakem, Cipski komitat), dnč 25. aprila 1878.
G. lekarnarju J. Nelehertu v kupelji Roznovi. Po zelo težavnih marših v Turfiji sem si nabavil hudo pljučnico. No, denes se usojam za pril žena 2 god. ujudno prOaitl Vas, da mi puAljeie svojih slavnih rožnovskih inaho-rastiiuBkih celtličkov ter radogost9kega iniverzalnega čaja.
Se srčnim pozdravom se bclužim
J, \oT«lll}',
car. ruski kapelnik, zdaj na odpustu v Diilniku pri liovdniei (Češka1. 5
Od tega po zdruvniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veljii za 14duevno rabo pripravljeni paket z n.ka/.oiii o vabi 1 gld. av. v. Jedna originalna š'iatlja Kožnovskib maho-rastlHskih celtličkov bo icr. Za kolek in zavijale pa io kr. posobe.
KudgoNtMki uuiverznlul ču| in Ito^iiovskl inalio-rastliuski r -filieki dobivajo se vedno le v lekarni J. Seiekerta v ltozuovi na .Moravskim . iti razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu pov/.ftju.
Da je pa p. n- (>bč' UltvU bolj priročno, imajo tudi zal go siodi;či lekar, i: VV. Mayr v l.juhijmii, W. K (i ni g « .^luriboru, S. II i 11 o 1 l>a c li iu J. Cejbek \ Zagrebu, Harniberzigo Brlider in A.'Nedved v Oradcl, A. iUarek in J Kupior-Hcbmied v *'el|l, O. Uii.ssbeim v I.ipnlvl, C a r 1 Grabaoher v 9Iurau9 J. 111 i u g v icoi -teumanu) W. T b u r n \v a 1 d v Celovei.
Zalog-e
napravile se bodo v vseh lokarnab in večjih pro-dajalnicah matorijalrega blaga.
gj^"" l»oklor Ilorstovu jedino prava vodu
zu oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna Je aa okrepljenje in vzdržan je vida v vb»-koj starosii; v kratkem ozdravi,ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, tri sni ali stari prisad na očeh, pego na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzouie.
Izvirna steklenica z navodom za rabo volja TO kr., za k"'ek in /avoj IO kr. več.
Prava B dohi s««*« naravnost iz lekarne v kopoiieči RoŽnavL
^■y' Ko>.itovski evet za / j ve*', hitro in trajno O/.dravija ptttik >, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna ■klentos TO kr. av. v.t za kolek in zavoj IO kr. 1'ravi dobi sunio naravnost iz lekarne v Kožoavi ..'do-ravska). (19—-6 j
08
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
►"Tj O. 3cx. priv.
I Masti in kroglasti cilindri
g       PATENT MAK MAN
3. (z varstveno znamko)
™  dobivajo se samo v c. kr. tovarniške] zalog
trgovina s steklom,      .556—9) p>*     Xjj*dTDljara.i, Sta-ri trg- št. IS.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
* Iv
■*<>•♦«
Polnivec za vinske in A
pivske steklenice    Ces. kr. patent
8 samozapornim kavč. ventilom.
S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov ventil; tekočina oe počasi vzdiguje v steklenico, tedaj so pivo preveč ne peni. — Ker se samo zapre, se ne zgubi nič vina ali piva.
fssr Lahko se nanči vsakdo rabiti, -mm
Kovinske vinske in pivske pipe
za pritiskanje s samozaporom. Ne morejo so skisati, kakor lesen \ pipe, tedaj so neškodljive. Praktična oblika, solidno delo,   Ker so trajne, »a-, dostuje, da se Jedeakrat nap avijo. tedaj -te nanosi jV prihrani proti lesenim pipam  Se trdno zapirajo, se rd bati, da bi pozneje pijača tekla ter lahko snazijo.
t
♦ ♦
Cene s Polnivec za steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. — Pip* za likere gld. 2.5U.      Fipa z;* desertna vina gld 3.50. — Točilna pipa A gld. 4.50. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6 50. — Sodna pipa D gld. 8.50. — Ilustrovaui ceniki zastonj in franko.     (719—10)
DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve.
Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober zaslužek. Z
Krm
Resolvirno milo,
katero je izumil in lastnoročno naredil
Fran Pichler, c. kr. živinski nadzdravnik v avstro-ogerskej vojski,
ozdravi vsak vnnnji nedostatek in spuščaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogrešek, ki se tiče rabe ali lepote konj, ozdravi vsako pokvečenje, naj bode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri sleznlh in bolečinah na nogah, posebno vnetji kit, odrgnenji komata al sedla.
Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti in na^le^a zdravljenja že večkrat s častilniml sprlčall in prlznalnimi zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnega mila, 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih konj, gld. 1.20 1   H n u    120      „ „       „     „ 25     „        „      „ 2.40*.
Vsakemu kosu resolvirnegu mila pridejan je v deželnem jeziku navod, kako
je rabiti.
€ti lavna razproda jal niča za vse dele sveta pri WaNlIewMlcciii (720—10) & JPiluNkeni v Varšavi.
Cilavnn zaloua za Kranjsko pri Viljemu Mnyer-ji, lekarji v Iijubljmii, na Marijinem trgu. Nadalje se dobita v LJubljani pri Mihi Kastner-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro vseh lekarnah in droguerijah Kranjske.
DflK" Da se ponarejanju izogne, ima vsaka škatlica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počekom.
Wasile\vski & Pilaski v Varšavi.
e>
Lekarna TRNK0GZY!
zraven rotovža v Ljubljani,
hkratu
homeofatična lekarna,
zaloga vseh domačih ln tujih specijalitet,
priporoča sledečo izdelke. Vsakemu izdelku prideue se nnvod, kako je rabiti.
GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor  MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica .'! 1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, ii 3l> in 40 kr. RUM,  ki ga  neposredno dobivamo, a
30, (JO kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr.,  1 škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, bripavosti itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škatijiea 8Q kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRČKI po proizvoljonih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 iu 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar no posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
jjbF"- Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~Wi (644—15)
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0VVDER, Stupa za otroke in odrašeene debele ljudi, 1 škatijiea 30 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNAIN ZDRA-
VILSKA MILA. VIJOLČNO GLICERINSKO MILO,40 kr. OBRAZNO LEPOTiLO, (meno i ano „ Damen-
toilette", 1 steklenica 30 kr. P0MA0A ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pitbu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej bisje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a BO kr. in 1 gld ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi Sragi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30. 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju siisti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLaJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pto izvoljenih conah.
Izdatolj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
ŽITNICE
priporoča
.Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
»a . \ •  1 »-
moro za dalj časa brez kapitala pod ugodnimi pogoji prevzeti velik vrt prav blizu Ljubljane, /. dobro zemljo, gnojniki (Mistbetten^ iu rast injakoaj. Marljivim umeteljnim in trgovskim vrtarjem ponuja se priložnost postati samostojni. — Ponudbe do lo. IVbrut Hrja pod ,,Cytisns Laburnnni" npravnifitvu „Slovenskoga Naroda".   (44—3)
eustein-ove
poNludkorJene
KRI ČISTEČE PILE
svete elizabete.
Molili od vseh poilobiijh izdelkov, ućmojo te pnitiHe niti »kott^fiveaa v uriti; na)u*peAneJe »e ruhijo »opor bolesni v »rtf.unli spodnjega dela tolesa, prehajalno mrzlico, bolezni na koži, v mož-jmuli in »enako bolezni; čistijo kri iu lohko odpravljajo blato. Ni ga zdravita, ki bi bilo boljše in pri tem popolnem neškodljivo zoper
telesna &ag*wetje9
gotovi vir vseh boleznij. Ker__so potladkorjene, uživajo jih radi tudi otroci. Te pile bo odlikovano z jako častnim pismom đvornef/a nr< tttika Hitha.
H* t/ dna akaHJlca « l/i pitami vetja l.f kr. — Zavitih, MWW ttkaOJlo skupuj, 1'40 pil, vrlfn
samo 1 iflit. rt. v. ~M (589—18)
Qu9rioninf "Vsaka škatljica, ki nema firme : Apotlirke zttm OValJCIljC. krttlam K™;ioW ln na zadnje) strani naše varatvr.ne znamk«, Je ponarejena, ter svarimo, naj se no kupuje.
1'ttziti me mora tioltro, tla ktto ne tlohi slabeffa, netipllv-iirffa alt celo gkotUJiveaa izdelka. Vsakdo naj izrecno zahteva SitiHlrinnvih Etizahetlnlh pil, te imajo na zavitku ter navodila za rabo poleg stoječi potlpls.
Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD" des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.
"V Xjj"o.1oljSLiii se dobivajo pri gospodu lekarji  O-aTtorijel Ficcoll.
OO0000CX3O000O00000000O0OO0g
Uničuj od smrti odtrgal se je plen in zopet dal življenju, ker se je podala roka naravnej zdravilnej
sistemi.
Kmalu bode Štirideset let, odVkav je izumil gospod Ivan Hoff sladna zdravilna živila in je uvel ter ta niiefr/ zdravljenja osvojil si je svet. Zdravniki vsprejeli so način zdravljenja, da notranje bolezni ne zdravijo vec s puščanjem, ampak z uživanjem, ne z mineralnimi zdravili, ampak z Ivana Hoda hladnimi zdravilnimi živili, kolikor je le mogoče. Ni zastonj dobil izumite],) Ivan Hod' mnogobrojnih odlikovan,), 63 po številu, od cesarjev, kraljev, knezov, akademij, higieničnih svetovnih razstav; ne zastonj odobravan,! zdravnikov, ko bi ne bili zdravilno pivo- iz sladnega izvlečka, sladna čokoladu in sladni bonboni za prsi pokazali take zdravilne moči.
Mnenja odličnih stranij.
Kralj, dvornemu zalagatelju skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu
Ivanu IIofTu.,
kralj, komisijskemu svetniku in imejitelju c. kr. avstr. zlatega križca za zasluge s krono, viteza visocih redov, l>iiiioj, Citrntoeii, l!ra.iitiei'Mt>rnssn H.
B tem izjavljamo, da so se Ivanu Hofl'ti sladni izdelki, ko je njih zdravilno inoČ priznalo iu javno objavilo več tisoč zdravnikov — vse zdravniške izjave so zapisane in registrovaue — rabili v vojnih lazaretih leta 1864, 1866 iu 1871 ter v vzhoduji vojni leta 1877 in 1878. Devet imenovanj dvornim zahiguteljem od veličastev in velikih vojvod je je nagradilo in poslednji čas je je ponnvljalno obdajala milost cesarja avstrijskega. Prvi svetni velikaši je čislajo. Knez Ktwiiiarck pravi: Ivana Holta sladni izvleček je slasten in okrepčaveu. General-feldmaršal Bro*" Wrtm-g«l je izjavil, da je izvrsten. Geiieral-feldmurštil gruf llloltk« pravi, da je sladna, okrepčujoča, zdravilna pijača in pije ga vsak dan za zajutrek. Pa tudi unietnost petja in predavanja ga rabi proti kašlju in bripavosti, mi tu (»menimo svetovne kapacitete: gospa B.uve«, Nilsson, gospoda \ i cm u u u. vVachtel.
Uradno zdravstveno poročilo iz Vratislave.
Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka mora se kot sokove zbolj-šiy«»Če in živilno sredstvo jako visoko ceniti ter je pri skorbut nem slniiji, profusuem gnojenji, zgubi sokov boljše, kakor katero koli drugo sredstvo, in bolniki je luhko uživajo, liolniki zahtevajo nekako instinktivno okrep-čujočo, ne razgrevnjoČo, jiiko živilno, predavanje pospešujoč** pi,jačo.
I>r. Mciueeke, štabni nadzdravnik.
•TJ Opoaibu.   Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik
in bolnik. — Pristni sladni izdelki Ivana Iloffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana HofFa in podpis Ivana Iloffa).
Cene na Dunaji: Zdravilno pivo iz sladnega izvlečka (z zabojem in steklenicami): 13 steklenic gld. 7.26, 28 steklenic gld. 14.60, 58 steklenic gld. 29.10.
— KoDcentrovani sladni izvleček: 1 flacon ^ld 1.12, Vi flacona 70 kr. — Sladna Čokolada: */i ki!« I- fcr,d- 2-40i IJ- gld- 1(i0i HL gld. 1 — Sladni bonboni v zavitkih a 60 kr., 30 kr. in 15 kr. — lian j kot za 2 k ld. se ne posije.
— Prvi, pristni, slez raztaplajoči Ivan Iloffa sladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
Kdor hoče na deželi Iz sladnih zdravilnih živil prirediti domačo lekarno, omisli si jih po ceniku za '20 gld. že precejšnjo izber.
Vse prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim
barvastim plakatom.
44lavna zulo^ra v JLjiihljani: l*ctci' l^uMNiiilc
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojim: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. Hoffmann. V (Jerici: G. Cristofuletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Eagelsperger. V ltnduliovem: Dominik Eizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lokama, knezoškolijska lekarna iu lekarna usmiljenih bratov. V OeJJl: Marek, Kupterschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pa-vačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V CelOVCi: W, Thnrmivald, lekar. V Mariboru: F. P. llolašek. V 1'ttiji: J. Kasim.r. V Pnlji: G. B. Wasser-mann, lekar. V Trstu: Franceseb S. Prinz, via Aqueilotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljnku: Dr. Kumpf, F. Seholz, lekarja, K. Cana-vall. V Žudru: Cristoforo Mazzocco.
(o94—5) j&j
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'
JV