Poštnina plačana v go'ovliiL
Leto IX itev. 144
V Llumioni v M 28. Junija »Zl
Ceno Din Z
Izhaja vsak (bo popoldne, Izvzemil nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din
reklame,   preklici   beseda   2.— D.n
Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritfl čje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Teleion 2034.
Izidi občinskih uoliteu u Sloveniji
Lep napredek SDS. — Na podlagi dosedanjih rezultatov se opaža splošno nazadovanje klerikalcev.
V nedeljo 26. t. m. so se vršile v 26 občinah Slovenije občinske volitve. Ponekod so napredni glasovi znatno in razveseljivo napredovali, drugod pa so naprednjaki ohranili krepko v svojih rokah dosedanje postojanke. Splošno se opaža, da klerikalna stranka tudi v podeželskih občinah nazaduje in da vlada med njo tudi na deželi velika razcepljenost.
Dosedaj znani izidi so naslednji: v Zagorju je dobila prva lista (narodno delavska) 106 glasov (3 odbornike), druga lista (narodno gospodarska) 91 glasov (3 odbornike). Obe listi sta bili vloženi od SDS. Socijalisti so dobili 10=5 glasov (3 odbornike), komunisti 319 glasov (11 odbornikov), oficijelna SLS 46 glasov (2 odbornika), krščanski socijalisti 112 glasov (3 mandate);
v Litiji je dobila SDS 53 glasov in 2 mandata, nepolitična stranka 38 glasov in 2 mandata. Obe stranki sta se vezali proti klerikalnemu županu Lebingerju. SLS je dobila 369 glasov (13 mandatov);
v Šmartnem je SDS vložila 3 liste in ima zaznamovati ogromen napredek. Dobila je 9 odbornikov, dočim je imela poprej samo 2. SLS ima 16 odbornikov;
v Vačah pri Litin* je dobila SLS 4 odbornike, SDS 2 odbornika, neopredeljena lista, ki se je vezala s SDS. 1 odbornika in SKS 2 odbornika;
v Hotedršlci je dobila SDS 94 glasov, SLS 51 glasov;
v št. Lenartu (vol, okraj Laško) je bilo volilnih upravičencev 165. Glasov je bilo oddanih 128 ter je dobila SKS 79 glasov (6 mandatov) in SLS 49 glasov K3 mandate);
v Laškem je bilo volilnih upravičencev 280, oddanih glasov 249. SDS je dobila 183 glasov (13 odbornikov). Združena lista (SLS in Nemci) 66 glasov (4 odbornike;
v .furkloštru volilnih upravičencev 524, oddanih glasov 208. SLS 144 glasov (17 mandatov), napredna gospodarska lista 64 glasov (8 mandatov).
J
46
Pritožbe o nasilju vladnih organov se vedno bolj množe. — Zabranjeni shodi Svetozarja Pribičevića v Bosni« — Policija zaprla ves pripravljalni odbor. — Zopet napad na radićevce.
— Beograd, 27. junija. Že prva dejanja vlade g. Vukičevića in dr. Marin-kovića v pravkar započeti volilni kampanji pričajo, kako si vlada zamišlja «svobodne^ volitve. Vse kaže na to, da se hoče vlada, uvidevajoČ, da si z lastno močjo in brez stvarnega programa ne   more   pridobiti zaupanja volilcev,
poslužiti skrajnega terorja in nasilja, da zlasti v onih krajih, kjer so se volitve tudi že doslej «delale», zasigura
mandate. Za to govore že vladne kandidature. Skoraj vsi ministri z ministrskim predsednikom na Čelu kandidirajo v volilnih okrožjih južne Srbije, Bosne in Hercegovine, kjer politična zavednost še ni na taki stopnji, da bi zamo-gel narod svobodno izraziti svoje mišljenje. Na te kraje se je sedaj vrgla vlada in skuša preprečiti volilno agitacijo drugih strank. Tekom zadnjih dni se strahovito množe pritožbe zoper teror policijskih oblasti. Notranje ministrstvo je kar preplavljeno s protestnimi brzojavi vseh opozicijskih strank. Tudi izvršni odbori parlamentarnih klubov so zaposleni večinoma s pritožbami svojih organizacij radi nasilja oblasti, ki preprečujejo vsako agitacijo vladi nasprotnih strank.
Največjo pozornost je vzbudila danes v beograjskih političnih krogih vest, da je vlada preprečila vse včerajšnje shode Svetozarja Pribičevića v Bosni in Hercegovini. Za včeraj dopoldne je bil napovedan shod SDS v Foči, popoldne pa v GoraždL Povsod so pripravljali Pribičevieu svečan sprejem. Radikteli, ki so doslej vzdrževali svojo strankarsko moč v Bosni le z nasiljem, so tudi tokrat napeli vse, da preprečijo akcijo SDS, v kateri vidijo svojega najnevarnejšega nasprotnika. Na Pribičevičev shod v Foči so poslali več svojih kričačev, ki naj bi motili zborovanje. Se predno je bil shod o tvor j en, so skušali izzvati nerede. Ko so reditelji hoteli kričače odstraniti, da bi zasigurali miren potek zborovanja, je nastopila po nalogu zastopnika srez-kega poglavarja policija in razpustila shod, ki ni bil niti otvorjen, in to kljub ogorčenim protestom zborovalcev, ki se jih je zbralo preko dva tisoč.
Na še bolj nasilen način je vlada preprečila popoldanski shod SDS v Goraždi. To okrožje si laste radikali izključno kot svojo domeno. Ker pa so začeli volilci v zadnjih mesecih v vedno večjem številu prestopati iz radikalne stranke v SDS, in so radikali spoznali, da so njihove vrste resno omajane, so skušali potom policijske oblasti zopet ojačati svojo moč. V Goraždi je poseben pripravljalni odbor pripravljal Svetozarju Pribičeviču posebno svečan sprejem. Na sredi trga je bil postavljen govorniški oder, okrašen s cvetjem in zastavami. Radikalne prvake, ki so doslej le s pomočjo policije zamogli sklicati večja zborovanja, je to silno bodlo v oči. Včeraj zjutraj je policija brez povoda aretirala vse člane pripravljalnega odbora in shod kratko malo prepovedala. Iz mesta in okolice je prišlo nad 2000 ljudi na shod. Policija jih je s silo razganjala. Zborovalci so ogorčeno protestirali proti temu na*
silju in na glas izjavljali, da radikalna stranka ne bo dobila niti enega glasu. Ko je popoldne dospel iz Foče Sveto-zar Pribičević, mu je policijski šel sporočil, da je po nalogu vlade shod prepovedan. Svetozar Pribičević je poslal ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru Velji Vukičeviću protestno brzojavko, v kateri <*a. obv.šča o do*
godkih in zahteva pojasnila. Svetozar Pribičević v svoji brzojavki energično protestira proti temu nasilju, ki se vrši pod Vukičevićevo vlado ter zahteva popolno zasiguranje zborovalne svobode in svobodnih volitev. Ne le med pristaši SDS, marveč tudi v vrstah radikalne stranke vlada radi tega postopanja oblasta veliko razburjenje. Splošno prevladuje vtis, da je vlada s tem svojim činom le Še bolj ojačila odpor proti ra-rikalnemu nasilju in strnila vrste SDS. Tudi za danes dopoldne napovedani shod v Rogatici se je že včeraj napovedovalo, da bo prepovedan.
Slična poročila prihajajo tudi iz Vojvodine, kjer hoče vlada zatreti ne le vsako akcijo opozicijonalnih strank, marveč tudi agitacijo pašićevcev. Iz tega razloga je bila danes objavljena naredba notranjega ministra, s katero se razpušča občinski svet v Novem Sadu, v katerem so imeli pašićevci skupno z Nemci in Madžari večino. Za vladnega komisarja je imenovan dr. Boro-ta, pristaš jovanovićevcev, ki v Novem Sadu sploh nimajo nikakih pozicij. Tudi ta razpust se komentira v političnih krogih kot akcija vlade proti pašićev-cem in drugim vladi nasprotnim strankam. Ob enem pa hoče vlada s tem vplivati na narodne manjšine, da podprejo vladne kandidature.
V južni Srbiji se neovirano nadaljuje teror proti radičevcem kljub ogorčenemu protestu radičevskega poslanskega kluba in zagotovilu ministrskega predsednika, da bo zajamčil zborovalno in volilno svobodo. Včeraj je bil ponovno izvršen napad na radičevske agitatorje v južni Srbiji. V Štipu sta morala Pavle Radić in dr. Švegel ponovno bežati pred nahujskanimi množicami, ki so jih dejansko napadle. Tudi na glavnega tajnika republikanske stranke dr. Ikonica je bil izvršen napad. Napadli so ga celo v policijskem poslopju pred očmi policije, ne da bi ga bil kdo branil. Pri napadu je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico.
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO
— Beoarad. 27. junija. Podajanja za •klenitev jugoslovansko - neonske trgovinske pogodbe, ki se vrši v Berlinu, potekajo ugodno in bodo bržkone še koncem tega meseca zaključena. Pogodbo bosta v imenu naše vlade podpisala naš berlinski poslanik BaJugdžič in šef naše trgovinske delegacije Mrša Todorović.
NOV TRŽAŠKI ŽUPAN
— Rim, 27. junija. Mesto dosedanjega guvernerja v Trstu generala Snobilia je imenovan za tržaškega župana Karel Arch, ki je bil že v letih 1903. do 1926. član občinskega sveta in pristaš italijanske nacijona-lieticne struje. .
Pozdravljeni Sokoli!
Pozdravljeni Sokoli in vi vsf, ki pri* ha jate danes v našo sokolsko, belo Ljubljano, da z nami proslavite uspeh zmagujoče sokolske misli! Pozdravljeni sokolski delavci, ki tiho in skromno, a vztrajno in uspešno gradite temelje boljše bodočnosti našega naroda! Po* zdravljeni pionirji naprednega duha in napredne misli!
Velik in pomemben je praznik, ki ga slavi danes Sokolstvo v Ljubljani, To ni le praznik ljubljanskega Sokola, marveč praznik vesoljne sokolske ide* je, ki je zmagovito preživela viharna leta in težke napade besnih nasprotni* kov. Saj so sokolski dnevi o priliki V. pokrajinskega Tlet a posvečeni predvsem slovesni otvoritvi Sokolskega doma na Taboru, da postane novo torišče sokoU skega dela, novo sokolsko ognjišče, okrog katerega se bodo zbirale nove mo* či, v katerem bo črpala sokolska misel nov zalet k nadaljnemu oplodujočemu in uspešnemu delu za duševno svobodo in kulturni napredek našega troimene* ga naroda.
S ponosom lahko zre danes Sokol* stvo na mogočno stavbo, ki je plod ne* umornega sokolskega dela. Sanje in živ* Ijenjska hrepenenja onih bratov, ki $o postiljali zibelko Sokolstva, se priča njajo uresničevati. Sovražniki SokoU stva niso držali križem rok, ko so vi* deli, da postaja resnica, česar niso mogli nikdar verjeti. Kdo se ne sporni* nja, leske ovire je delala klerokomuni* stična večina na ljubljanskem magr* stratu, ko je šlo za to, da se preprečijo načrti Sokola L in onemogoči zgradba Sokolskega doma. Toda sokolska žila* vost in vztrajnost je premagala vse ovi* re in prekrižala vse račune besnih na* sprotnikov. Delo je zahtevalo velike žrtve, toda Sokol je podal nov dokaz svoje življenske sile. Veličastni SokoU ski dom na Taboru je nov dokaz, da
predstavlja Sokolsfvo moč, ki bo prej sli slej strta mračne sile in dvignila na.=
rod tudi iz duševnega suženjstva, kakor je bilo Sokolstvo v polpretekli dobi ona sila, ki je bodrila naš rod, da se je uprl tisočletnim tlačiteljem in zlomil okove suženjstva, da mu je zasijalo solnce svobode.
Sokolski dom na Taboru je neraz-rušna trdnjava, večen spomenik nepre* magljivih stremljenj našega mladega pokolen ja.
Zato je prav, da so se zbrali danes v Ljubljani predstavniki vsega slovanske: ga Sokolstva, da skupno z nami prosla* ve ta veliki sokolski praznik, ki bodi mejnik v nadaljnem, še večjem razma* hu sokolske ideje in sokolskih načel.
Ta praznik pa je obenem tudi praz--nik celokupne jugoslovenske napredne javnosti. Saj se borimo proti istim so-vražnikom, proti istim silam, ki se jejo neslogo v našem narodu, ki mu ubijajo ljubezen do domovine in ki ga hočejo udinjati Dunaju in Rimu. Sokolska zmaga je zato obenem tudi zmaga napredne misli, zmaga napredka nad reak-cijo. Celokupna napredna javnost zre zato z enakim zadoščenjem kakor So* kolstvo, na veličasten sokolski dom na Taboru, v katerem vidi simbol liapred* ka in vstajenja našega naroda iz dušev* nega suženjstva.
V tej trdni veri pozdravljamo danes v Ljubljani mile brate in sestre iz brat-ske Češkoslovaške in Poljske ter iz vseh krajev naše ujedinjene domovine, ki so od daleč prihiteli, da se skupno z nami vesele in proslave ta pomem= ben dogodek. Ljubljanskemu Sokolu L, ki si je s Sokolskim domom na Taboru postavil krono svojemu delu, pa k veli* častnemu uspehu iskreno čestitamo in kličemo: \Taprej po začrtani poti do končne zmage, ki naj združi Slo\,encer Srbe in Hrvale v bratski, sokolski Iju* bežni, slogi in zvestobi, zasužnjenim bratom onstran meja pa prinese težko
pričakovano osvobojen je in ujedinjc-rtze! Zdran'o t
uri. Pustili ga niso niti za korak dalj« ter so zahtevali, naj se takoj vrne. odkoder je prišel. Posredovati so morale oblasti, da je lahko nadaljeval svojo pot dalie. Ko je dospel v Ohrid, kjer ga je nestrpno pričakovala velika množica ljudstva, je bil takoj sprejet z velikimi demonstracijami. Pavla Radića, Svegln in Boškovića so bombardirali z gnilimi jajci in paradižniki, tako da je bil avto ves pobarvan od njih.
Orožniki si v veliki množici niso znali pomagati, končno pa se je nekdo spomnil, da je svetoval šoferju, naj vozi dalje v Bitolj. Med strahovito gnjeco, bombardiranjem z gnilimi jajci in paradižniki je krenil avtomobil dalje ter v največji brzini odhitel proti Bitolju.
V Bitoli je dospel popoldne, toda že pri vhodu v mesto ga je sprejela velika množica demonstrantov, ki so radićevce napadli zopet z gnilimi jajci in tudi s kamenjem. Kamenje je padalo taki* na srosto, da so popolnoma razbili steklo avtomobila pred šoferjem. Ko ie šofer videl nevarnost je pognal avtomobil / vso silo ter odhitel naravnost pred zgradbo uprave mesta, demonstranti pa so vdrli kričeč za njim.
Ko so Pavle Radić in tovariša prišli pred upravo mesta, se je že zhra!o oro/ništvo. ki je pričelo odganjati demonstrante, ki jih je bilo polno v vseli bližnjih ulicah. RadiČevci so zaprosili šefa polcije, naj jim omogoči odpočitcV v mestu. V spremstvu policijskega uradnika in orožnikov so odšli k velikemu Županu, kjer so stali, kajti po bitoljskili ulicah se je zbirala Čim dalje večja množica demonstrantov, ki so zahtevali, run se gosti odstranijo iz mesta.
V znamenju diktature v SLS
Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani. — «Slovenec» potrjuje naše informacije o izključita krščanskih socijalcev iz ljubljanskega
strankinega vodstva.
Ker je »Slovenski Xarod< v soboto poi o-£al, da se je pretekli teden vršilo v ljubijalskem Rokodelskem domu zborovanje zaupnikov SLS v L-jubjani, na katerem je bil izvoljen nov mestni odbor, ker je bilo prejšnje ljubljansko vodstvo SLS razpušce-no, je bil tudi >Slovenec< prisiljen, da je v svoji nedeljski številki objavil o tem zborovanju kratko poročilce, ki v glavnem le potrjuje informacije našega lista. >Slovenec< navaja, da so biii izvoljeni v ta mestni odbor za načelnika advokat g. dr. Jerič, za podnačeLnika šolski ravnatelj v p. g. Jeglič, za Člane pa gg. urednik Fr. Terseglav, mag. uslužbenec Vovko, mag. svetnik dr. Kodre, ravnatelj »Vzajemne posojilnice* Fr. Orehi ek, tesarski mojster Fr. Pust, rac. nadsret-nik Albin Zaje, mesarski mojster Fran 2an in rac. svetnik Jože Pire Iz teh imen je razvidno, da razen g. urednika Terseglava ni nobenega krecanskegt eocijalca v novem klerikalnem mestnem odboru, kajti za g. ravnatelja Jegliča, ki je iz solidarnosti z dr. Stanovnikom odložil svoje mesto v sosvetu na magistratu, se se ne ve, ali bo prevzel izvolitev. Krščanski socijalci so potisnjeni popolnoma v stran.
>Sloveuecc trdi, da je bil ta odbor izvoljen soglasno in da so bili sploh vsi sklepi na zborovanju sprejeti soglasno. Res je seveda to. da se je na zborovanju zelo mnogo kritikova! od osrednjega vodstva SLS vsiljeni način reorganizacije SLS v Ljubljani in da tudi odbor ni bil izvoljen soglasno, ker je g. dr. AdlešiČ s svojo kandidaturo ostal za sest glasov v manjšini.
Da se s taktiko osrednjega vodstva SLS mnogo klerikalnih pristašev ne strinja, je dokaz tudi to, da je odložil tajništvo SLS za Ljubljano dosedanji tajnik g. Košir in da je prevzel njegovo mesto znani klerikalni agitator g. Žužek, o Čegar nedavni avanturi na ljubljanskem magistratu kroži po Ljubljani zanimiva govorica.
»Sloveuec< je smatral za potrebno, da v posebnem uvodniku z ozirom na odkritja našega lista na vsa usta zatrjuje, da o likvidaciji SLS v Ljubljani ni bilo nikoli govora. Dejstvo je, da je vodstvo dosedanjo svojo organizacijo v Ljubljani likvidiralo, da je razpustilo prejšnje ljubljansko vodstvo in krajevne odbore ter imenovalo odbore, ii katerih so izključeni krščanski socijalci. ki so imeli v dosedanjih odborih večino. Tega •»Slovenec* ne oporeka. Reorganizacija klerikalne stranke v Ljubljani se vrši v znamenju diktature in to je tisto, za kar pravzaprav v resnici gre.
>Slovenec< je v prikrivanju razdrapanih razmer med klerikalnimi prietaši v Ljubljani napisal tudi to-le: >Z vztrajnim bojem te je SLS posrečilo dopovedati beograjskim krogom, da je Ljubljana tretja prestolnica v državi.< To je SLS dopovedala na ta način, da je pustila kot soodločujoča v vladi avtonomno Ljubljano še nadalje pod vladnim komi sari jatom, da nihče ne ve, kdaj *e bodo vršile ljubljanske občinske volitve, dasi bi se že lahko prav tako kakor v Celju, in da je glasovala za določbo v finančnem zakonu, po kateri odobrava proračune občin, ki presegajo 3 milijone dinarjev, finančni minister, s Čemer je dejansko znatno okrnjena ljubljanska občinska avtonomija.
Radićevci v južni Srbiji
Radićevci potujejo po južni Srbiji in doživljajo pri tem velika razočaranja. V petek je odpotoval iz Debra v Strugo bivši minister Pavle Radić v družbi bivšega konzula dr. Shvegla in dr. Boškovića. V Debru so se mudili le malo časa, obveščeni pa so bili, da njihovo potovanje ni povsem varno, in oblast jim je dala za spremstvo dva orožnika. Kljub temu je na potu v struški srez ustavila Radićev avtomobil večja skupina seljakov in zahtevala, naj se vrne. Po kratkem prepiru so došli zastopniki policijskih oblasti svetovali Pavlu Radiću in tovarišem, naj ne nadaljujejo potovanja in naj rajši prenoće v bližnjem selu. v Trebiških hanih, kar so tudi storili.
V soboto zjutraj so nadaljevali pot v Strugo. Pred mestom jih je sprejela večja množica meščanov in seljakov z gnilimi jajci in orožniki so komaj ubranili radičevce pred hujšimi napadi. Vendar pa to ni zadostovalo, avtomobil se je pred množico moral ustaviti in sam sreski poglavar je moral posredovati, da so ga spustili naprej in da je mogel nadaljevati skozi Strugo pot v Ohrid.
Ko se je zvedelo v Ohridu za prihod radičevcev, se je že na vse zgodaj zbralo na trgu pred hotelom »Velika Srbija« večje Število meščanov in seljakov iz bližnjih vasi.
Na poti v Ohrid pa so radičevci doživeli drugo neprijetnost. V selu Pod-molju. blizu Ohrida, so tamošnji seljaki ustavili avtomobil ter ra zadrževali dve
Albanije se ukloni
— Beograd, 27. junija. Zunanje ministrstvo je sprejelo včeraj preko Pariza uradno obvestilo, da je tiranska vlada sprejela pogoje velesil za likvidacijo ju-So-*loven*Ko-a1banskega spora. Gjura-šković je bil bržkone že tekom včerajšnjega dne izpuščen.
Razpust zagrebškega občinskega sveta
— Zagreb. 27. junija. Včeraj dopoldne se ie vršila pri velikem županu dr. Bogda« nu Sroparju konferenca, kateii je prisostvo val župan Heinzl. Veliki župan je udcle« žencem sporočil, da se zagrebški občinski svet razpusti 18. julija. Z ozirom na to bi se imele po občinskem redu. veljavnem za mesta iz/a 1. 1805.. vršiti občinske volitve v roku štirih tednov po razpustu, t. j. 21. avgusta. Danes se je zvedelo, da imenovani komisar banski svetnik v p. dr. Anton Gnr glia noče prevzeti dolžnosti komisarja, bn« je radi slabega zdravia. o čemer je dane« obvestil župana Heinzla in velikega župana dr. Stviparja.
V VLADI NE BO VEČ SPREMEMB
— Beograd, 27. junija. Včeraj je dospel v Beograd novoimenovani minister Velia Popović ter položil prisego. Novinarjem je izjavil, da ne pripada nobeni frakciji ter da bo delal za interes celokupne radikalne stranke. V vladnih krogih se naglasa, da je izpopolnitev vlade definitivna in da do sestanka Narodne skupščine ni pričakovati nobenih sprememb.
KONGRES NARODNIH MANJŠIN
— Ženeva. 27. junija. Prihodnji kongre« narodnih manjšin se bo vršil v času od 22. do 24. avgusa pod predsedstvom slo* venskega poslanca v italijanskem parla* mentu. dr. Wilfana.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: inv. posojrlo. 84.50, Vojna škoda 342. 343.50. ZadoUWce JCrani. dež. banke 20, 22, Zastavni HitJ Kr?ni. deževe banke 20, 22. Celjska po%o»1ni\;a 195, 107. Ljubljanska kreditna 150, Praitediona 850, Kreditni zavod 160. t TO, V>v*e 139, Stavbna družba 55, 65. »£e*er« VH.
ZAGREBŠKA «08 Z A.
Efekti. 7odst. invmL po*, l&tl 84 in i>ol — 85, 2 in polodEt. dri. t*qU u ratnu 54e-tu 341 in 3 četrt — ms K poi. Ljubljanska kreditna 150—1%, Pn*fe«HoaA 850 — 855, Trboveljska 480, V »h* 140-142.5. Agrari« 50.50.
Deviie. Dunaj 700.60 — 806.60, Berlin 15.485 — 13.515, Italija 326.88 - 328.88, London 276.— — 276.80. N©incyork rek 56.70 — 56.90, Parit, fSXm — 224.375, Praga 168,20 — 169.—, Vartava 10.935 — 10.965.
Valute: Newyork Me dolar 56.05—66.25 INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.S45. London 25.225, Newyork 519.37S, Mila* 29.18, Praca lft.88, Berite ttft.16.
378
Izredno posrečen letalski miting v Ljubljani. — Ogromen obisk iz Ljubljane in vse Slovenije. — Discipliniranost naše publike. — Drzne produkcije v zraku. — Posrečen skok z aeroplana.
— Velike ovacije letalcem.
V zvezi z uspelimi prekooceanski mi poleti se ie začel ves kulturni svet intenzlv. no zanimati za letalstvo in zato ni čuda, da je včerajšnji letalski miting na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju privabil do 25.000 gledalcev. Aeroklub je porabil ugodno priliko, ko se toliko govori in piSe o razmahu moderne avljatike, kakor 5e nikoli poprej, in zato je lahko z uspehom prireditve zadovoljen.
Od vsesokolskega zleta naprej takega »avala množic Se ni videla nobena prireditev v LJubljani in v ostali Sloveniji. Umev. mo ie, da je bilo vse zanimanje Ljubljančanov koncentrirano samo na popoldansko Ie. talsko prireditev, ki ie pomenila za veliko večino ljubljanskega prebivalstva važen doživljaj. Vse mesto je bilo na nogah, vse Je govorilo samo o letaldh in popoldanskem mitiitgu. Javna in skoro vsa privatna po-alopja so izvesila zastave. Le malokdo Je odšel na izlet v okolico. Vreme, v soboto ie »tako neugodno, se je včeraj popravilo In nam popoldne naklonilo najlepšo poletno aedeljo.
Ogromno zanimanje za to svojevrstno prireditev pa je vladalo tudi v ostali Sloveniji. Vsi vlaki, ki so prihajali dopoldne Id opoldne v Liubliano, so bili prenapolnjeni. Kdor ima v Sloveniji avto ali motorno kolo. vsak ga je včeraj opremil in naložil t rodbino iii znanci ter se pripeljal v Ljubljano, (ki je včeraj zbrala toliko število avtomobilov, kakor morda še nikdar.
Kmalu popoldne se je začelo preseljevanje Ljubljančanov. Velike množice so okupirale Grad in Golovec, deloma tudj vrhove nad Šiško, še večje pa so se na. potile na vojaško vežbališce pri Zalogu. Po vseh cestah so se pomikale nepretrgane procesije, se vrstili avtomobili in vsa možna druga vozila. Posebni in redni vlaki, ki so vozili iz LJubljane proti Zalogu, so bili vsi prenatrpani. Mladi podjetniki, ki niso mogli v vagone, so splezali kar na strehe in okupirali vse s>topnice. Železnica sama je prepeljala iz Ljubljane na letališče okrog 10.000 ljudi, enako ali pa še večje število jih je prišlo peš ter z raznimi vozili, tako da se je zbralo na obširnem vežbalitču do 25.000 ljudi.
Za letališče odrejeni prostor je bil obdan od kordona vojaštva, ki pa ni imelo mnogo posla, ker so Ljubljančani tudi to pot pokazali, da znajo biti disciplinirani. To Je bila tudi velika sreča, ker bi sicer lahko nastal največji nered, ki bi mogel imeti usodne posledice. Poveljstvo na letališču je namreč v zadnjem hipu prevzela menda vojaška uprava In tako nihče nI videl, kdo naj izdaja veljavne odredbe. Civilni reditelji so bili brez Informacij In sami sebi v nadlogo. Množice pa so ostale k sreči mirne in zadovoljne v svojih taboriščih in je tako miting kljub ogromnemu navalu potekel v najlepšem redu in brez najmanjše nesreče. V gozdičih okrog vež-bališča je bilo postavljenih več šotorov, ki pa so svoje prvotne zaloge že kmalu v začetku Tazprodall. Zmanjkalo ie jedil, »manjkalo piva in mali novca, tudi slado-ledarji so prav kmalu izpraznili svoje vozičke. Le vina si mogel še tu in tam dobiti.
Z vojaško točnostjo se ie začel program ob 16., ko sta vzletela naša roiaka kapetan Pavle Cenčič in tehniški poslovodja Er-nest Turko na svojih ponosnih lovcih. S silno brzino sta se dvigala vlšie in višje pod ne£o, Obkrožila sta parkrat letališče in okolico, nato pa začela izvajati v višini drzne akrobacije, ki so zadrževale ljudem sapo. Kar zaporedoma sta delala salte mortale, se spuščala skoro na glavo proti zemlji, se prevračala sedaj na levo sedaj na desno, kakor da za nju fizikalni zakoni ne obstojajo. Ko sta se bleščeči ogromni ptici v divnem poletu tik nad glavami množic spustili zopet na tla, sta bila drzna pflota pozdravljena z viharnimi ovaci-jami.
Za lovcema so se zaporedoma začela dvigati solidna šolska letala tipa Branden-burg. na kaiterih so se vozili oni izmed srečnih izžrebancev, ki so si priborili svojo pra. vico bodisi s protekcijo, bodisi s svojimi komolci. Letanje s pasažlrji je trajalo celi dve uri ta je postalo Že monotono, dokler se ni na svojem orjaškem Potesu dvigrjil znani indijski letalec poročnik Bajdak, ki je kljub veliki teži legata izvajal v zraku tudi razne šahe in druge drzne akrobacije in aadivll vae gledalce. Tudi nJemu Je množica prirejala burme ovacije.
Ko je g. Bajdak pristal, se je od nekod razširila vest. da bo zadnja točka progra. ma. skok z letala odpadla. Ljudje so se že začeli seliti proti železnici in se pomikati proti Ljubljani, ko se je naenkrat pojavil med njimi močan val razburjenosti in napetosti. Z letala, ki je plulo visoko v zraku v smeri proti pokopališču, se je odtrgala bela kepa, ki pa se je v par trenutkih raz-vUt v lep dežnik. Drrni pilot Egger je torej vendar izvršil svojo namero In se spu. stil z aeroplana na ti«. Z utripajočim srcem so ljudje opazovali, kako je drselo padalo vedno nižje in nižje, dokler ni izginilo za gozdičem. Ko so kmalu nato Eggerja v triumfalnem sprevodu zdravega in smehlja. Jočega privedli nazaj na letališče, ni bilo navdušenja ne konca ne kraja.
Polagoma so se začele množice razhajati In ponovila se <je zopet ona pestra in ve. ličastna slika kakor ob prihodu, a samo tedaj v nasprotnih smeren. Naval na posebne vlake, ki so vozili proti Ljubljani, je bil ogromen in zopet je bil okupiran vsak pro. ~—*ek; krtereft je mogel kdo dobiti Lt
prvi vlak je bil slabše zaseden, ker so ljudje prezrli opozorilo železniške uprave in Aerokluba, da bodo vlaki na povratku stali le n^ postajališču Dev. Marije v Polju in ne pri vežbališču. Zato pa so se mnogi, čeprav so imeli v žepih še veljavne vozne listke, napotili v mesto peš, kar pa pri lepem poletnem večeru ni bila posebna žrtev. Zvečer se je razvila v vseh ljubljanskih javnih lokalih prava ljudska veselica, tako da so tudi mestni gostilničarji lahko odškodovali za popoldansko praznoto.
Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih
Aeroklub je poskrbel tudi za atrakcijo, s katero je privabil v krog posetnikov letalskega mitinga mnogo ljubiteljev izrednih občutkov. Kot posebno točko je dal na spored letanje onih srečnežev ;«zmed občinstva, ki so potegnili pri žrebanju s številkami označene listke. Zal je bilo med mnogimi tisoči poklicanih sarno 50 izvoljenih, pa še ti niso prišli v polni meri na svoj račun. Za izvoljene je bil določen prostor pri prvi čuvajnic' na zapadni strani vofaškega vež-baftšča. Tu so se zbrali srečni lastniki Iz. žrebanih srečk in napeto pričakovali, kdaj jih popeljejo reditelji k aeroplanom, da se dvignejo med nebo in zemljo ter si ogledajo zbrane množice iz ptičje perspektive. Leteti prvič v življenju po zraku ni šala. Človek ima tremo In tarejo ga skrbi, kaj bo z dobrim kosilom, k! ga je komaj nekaj ur poprej spravfl pod streho Stresti tako robo iz aeroplana gledalcem na glavo, bi ne bilo posebno uljudno in zato ni čuda, da so imeli nekateri zastran letanja tehtne pomisleke. Hoteli so celo organizirati ofer. talno licitacijo izžrebanih številk in so nastavili precej visoke cene. Ker se pa nihč*e ni zanimal za prodajo in ker je radovednost premagala vse pomisleke, so ostali pri čuvajnici, dokler niso pr1 šli po nje reditelji.
Nastal je trenutek napetega pričakovanja. Za gostimi vrstama gledalcev so odvedli reditelji 50 izvoljenih k aeroplanom, kjer so jih postavil* v dve vrsti, pregledali izžrebane številke in določili, kdo poleti prvi. Prednosr so imele seve tudi pri letanju ženske. Bilo jih je 5—6, a so :mele to čudno lastnost, da so se kar na hitro roko množile. Vrag vedi od kod in kako se jih je nabralo toliko, da moški sploh niso ime. ii izgleda, da pridejo na vrsto. Ženskam namreč za letanje n'so bile neobhodno potrebne številke. Zadostovalo je rudi kakršnokoli sorodstvo z enim izmed pilotov, pa je bila vožnja po zraku zagotovljena. Funkcij onarji aerokluba so si s hvalevredno vnemo prizadevali, da pridejo na vrsto sa. mo oni, k: so imeli številke, toda ves njihov trud je bil zaman. Ljubljanske dame in gospodične iz boljše družbe so si že zna. le ugladiti pot do vojaških pilotov. Vsaka si je pravočasno preskrbela naklonjenost enega junaka dneva in tako so romale proti vsem predpisom k aeroplanom ter se dvigale v zrak izpred nosa ozlovolienlh last. nikov izžrebanih številk. Funkcijonarji Aerokluba so opetovano opozorili komandanta eskadrile, da bi se morali tud1 piloti držati reda, ker Jih !e vojaška oblast ko. mandirala na letalski miting kot civilno prireditev, ki lo je organ*ziral In vodil Aero. klub. Toda vse prigovarjanje je bilo zaman. Kakor so nam drugače simpatični naši -junaški avfjatiki, moramo vendar ugotoviti, da so se dal! včeraj zapeljati in da so zanašali v prireditev nered. Nekatere ljubljanske dame in gospodične so pokazale včeraj vse graje vredno nediscipliniranost, ker se niso zmenile za upravičene proteste onih. ki so 'meli pravico do letanja, marveč so pod pokroviteljstvom pilotov izrabile svoj privilegirani družabni položaj in onemogočile drugim polet. Posledica Je b'Ia, da Je prišlo od 50 izžrebanih številk na vrsto komaj 20 in še lastniki teh so se morali naravnost boriti za sedež v aeroplanu.
Občinstvo naravno s to točlto sporeda ti: bilo zadovoljno. Akrobacije prvih dveh letal so vsem srledalcem ugajale. Slediti bi jim bil moral skok s padalom ali «marelo», kakor so ga krstili gledalci, namesto te najzanimivejše točke ie pa prišlo na vrsto le. tanje s srečnmi :n privilegiranimi pasažirj 1. ki je trajalo skoraj dve uri. Občinstvo Je nekaj časa potrpežljivo gledalo borbo za sedeže v aeroplanjh« potem se je začelo dolgočasiti, ker so bili poleti sila monotoni in kratk*. naposled ie pa Izgubilo potrpi je-nje in začelo godrnjata. Od vseh strani so se čuli klici: Kje je marela? Zakaj nas pustite čakati na vročini in gledati, kako se peščica privilegirancev puli za letanje? Tako desorganizirano in dolgotrajno letanje s pasažirji bi bili občinstvu res lahko prihranili. Naj bi sled-l akrobacijam prvih dveh letal takoj skok s padalom, potem bi pa opozorili občinstvo, da je na vrsti letanje, ki se bo zelo zavleklo. Oni. ki jih je ■ta točka zanimala, bi ostal'', večina bi pa odšla. Tako je pa vse gledalce najbolj zanimal skok z aeroplana in zato so morali čakati še dve url. ne da bi imeli ves ta čas kak užitek. Uživali so samo oni. k* so le. tali. V tem pogledu občinjtvo s prireditvijo ni bilo zadovoljno.
Za veselice! plese in slične prireditve Izdeluje vabila« letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
Ljubljanske dame v aeroplanih
Med tistimi srečneži, ki so zadeli števil« ke in s tem dobili pravico za polet v aero« planih, so bile seveda tudi dame. Krčevito po držale «številke» v roki in čakale, da pri* dejo na vrsto. Letalci so pa kavalirji, zato gospodičnam ni bilo potreba tako dolgo čakati kakor moškim. Tudi to pot se je uveljavilo načelo, da imajo dame prednost. Seveda, zakaj bi na letalskih mitingih to ne veljalo? Moški mladini, ki je tudi ča-kala, to ni bilo prav. Očitala je lepemu spolu, da je že vendar emancipiran in da ni več razlike med hlačami in krilom. Raz« lika je pa le in so tudi slučaji, ko ženske nočejo vživati emancipacije, katera ima, kakor vsaka stvar, dobre in slabe strani.
Naše gospodične, morda tudi kaka go» spa med njimi, so se zadržale nad vse pri« čakovanje junaško. Zc pred letanjem, po pristanku so bile pa naravnost vzhičenc, navdušene in jim kar ni hotelo v glavo, da je konec prijetnemu plovenju med nebom in zemljo.
Vse s številkami so bile trdno odločene, da ne odnehajo, da morajo leteti na vsak način. Na zunaj so kazale veselje in ravno* dusnost, tu pa tam je pa le kaka med nji« mi globokejo vzdihnila in zadrhtela. V du* hu se je ta ali ona morebiti tudi križala in molila »O moj Bog. vsi moji grehi...» To so seveda samo domnevanja. Kakor rečeno, na zunaj so bile junakinje; mogoče večje nego gruča mladeničev, ki so sredi letali* šča s številkami v rokah nekako prepade« no pričakovali usodnega trenutka in debelo gledali kaplara s kelihom, v katerem so bila okrepčila za «pot v večnost«.
Naš urednik se je z damami po letanju razgovarjal. Na vprašanje, kako je bilo, so so gospodične in gospe odrezale tako:le:
Olga Kolarjeva: «Luštno je bilo, toda prekratko. Tako prijetno sera se počutila v letalu in sem vsa navdušena. Vsak dan bi se vozila.»
Zalka Korenjakova: «Imenitno, sijajno! Zal, da je trajalo le dve minuti. Samo dra* žijo s temi kratkimi leti. Vsaj eno uro če bi letela...»
Elga Knezova: «Grozno fajn! Da bi vsaj skozi Ljubljano vodila kaka zrakoplovna prometna linija! Jaz bi vsak dan frčala!*
Joža KonČanova: aKolosalno! Samo pre* kratko. Takoj bi zopet letela, če bi me ho« tel kak pilot s seboj vzeti. Pa bolj visoko kakor prvič!»
Hitda Jonska: «Sijajno! Kako bi še rada letela! Najprijetnejše je bilo, ko smo se »puščali na zemljo. Zelo prijetno!«
Krista Raznožnikova: «Oh, kako je to prijetno! Le prekratko je bilo. Jaz bi takoj poletela naravnost v Ameriko.»
Ivank* Končanova: »Imenitno! Vsak dan bi se vozila. Se s padobranom bi se spustila iz aeroplana. Včasih sape kar zmanjkuje, včasih jo je pa preveč.*
Iz vseh teh izjav vidimo, da so naše dame prav junaške in zelo navdušene za frČanje po zTaku. Imenitno, sijajno, ko* losalno!
*
Pepe med kavkami
Med blaženimi izvoljenci, ki so včeraj letali po zraku, je bil tudi Pepe iz našega uredništva, tisti, ki ga je imela gripa in ki se zanima zdaj za polete čez ocean. Kako je prišel do srečne številke, nam ni hotel povedati. Pravi, da so ga izžrebali na sličan način, kakor so izžrebali nekatere dani« in gospodične iz boljše ljubljanske družbe. Naj bo že kakorkoli, nas Pepe je bil včeraj med kavkami in pripoveduje o svojem junaškem podvigu takole:
— Takoj, ko je Aeroklub napovedal letalski miting, sem hitel k brivcu in se dal ostrici »na balin«. Kdor je včeraj letal, bo žs razumel, čemu je bila ta previdnost. Aeroplan ni kočija, niti koleselj. v katerem se človeku ne jezijo lasje. Las imam itak malo in zato se mi sploh ni modo pripetiti, da bi Že pri startu dvignil letalsko čepico, ki so ml jo posodili postrežltivi funkcijo-narii Aerokluba. Postavil sem se med izvoljene in čakal, kdai nastane odločilni trenutek. Čakati sem moral dolgo, ker so imele dame seveda prednost. Ko so se vse prednosti srečno vrnile iz zračnih ni-žav, sem zbral ves svoj pogum, nataknil čepico in očala ter se pripravil za naskok na letalo. Letala je bilo namreč treba na-skakovati, drugače je smuknila od strani kaka odlična ljubljanska dama in izvoljenec z izžrebano številko ie ostal z dolgim nosom sredi travnika. Končno se mi ie posrečilo ujeti brnečega ptiča In zlesti v njegov trebuh.
Komaj sem trdno sedel na udobnem stolčku in si zapel pas okrog trebuha, ie zabrnel propeler in že nisem čutil tal pod nogami. Prvi občutek ie bil malce čuden. Med nebom in zemlio še nikoli nisem bing-lial, zato mi je bilo nekam tesno pri srcu, ko sva se dvignila s pilotom nad vojaško vežbališce. Bal sem se tudi za kosilo, ki še ni bilo prebavljeno in ki bf lahko presenetilo radovedno občinstvo, nad katerhn je pral aeroplan. No, pa Je Slo vse po sreči. Kmalu po startu sem premagal prvo presenečenje in ko ie gakrožil aeroplan nad smrekami sem se počutil v njem, kakor da sva že stara znanca. Zdelo se mi je, da se peljem v kočiji po slabo tlakovani cesti. Samo kadar sem se ozrl doli, kjer so stali gledalci, majhni kakor pritlikavci, sem se zavedal, da letim po zraku. Slikovitost pokrajine iz pritčJe perspektive je edino, kar zadivi človeka na tako kratkem poletu in tako nizko, kakor Je voftl moj
pilot. Aeroplan je plul zelo mirno in ravno, tako da so bili vsi moji pomisleki zastran neprebavljenega kosila odveč. Tudi glede občutkov, ki sem jih pričakoval od prvega letanja po zraku, sem bil razočaran. Nič posebnega. Pri startu malo zašumi v glavi in ušesih, potem se pa polagoma privadiš in ko se aeroplan v počasnem poletu vzravna, se ti zdi. da sediš tako varno kakor doma za nrizo.
•Komaj sem se prav zavedel, da me je dvignil aeroplan med kavke In komaj sem si površno ogledal pokrajino pod seboj, se je začel aeroplan spuščati. Tik nad glavami občinstva sva se vrnila s pilotom na letališče in moral sem se umakniti drugomu izvoljencu. Tisti, ki niso bili med kavkimi, naj se pa nikar preveč ne žaloste, ker bi se vrnili na zemljo s prilično enakimi občutki kakor jaz.
Narednik-pilot Franc Egger z „marelo"
Najzanimivejša točka včerajšnjega velikega letalskega mitinga je bila nedvomno akrobacija narednika pilota Ljubljančana Frana Eggerja. ki se je spustil z *marelo> iz letečega aeroplana na zemljo. G. Bužga, ki je bil do zadnjega prepričan in trdno odločen, da bo «padal» tudi on, je moral odstopiti. Vojaška komanda mu je namreč nujno svetovala, naj drzni poizkus opusti, ker ni še nikoli izvajal poskusov s padobranom in bi bila eventualna nesreča le na škodo usipeha letalska mitinga. Bužga se je zato vdal v božjo in vojaško voljo in se moral zadovoljiti z gledanjem svojega prijatelja Eggerja. Tisočglava množica le radovedno in z napetostjo opazovala, kako se je oojavi! g. Eager na letališču s padalom na hrbtu. Narednik se je smehljal in se šalil na vse strani. Opaziti ni bilo na njem nikake nervoznosti. Je bolj majhne postave in simpatičnega, zadovoljnega, zdravega obraza.
Preden je stopil v aeroplan, je izjavil g. Egger našemu uredniku: «Po rodu sem Ljubljančan in res me veseli, da morem v rojstnem mestu padati z marelo. drugič v
svojem življenju. Prvič se mi je po*rečik in prepričan sem, da bom pristal tudi danes brez nesrexe. TeJe letake bom pa med spuščanjem vrgel na ljudi, ki me bodo gotovo s strahom in grozo opazovali, da ne bodo mislili, da sem lt «hin»
Nato se je drzni narednik :>kobacal v letak). Dvigalo se je vedno više in \iše Uudle so posiajali že nestrpni. V višini kakih 1200 m je Egger izlezel iz sedeža ii se zagnal Iz letala. Ljudem je sapa zastala. V naslednjem trenotku se je pa že «mare!a» odprla, kar je množica pozdravila z burnim ploskanjem. Počasi se le padalo spuščalo z junaškim pilotom, ki Je množico res obmetaval z letaki in razposajeno brcal z no. gami. Pristal Je srečno na neki njivi, prece: daleč od letališča, Vendar pa je prihitela tja že cela sruča ljudi, ki so drznemu fante navdušeno čestitali.
Prvi trenutek, ko se je g. Egger dotaknil z nogami tal, je samo začudeno gleda, naokoli in kolena so se mu komaj vidne; tresla. Kmalu se Je pa popolnoma zavede? In izjavil našemu uredniku:
Ko sem skočil iz letala v višini 1200 m, sem se v zraku dvakrat prekucnil. Nato se je padobran odprl in sem šel pogledat na ono njivo, kako raste letos pšenica.«
Navdušena množica ie neustrašenega pilota odnesla na ramah k paviljonu, kjer si je privoščil vrček piva.
*
Pogled na padajoče padajo, ki je imelo podobo ogromne, a vendar nežne bele gobe ali velikega svilenega solnčnika, je bil tako nenavaden in misel, da Je ona črna točka, ki visi na vrvicah pod padalom, Živ človek, tako neverjetna, da je završala med množicami uničujoča sodba: »OolJuiati nas hočejo; privezali so na marelo samo ubi sano obleko...» Sum je bil tem večji, ker je g. Egger skočil i letala skoro pol kilometra od vežbališča, onstran gozdičev. A ljudje, ki so imeli s seboj daljnoglede, so ta sum razpršili. Videli so, da maha padalec z rokami in nogami, videli, kako siplje na tla listke, ki jih je odnesel s seboj. In oni urni, ki so jo udrii čez travnike in polja, da so pričakali padalo, so nato končn^ve,, ljavno potrdili, da je prišel iz zračnih višav srečno na zemljo res naš Egger.
Ob Vidovem dnevu
Vidov dan je predvsem spominski dan neštetih žrtev, ki so padle v bojih za boljšo
bodočnost svojega naroda, svoje domovine. Stoletja so padale krvave žrtve na oltar te bodočnosti od Kosovega polja do Kajmak* calana. v Dobrudži, na solunski fronti, na Koroškem in drugod. S temi žrtvami je bila ustvarjena Jugoslavija, skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev ter uresničen sen mnogih, ki niso zahtevali ničesar drugega, kakor da smejo preliti svojo srčno kri za ta veliki cilj.
Ob spominu na te žrtve se poraja nehote vprašanje, ali je sodobno človeštvo še zmožno tolike nesebičnosti za koristi skup* nosti, za dobro celokupnega naroda? To vprašanje je tembolj upravičeno, ker opažamo od uresničenja Jugoslavije, katere m%* jo so obrobljene s krvjo tisočev žrtev, pao* lih zanjo, da praznuje egoizem posamezni* kov naravnost nečuvene orgije na račun naroda in države, da zapostavljajo poki i* cani in nepoklicani voditelji naroda interese skupnosti, koristi celokupnega naroda in države svojim osebnim in strankarskim na* menom in da v naši ljubljeni Jugoslaviji prav zaradi tega ne pridemo do konsolidacije in razvoju vseh naših gospodarskih in kulturnih moči, kakor si to gotovo vsi želi* mo.
Ne želja po delu za skupno korisr, am* pak stremljenje po premoči in nadvladi posameznikov nad ljudstvom je vzrok, da ži* vimo od početka ustvaritve Jugoslavije v neprestanih političnih in gospodarskih kri* zah, da so naše vladne krize postala že kronična bolezen in da do trajnega ustvarjajo-čega dela ? našem političnem življenju sploh nc pridemo. Sedemindvajset vlad meu« da smo že imeli od ustvaritve Jugoslavije v borih osmih letih___
Velika doba, ko bi se imeli graditi teme* 1 j 1 nove bodočnosti, k novemu dvigu vseh Jugoslovenov, za osvobojen je vseh onih rojakov, ki žive izven krivično vsiljenih mej naše skupne dTžavc, je našla male ljudi. Ti* sti, ki so bili sposobni žrtvovanja, leže po* kopani po vseh evropskih bojnih poljanah in zdi se, kakor da bi ne bilo več enako* vrednih.
Vnovič je pozvan narod, naj izreče sod* bo, ali je zadovoljen s politiko varanja ju* goslovenske javnosti, ki ae je vodila zadnja leta v naši državi. Dne II. septembra ima t* narod izreči svoje mnenje o tem, ali naj še nadalje uničujejo ljudski demagogi in »le* par ji, ki so bili v najusodnejših časih ustvar* janja jugoslovenske bodočnosti odkriti so* vražniki zedinjenja vseh Jugoslovenov, pri* dobitve, dobljene s prelito srčno krvjo sto* tisočev sinov našega naroda. Ali se bodo temu narodu, ki je toliko že trpel in še trpi, odprle oči. da bo pomedel a vsemi, ki so ga vodili na stranpota ter ga odvračali od skupnega dela za skupno korist vseh Srhov. Hrvatov in Slovencev?
Zdi se nam potrebno, da baš na Vidov dan pred bližnjimi volitvami v Narodno skupščino, v kateri bi se imela s smotrenim zakonodajnim delom zastopnikov naroda ustvarjati naša boljša bodočnost, ponovno naglašano — idejo državnega in narodnega edinstv*. ki vsebuje načelo enakosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, načelo demo* kratizma, vlade naroda in ne posameznikov. Ali moramo res biti drugačni, kakor so bil! tisti, ki so žrtvovali za to idejo vse, rudi svoje življenje?
Letos ob Vidovem dnevu se je zbrala v Ljubljani, nekaj desetin kilom, oddaljeni od meje, ki nas loči od tisočev neoevobojenih bratov, mogočna vojaka jugosloven* sirih Sokolov, da javno manifestirajo za to idejo. Sokolska mladina iz vseh krajev naš« države, predvsem pa iz nale of je domovine Slovenije, polni ljubljanske ulice ter bo na
letošnji Vidov dan manifestirala za idejo bratstva, edinstva, enakopravnosti in skup* nega dela za lepšo bodočnost naše skupne domovine.
Pogled na to sokolsko požrtvovalno mla» dino zbuja upravičeno upanje, da bo bodo'* nost lepia, kakor je sedanjost. V spomina na žrtve, doprmešene tekom stoletij, zlasti pa v svetovni vojni na oltar domovine, po* zdravljamo obenem to našo mladino, up na* in našo bodočnost.
Kvišku srca! Dvignimo se vsi k sokol« skemu poletu!
žBeiežnica
Koledar.
Danes: Ponedeljek, 27. junija 1927; katoličani: Vladislav; pravoslavni: 14. juniji, Jelisei.
Jutri: Torek, 28. Junija 1927: katoličani: Državni praznik; pravoslavni: 15. hraljaj V'oovcan.
Današnje prireditve. Gledališča: opera: zaprto.
Prireditve na Vidovdan. Gledališča:   Opera:    »Gorenjski siav* ček.c
Kino Matica: »Eksotične žen;.. Sokolske svečanosti   in tciovadba ni Taboru.
Dežurne lekarne.
Danes: Piccoii, Dunajska c; Bikarčič, Sv. Jakoba trg.
Jutri: Bahovec, Kongresni trs; "Ustar, Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška.
Solnce zaide danes ob 13.51, vzide ,u> tri ob 4.14 in zaide ob 10.51.
Someščani!
Gospod veliki župan je odredit, da s* na Vidov dan dne 28. junija 1927, ko se vsako teto praznuje spomin preminulih bo* ri/eljev za domovino in vero, razobesijo na poslopjih državnih uradov in oblastev dr* žavne zastave. Isto stori tudi mestni mag/* strat na svojih poslopjih Zato poživljam ljubljansko meščanstvo, naj okrasi na ta dan svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Obrtna in trgovinska podjetja ostanejo med slovesnim rekvtjem v stolnici cb desetih dopoldne zaprta.
Gospod ministrski predsednik in mini* ster za notranje posle sta odredila, da moi rajo državni uradi ob priliki V. pokrajint skaga zleta Jugoslovenskega Sokolskega Sa* veza v LJubljani v dneh od 27. do 29. juni* ja 1927 na svojih poslopfth razobesiti <fr* žavne zastave.
Vabim torej ljubljansko meščanstvo, da tudi v teh dneh sledi vzgledu mestne oo* čine ter okrasi svoje htSe z zastavami.
Vladni komisar: Mencinger /. r.
ODMEV GROSAVESCOVEGA PROCESA
— Moravska Ostravm, 27. junija. Včeraj ** je odigrala tukaj družinska drama, ki ja v teani zvezi s procesom proti ženi Grosa-veaeua, Id je končal v soboto na Dunaju. Raspravi na Dunaju je prisostvovala tudi žena tukajšnjega veleindustrijea Eschinger« je, ki je prišla včeraj domov zelo razbur* jena. Za pri kosilu je zagrozila svojemu možu, 4a bo tudi ona napravila z njim tako kakor Sena Gromvesca. Ko so objavili listi oprostilno raasobo, je bil« žena vsa iz sebe in neprestano grozila možu. Ta so je kenč* no tako rarburil, da je potegnil samokres in odal na ženo pet strelov. Smrtno zadeta se je fena zgrudila. Vsaka pomoč je bil« zaman. Pod vzglavnikom žene so našli na* bit samokres, kar kaže na to, da se je tudi ona pripravljala ns napad na svojega moža.
RF
11
Schichtov način pranja
Namočiti v ekstraktu za pranje „Ženska hvala"
Izprati s Schichtovim Te rpe nti n ovi m milom.
Pokrajinski sokolski zlet v Ljubljen
Vse priprave so gotove« — Prihod slovanskih gostov in bratov iz oddaljenejših krajev Jugoslavije« — Zletne prireditve so se danes pričele. — Program za glavna zletna dneva.
Ljubljanska cestna železnica
25letnica našega električnega tramvaja. — Akcija dr. D. Puca in tovarišev. — Družba znižuje odkupnino od 5 milijonov Din na 3,600.000. — Nova pogajanja vladnega komisarja Mencingerja. — Odkupnina se zniža na 2,500.000 Din. — Sklep odkupa železnice.
Zdravo Sokoli!
Vsa Ljubljana se še spominja veli čast« nega jugoslovenskega vsesokolskega zleta, Id se je vršil leta 1922. V neizbrisnem spo* minu ostanejo vsem oni zletni dnevi, ko so tisoči Sokolov in Sokolić iz naše mlade, ujedinjene domovine in iz drugih bratskih slovanskih pokrajin pokazali in dokazali ju« goslovenskemu narodu vpričo številnih za« stopnikov iz velikih držav veo veličino, le« poto, resničnost sokolske ideje.
V malem se ponove v teh dneh v Ljub« ljani sokolski prazniki iz leta 1922. Jugoslo* venski Sokolski Savez je pozval na letošnje Vidove dni le en del svojih sil v Ljubljano* to jugoslovensko Sokolsko matico. Kljub tej samo delni mobilizaciji hite Sokoli in Soko* lice, bratje in sestre TvTŠeve vere in ž njimi naš narod t rumom a k nam, v belo Ljub« Ijano, ki jih navdušeno sprejema in po« zdravlja:
Zdravo Sokoli in Sokoliće, dobrodosH mili gostje!
Prihod slovanskih gostov.
Z današnjim dnem je začetek sokolskih svečanosti v Ljubljani: V. pokrajinskega zleta JSS In svečane otvoritve Tabora. Vse priprave so gotove, letna telovadišča na 7 a* boru in v Tivoliju so gotova in včeraj so se že vršile predskušnje za javne telovadbe v najlepšem redu. Tem skušnjam je prisost« voval tudi načelnik poljskega Sokolstva brat Fazalovicz, ki je prispel v Ljubljano v nede* ijo zjutraj. Danes ob 6. zjutraj so prispeli še starosta poljskega Sokolstva brat Zamoy» ski s hčerko in dr. Ostrovvski, delegat polj« skega Sokola z Chicage. Vsa društva, ki so prijavila svojo udeležbo za pokrajinski zlet, pridejo tekom današnjega dneva in vso Ljubljano opozarjamo posebna Se na prihod češkoslovaških bratov in sester pod vod* stvom br. Stepaneka in br. Mašeka danes ob 5. popoldne. Vsi na kolodvor k sprejemu!
Snoči je prispela delegacija sokolskega društva Reka«Sušak pod vodstvom staroste br. Polica in načelnika Borasa. Z beograd* skim brzovlakom je prispela suoči župa Niš Z nad 70 člani, njima pa so se spotoma pri« družile ruske sokolske družine iz Zemuna, Beograda in Bele Cerkve pod vodstvom podstaroste Ruskega Sokolskega Saveza v Jugoslaviji br. Romana Drajlinga. načelni« ka br. Kambulina in tajnika Rževskega. So« kolska delegacija Rusov iz Zagreba in Sa* rajeva prispe tekom današnjega dne. Iz Kut* šumlije, mesta, ki leži na granici Južne Sr* bije. je prispel tamošnji načelnik Sokola br. Boris Rehak. Rusi nastopijo jutri popoldne z lastnimi vajami s sulicami na Taboru.
Danes dopoldne ie prispel v Ljubljano tudi delegat II. sokolske župe iz Brna br. Korel Paperstrz s soporos:. Brat Paper-starz zastopa župno predsedstvo.
Današnje prireditve.
Danes ob 9. se je začela odborova seja JSS. Udeležili so se je zastopniki vseh 23. 7up. Sejo je vodil starosta JSS brat E. GangL Poročila so podali: starešinstvo, sa* vezni TO, gospodarski odsek in predsednik poedinih odsekov. Na dnevnem redu so še ciruge važne točke. Ker seja do končne redakcije našega lista ni končala, prinašamo poročilo o njej prihodnjič. Tstotako o seji tehničnega odbora.
Danes ob 19. Mirozov godbe Sokola L po mestu.
Ob 20. pozdravni večer s koncertom na Taboru. Pojejo: Ljubljanski Zvon, Pevski zbor Sokolov, šentjakobski pevski zbor, Ze* p i če v kvartet. — Godba Dravske divizijske oblaki. — Vstopnina 10 Din.
Spored za torek.
Ob 7. tekme v lahki atletiki in tekme csmeric v prostih vajah članov in članic na letnem tetovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Lahkoatletska tekmovanja bodo obsegala vse discipline lahke atletike in na« stopi elita naših lahkoatletov iz Zagreba, Ljubljane in Pakraca v Vojvodini.
Ob 16. Javna telovadba Sokola L, gostov in vojakov 40. Triglavskega pešpolka na let« nem telovadišču na Taboru.
Po javni telovadbi sokolska zabava v vseh prostorih na Taboru.
Frank Heller: 52
Novi Napoleon
Roman.
Knez Beneventa je sredi besede umolknil in presenečeno pogledal profesorja.
— Da, letalo, — je dejal Collin. — Tako, kakršno ste ogledovali, ko smo prišli k varni. Eno obeh letal, ki sta bili nedavno ukradeni letalski družbi v Anti besu.
Potegnil je iz žepa robec in zamahal dvakrat proti ogromni zlati žuželki nad našimi glavami. Kot odgovor na ta znak se je ločil od aeroplana teman predmet in zasvistel po zraku. Čez dve sekundi se je dvignil iz skale kakih sto korakov od nas bel oblak plinov in kamenja.
Napoleonov zunanji minister je molče zaprl svojo tabakero. Gledal jc Collina in iz oči mu je odsevalo občudovanje. Z nežnim glasom, ki mi je bil že znan, je spregovoril:
— Miza bo takoj pogrnjena, dragi profesor. Koliko priborov ste rekli?
— Sedem.
— Toda tu vidim samo štiri goste.
— Upam, da nam boste delali družbo?
Spored za sredo.
Ob 6. budnica Sokola 7. po mestu.
Ob H 11. sprevod po mestu: Bleiweiso* va, Aleksandrova cesta, Prešernova, Stritar« jeva ulica, Mestni trg. Pred Škofijo, Kopi« tarjeva ulica, Zmajski most. Sv. Petra ce« sta, Vidovdanska cesta. Tabor.
Stik Sokolstva na telovadišču na Tabora.
Sledi takoj otvoritev Sokolskega Tabora.
Ob 15. Velika javna telovadba pokrajin« skega zleta na letnem telovadišču L j ubijan* skega Sokola v Tivoli ju. — Po javni telo« vadbi velika sokolska zabava na Taboru. — Godba Dravske divizijske oblasti in Soko» la I.
Po končanih zletnih dneh slede izleti:
1. Ljubljana - Kamnik »Kamniška Bistrica« Okrešeljsčeška koča«Jezersko*Kranj.
2. Ljubljana*Dovje«Triglav*TrigIavska je* zera«Bohinjska Bistrica.
3. LjubIjana*BIed*Bohinj.
4. Ljubljana * Sušak » Crikvenica»Senj*Ba* ška»Rab.
5. Ljubljana * Sušak * Malinska » Krk*AIe* ksandrovo.
6. Ljubljana * Sušak * Spflit«Gruž*Dubrov* nik*Kotor.
Opozorila.
Zletna pisarna posluje na Taboru, vhod iz severne strani, soba 42, od vštetega 26. do 30. junija od 8. do 20. Vsa pojasnila daje zletna pisarna. Telefon št. 2511. — V zletnih dneh posluje tudi pisarna JSS ne* pretrgoma. Telefon št. 2543.
Braje in sestre in vsi udeleženci zleta nabavite si takoj ob prihodu v Ljubljano Spored za zletne dni (3 Din) in Album Slo* venije (12 Din). Dobite v knjigami Tiskov* ne zadruge in pri kolporterjihl
Zletni znak stane Din 20 in je naprodaj v zletni pisarni na Taboru.
Javno kopališče na Taboru jo odprto vse zletne dni od 7. do 12. in od 15. do 20. Vhod s severne strani. Na razpolago je 30 prh in 8 kađL
— Jezdni odsek Sokola LJubljana spo* roča bratom, da so konji na razpolago v zadostnem številu. Prijave pri načelniku br. Franketu, Gosposka ulica 7, telefon šte* vilka 2403. Zbirališče na dvorišču artilje* rijske vojašnice v sredo ob 7. zjutraj.
Prvenstvena tekma članov in članic JSS
Danes ob 7. dopoldne so se pričele na letnem telovadišču na Taboru tekme za prvenstvo JSS pod vodstvom saveznega načelnika brata dr. V. Murnlka teT bratov sodnikov in sester sodnic, K tem iako težkim tekmam so se mogli priglasiti samo vrhunski telovadci in vrhunske telovadke. Članice tekmujejo letos prvič v težkih vajah za prvenstvo. Članov se je priglasilo za to tekmo 14 (Antosiewitz, Gregorka, Jeras, Orel — vsi Sokol Ljubljana, Matej, Primožič, Rožič, Por en ta. Stemberger, vsi Sokol L, černe, Šnica, Zagreb L Kastelic, Poljšak, Celie, Ciotti in Ban. Sušak); med njimi so tudi stari borci iz mednarodnih tekem bratle: Primožič, Zupan. Porenta in Poljšak.
Se večje število tekmovalk za prvenstvo so postavile članice, ki jih le vseh 32 in sicer 8 od sokolskega društva Ljtfbljana-matica (sestre: Bahovec, Burger, Gjud, Omota, Frohlich, Resmk, Srebot, Šantel), 5 od sokolskega društva Ljubljana I. (sestre: Podpac, Prepeluh, Rirpelj, Štrajhar. Volkar), 6 Iz Sušaka (Albaneže. Ciotti, Gr-kinić, GvozdenovJć, Biondić, šepič), 2 Iz Metlike (Gangl, Ivčeva), 1 iz Zagreba (Gordana Matheovskv). 1 iz Zagreba I. (Vidrich), 6 iz Celja (Kovač, Križmaučič, Lojk Munica, Lojk Milka, Rupnik, Schwab). Število tekmovalcev ie torej zelo lepo in boj za dosego prvenstva je vroč.
Tekme članov obsegajo: obvezno in poljubno prosto vajo, po eno obvezno in poljubno vajo na drogu, bradlji, konju na šlr z ročaji, na krogih, kombiniran skok čez konja na šir, poljubni skok čez konja vzdolž, skok ob palici. Tekme članic obsegajo: proste vaje, drog, bradiio, kroge, konja na šir z ročaji, skok v višino.
Tallevrandov smehljaj je bil slajši ko med.
— Hvala lepa. Toda druga dva pribora?
Ck)llin se je nagnil k njegovemu uše* in zašepetal nekaj besed. Kaj je šepe* tal, ne vem, toda knez Beneventa je na* enkrat znova prebledel in ga pogledal kot strašilo.
— Potem pa pošljite sem še štiri steklenice, — je dejal profesor smeje.
Velikemu diplomatu ocividno ni bilo do smeha, — Umetno krepčilo se člo* veku po bitki pri Waterloo imenitno
prileze.
*
Hotel Napoleona Velikega jc pre* kosil samega sebe. Raki iz Srcdozem* skega morja, školjke, morski pajki, sa« lata iz volovskega smrčka, perutninska salata, sardele, šparglji in artičoki v octu so stali poleg hors d' oeuvresa na mizici kraj glavne mize, obložene s sre* brno in stekleno posodo iz najfinejšega brušenega stekla. Sredi mize je stala skleda mrzle boule. Mene pa kljub gla« du obilica jestvin in pijač ni zanimala toliko, kolikor vprašanje, kaj je mislil profesor z izplačilom moje dedščine.
Tallevrand se je oziral na sosedno mizo.
— Da, da, — je dejaL — to je slabo.
Dne 6. sept. 1901, toraj skoraj pred 25 leti, je videla Ljubljana prvikrat teči po svojih ulicah lepe vozove električne cestne železnice. Za takratne čase je bilo to sen. zacija. Po Zagrebu so tekali z malim1, starimi, umazanimi vagončki še mršavi konji, Ljubljana pa je imela že svoj moderni tramvaj! Ponosni smo b!li Ljuuljančani na svojo modernost. Le izvoscTa" so se jezili na župana in obč, svet, ker sta jim odjedla dotedanji monopol v cestnem prometu.
Železnico nam ie zgradila slovita tvrd-ka Siemens <5c Halske. ki je taiela izkušeno osobje in kani tal. Res, da tega ni storila Iz posebne prijaznosti do Ljubljane, toda za LJubljano so njene zasluge neutaj-ljive.
S pogodbo z dne 18. 8. 1899. ie mestna občina dovolila tej družbi, da za obratovanje železnice uporablja obč. ceste, ulice, trge in mostove, družba pa ie dovolila mest. občini razne ugodnosti, ki se jih mest. občina doslej skoraj sploh ni posluževala. Med te ugodnosti spada zagotovilo, da lahko mest. občina po 25 letnem obratovanju električno cestno železn-'oo prevzame za plačilo v § 19. te pogodbe določeni kupnini
Te ugodnosti magistrat ni smel pozabiti. Saj zahteva vsa Ljubljana, da se po 25 letih tramvaj modernizira, olepša ;n raztegne na razne kraje. V četrt stoletju se ie namreč izpremenil in dvignil ne le naš estetski okus, nego so se izpremenile razmere sploh. Vsak Ljubljančan. Id ni zakrknjen laudator tempotfs aeti, ki se več ne navdušuje za lepe stare čase, vsak Ljubljančan se zaveda, da mora cestna železnica ustrezati izp remen j enim socijalnim potrebam in koristim prebivalstva, da mora tramvaj nuditi zlasti delavstvu *n obrtništvu na periferiji lažji dohod v mesto. Pred 25 leti je bilo pri dolenjskem kolodvoru in za sv. Krištofom konec mesta; Mirje je b?!o še en sam zelnik, na Prulah so se še pasle črede živine, Sp Šiška pa je bila še skromna vas. Danes sega mesto daleč preko tedanjih mej ia na vseh koncih in krarh je zraslo več kolonij z na stotine hišama, obr-tovalnicamd La tovarnami. Skratka, Ljub-bana se je razvila ;z ponižne malomeščan-ke v moderno damo, ki zahteva več zraka in razmaha.
Medtem je postala pravna naslednica družbe Siemens & Halske družba Klein-bahngesellschaft. Tej je bivši gerentski svet po svojem predsedniku dr. D. Pucu pravočasno sporočil, da se hoče mestna občina § 19 pogodbe poslužiti. Družba je odgovorila, da zahteva za cestno železnico odkupnino 5 milijonov Din, češ da so bije investirane krone L 1899 zlate krone in da odgovarja vsota 5 mili. l>n 45% investiranega kapitala. Glavnica, ki jo je družba investirala L 1899, da je znašala faktično 1,026.718 avstrij. kron.
Dr. Puc Jos. Turk in ing. Prelovšek so nato začeli pogajanja osebno na Dunaju, in družba je izjavla, da ie pripravljena od zahtevanega zneska popustiti ter tudi plačilne pogoje omiliti. Takrat se je prvič po-
vendar pa ni tako, kakor je bilo pri po» kojnem Aleksandru I. To so vam bili časi! Tudi na Švedskem ne premorete kaj takega.
Nisem sem zmenil za starega hinav* ca, ki je pred pol ure lagal, da me ne pozna. Moj edini prijatelj iz zapora, natakar Jerome, je prinesel tisti hip na novem srebrnem podstavku mrzla jedi* la. Na enem podstavku je bil divji za* jec, na drugem pa jajca z majonezo žolča in nekaj zaprašenih steklenic.
— Glejte, Jerome, danes bo menda skupna table d* hote namesto servira* nja v poedinih sobah.
— Qui, monsieur, — je odgovoril Je* rome smeje. — Nov režim, gospod!
Filip Collin je pogledal na uro.
— Kje so pa drugi gostje? — je vprašal nestrpno de Tallevranda.
Škof autunski je pogledal na svojo uro, veliko zlato uro iz L 1800.
— Ne razumem, — je zamrmral. — Prosim, gospoda, sedite in pričnite. Sam poj dem po ostala dva gosta. Člo* vek je gla d en kakor volk, ako doživi pred obedom junaško pravljico, kakor smo jo doživeli mi.
Mr. Graham je zagodrnjal nekaj pod nos in se lotil jedi brez vsakih ce* remonij. Z Lavertissom se nisva mogla protiviti njegovemu zgledu. Profesorja
javila misel, naj bi mestna občina pokup;la večino delnic ter prevzela akcij, družbo in ž njo vred tudi eiektr. železnico. Razpravljalo se je tudi o tem, naj bi družba železnico vodila še nadalje v dosedanjem obsegu ali pa naj jo času primerno Izpopolni In poveča. Družba ie za primer novih investicij zahtevala, da se pogodba izpremeni ter znžajo ozir. opuste dotlej veljavne obč. davščine. Po raznih dopisih je končno družba izjavila, da zahteva odkupnino Dn 4,500.000, torej 10*/o manj.
Občina pa je ugovarjala valorizaciji in izjavila, da ie znašal investicijski materijal po pravilnem računanju 9*7.054 K, ne pa 1,036.718 K. Nato je družba popustila še 20%, tako da bi znašala odkupnina 3.600.000 Din. Pri tej priliki je družba izrazila željo, naj bi mest. občina oddala družbi razširil evalna dela in dobave.
Potem je nadaljeval pogajanja vladni komisar Menci-n^er, ki je zahteval ustno obravnavanje ter je izjavil, da smatra kupnino še vedno za nesprejemljivo. Družba je nato naglašala, da je nesebično obratovala ter mogla delničarjem prvo dividendo izplačati šele v letih 1916 in 1917. Družba je torej imela vedno izgubo. Ljubljana pa korist, posebno na davščinah. Družba plačuje občini od svojih dohodkov V« samo na obč taksah! In električni tok se zaračunava predrago. Tako izkazuje ljubljanska cestna železnica deficit. Po nadaljnjem dvakrat-nem ustnem pogajanju vlad. komisarja z družbo je družba znižala svojo zahtevo glede odkupnine na 3,500.000 Din, dočim je vlad. komisar ponudil 1,500.000 Din.
Na ponovnih pogajanjih sta se stališči približali v toliko, da je predlagala družba sledeči alternativi:
1. Družba zahteva odkupnino 3,300.000 Din pod pogojem, da ji izroči občina projektiranje in sodelovanje na bodočem razširjenju ter prenavljanju cestne železnice.
2. Ako tega občana ne sprejme, mora plačati odkupnino 4,000.000 Din.
Na anketi 21. t. m. je bila družba opozorjena, da stavi dobave za razširi eni e že, leznioe nenadoma kot pogoj, dočim je prej gojila glede dobav le željo; nadalje se je družba opozorila, da zahteva naenkrat 4 milj. Din odkupnine, dočim je pred odnehala že na 3.500.000 Din. Nadalje velja valorizacija po takozvaoem Goidbilanzgesetzu za Avstrijo, nikakor pa ne za Jugoslavijo. Po strokovnjakih izvedena ocena vrednosti podjetja je nadalje precej nižja, kakor jo zahteva družba. Materijal tračnic je izrabljen, vozovi so neprimerni in pretežki. Družba nima niti čakalnic, niti ni napravila tlakovanja, kar bi bila v zmislu pogodbe dolžna izvršiti.
Pod gotovimi pogoji bi bilo zato morda priporočljivo, da pokupi mest. občina večino delnic in se odkup ne izvede strogo po besedilu pogodbe. V breme občine pa ne smejo pasti nobene obveznosti, davki, doklade in naknadni predpisi teh davkov. Istotako ne likvidacijski prinos ali taksa radi nostrifikacije. Tudi perzijsko zavarovanje likvidira družba sama. Končno bi bilo
še enkrat pogledal na uro in prosil de Tallevranda, naj opozori neznana go* sta, da ni lepo pustiti celo omizje tako dolgo čakati. Po rožah dišeči starec je izginil za vogalom.
Kljub lakoti in žeji nisem mogel premagati radovednosti.
— Profesor, je-Ii res. da bo moja dedščina izplačana še preden bo Končan obed?
— Jamčim vam.
— Ali dotični kovčeg sploh obstoja?
— Takoj boste sami videli.
— In vi mi predlagate petdeset tisoč za dedne pravice?
— Samo besedo, pa jih rmate v žepu.
Tisti hip se Je nekaj zgodilo. Vrata so se naglo odprla in nekdo je stopil čez prag. Radovedno sem pogledal, kdo prihaja. Kdo je bil? Je-li bil moj prijatelj major? Ali je bila morda moja krasna varovanka? Ali pa so prinesli dragoceni kovčeg? Kolikor sem videl, ni bilo ne eno ne drugo. Gospod, ki je vstopil, je bil debeluh s črno brado v črnem ža-ketu z rdečo rozeto v gumbnici. Njegove majhne črne oči so ošinile goste za mizo. Takoj je odsevalo iz njih začudenje in nezaupanje. Collin mu je stopil naproti.
— Gosnod Delatour, če se na motim.
najugodneje, da ostane podjetje še nadalje delniška družba, ki se vodi strogo po trgovskih načelih. Naposled se je družbi predočilo: Ako bi se mestna občina ne mogla z družbo zediniti, so ji še vedno odprta pota. da reši vprašanje na drug način. Eden teh načinov bi bil tudi ta, da zgradi mestna občina novo cestno železnico v zmMu § 1/ pogodbe.
Po nadaljnih pogajanjih z družbo je gosp. vladni komisar Mencinger sklenil, da odkupi našo cestno železnico od Allgem. Kieinbahiigesellschaft pod pogoji, ki smo jih objavili že v nedeljski številki »Sloven->kega Naroda». Upajmo, da znači ta ukrep začetek reformiranja in zboljšanja uličnega pro:neta v Ljubljani in okolici.
Iz pisane ljubljanske kronike
Od soboto do danes je bilo izvršenih več tatvki. Zanimiva tatvina se je zgodila na okulističnem oddelku javne bolnice. Včeraj zjutraj so kjučavničar Josip Pečar, mlinar Ivan Naglic, delavec Andrej Kranje in posestnik Andrej Rozman z začudenjem opazili, da so jim čez noč izginile hlače, čevlji in denar. Tat se jc skrivaj priplaz 1 skozi okno v pritlično sobo ter pobral hla* če, gotovino in čevlje. Skupna škoda znaša 700 Din. Na Vodnikovem trgu ste se pa* javili dve drzni žeparici. ki ste pričeli ie v soboto dopoldne s svojim plodonosnim poslom. Nastopate sporazumnu, ena fungi* ra kot kupovalka. drupa pa gleda na pr\o priliko, da seže v žepe gospodinj ali proda« jalk. Kmetici Uršuli Zakrajšek iz Lisičjega pri Škofljici ste i/maknili 100 Din, vdovi Albini Bolte pa iz žepa 130 Din. Obe ifet kmetsko napravljeni, ena ima ostrižene lase.
Trafikantu Francetu .'skcrlju jc ne/nan človek iz trafike izmaknil bankovec za 1000 dinarjev. Tatvina je bila izvršena v trenut« ku, ko se je v Škerlovi trafiki na Glineah nahajalo več ljudi.
•
Makedonec Izet Alilovič prodaja *ladi>* led v Kamniku V soboto popoldne je pri« šel po opravkih v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru ie zapazil svojega rojaka Izet a Midijevica. Stopi! je k njemu ter ga z v*o močjo udaril s ■voje debelo palico po gla* vi. ("daril ga je tako, da je njegov roiak začel močno krv aveti in so ga prepeljali v javno bolnico, kjer so mu rano obvezali, besnega sladoledarja jc stražnik aretiral in odvedcl na policijo, kjer je lakonično i/* javil:
— 1'daril sem iz maščevanja. Pred ted nom me ie on v Kamniku napadel in uda* ril  s palico po glavi. Sedaj sem mu jaz vrnil, ker me je bilo sram, da bi mirno pre« rescl udarec.
Ivanka iz Turjaka je čedno dolenisko dekle. Služila je pri neki gospej na Opekar« ski cesti. Ivanka je hotela na vsak način postati ljubljanska gospodična. V soboto je prišla na originalno idejo. Ko je bila go« spodinja odsotno na trgu, je Ivanka. 171et« no dekle, vrgla svoje kuhinjsko on>dje v stran ter zletela v go-spodinjino sobo, kjer jc pobrala nekaj perila in napolsvileno no« vo obleko, ki jo je takoj nataknila. Nato jc izginila brez vsakega slovesa. Pustila je pri gospodinji svojo posclsko knjižico. — Ivanka mora biti prebrisana tatica, kajti dvomljivo je. da bi bila posclska kniižiea, glaseča se na ime Žužek, pravilna, ker so izvršene gotove korekture imena in primka.
» ■ -——--V
— S kom imam čast?
— Moje ime je profesor Pelotard.
— Ali ste me vi povabili k obedu?
— Da, in prosim oprošcenja. da smo začeli obedovati pred vašim prihodom. Saj boste razumeli zakaj, ako vam povem, da prihajamo naravnost iz bitke pri Waterloo.
Majhne, skoraj mongolske oči bra-
datega gospoda so sc zaprle pod širo* kim čelom tako, da so bile podobne odprtinam v maski.
— Pravite--—
— Kaj pravim. Bitka pri \VaterIoo je končana in izgubljena. Svobodni ste! Podrobnosti izveste pozneje. Toda povejte mi eno: ali so vns privedli sem oglasi ali reklamne deske?
Mongolska maska Delatourovega obraza se je polagoma skrčila v grimaso, v kateri sem šele čez nekaj časa spoznal smehljaj. Delatour je zrl nepre* mično na profesorja in vzkliknil:
— Est il lieu culotte! Da-li so bili oglasi ali reklamne deske? Oboje! VpraSarn vas, gospod, ako vidite, da je označen v inseratih konjak, ki ga izdelujete, en dan kot superior. drugi dan pa kot inferieur. mar bi ne postali tudi vi radovedni? Kaj bi si ni želeli tudi vi pojasnila, kaj pomenijo taki oglasi? In če potem §e opazite, da je oglas brezpla-čen----
11
11
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 27. junija 1927.
— Kralj in kraljica nt Bledu. Včeraj, v nedeljo dopoldne sta prispela na Bled kralj Aleksander in kraljica Marija z dvornim apreznstvom. Kraljevska dvojica se je z dvornim vlakom pripeljala ob 10.36 v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so ju pozdravili veliki župan dr. Fran Vod opi v ec, komandant dravske divizije general Pando Kalafatovič in policijski direktor dr. Gustin. Kralj je po pozdravu izstopil iz vlaka ter se s avtomobilom odpeljal proti Bledu, kraljica pa se je ob 10.55 odpeljala z vlakom na Bled. Kraljevska dvojica ostane na Bledu približno dva meseca.
— Iz državne službe. V pokoj en a sta ob-Instni prosvetni inspektor pri velikem županu mariborske oblasti dr. Leopold P o 1 j a n e c ki uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Ivan Sava Pla-■ i n c.
— Reforma obrtnih šol. V trgovinskem ministrstvu je imenovana komisija, ki bo todelala načrt o reformi vseh obrtnih šol v nali drŽavi.
— Vojaški slušatelji medicine in farmacije. Vojne ministrstvo je Imenovalo 20 slušateljev farmacije in 12 slušateljev medicine, ki bodo šiudiraii na domačin fakultetah. Prijave se sprejemajo do 20. avgusta.
— Novo posojilo monopolske uprave. Uprava državnih monopolov bo v kratkem najela novo posojilo 500 milijonov dinarjev, Id ga bo rabila za svoj obratni kapital.
—i Gladovna stavka obsojenca na smrt. Spomladi je bil v Osjeku obsojen na smrt 21-IeUr Stjepan Burm zaradi roparskega umora, izvršenega na neki vdovi. Burm je v strahu pred kaznijo pričel stavkati in že sedem dni noče ničesar jesti. V petek so ga zaradi tega okovanega prepeljali v bolnico. Obsojenca je sodfše predlagalo v pomflo-ščenje.
— Prodaja tobaka Češkoslovaški. Monopolska uprava je prodala češkoslovaški tobačni režiji za 30 milijonov dinarjev tobaka. Iz Beograda odpotuje v kratkem na tfolandsko posebna komisija v svrho nakupa tobaka za cigare.
— Sprejem v železniško prometno šolo. Po odredbi prometnega ministrstva se sprejme v železniško prometno šolo 100 gojencev. Sprejemajo se zdravi mladeniči od 17. do 21. leta. Kandidati morajo imeti najmanj sedem razredov gimnazije ali realke.
— Zrelostni iipiti na srednjih šolah. NTa vseh srednjih šolah naše države so končani zrelostni izpiti. Po poročilih, ki jih je prejelo prosvelr.o ministrstvo, so uspehi mnogo boljši kakor prejšnja leta.
— V Višnjevku pri Gorici le dne 21. t. nt. preminul mož — pravi mož, posestnik Ivan Kri s tančic, ki je igral v narodnem oziru v Brdih važno vlogo. Navdušen pristaš Družbe sv. C. in M. je b!l ves čas podružnični član in odbornik. V njegovi gostilni je bil eden prvih nabiralnikov, izpostavljen takoj, ko j;h je Družba izdala, in sadnji javno delujoči v Julijski krajini. Na svojem mestu je stal šc leta 1923., ko se je neka renegaška duša obregnila obenj in raradi njega ovadila Kri sta ročica. Dobri zagovornik2 so ga na sodišču rešili zapora. Med vojno je bil pregnan, zaprt, obsojen skoro na smrt. Bivajoč v pregnanstvu v Toskani, v nezdravih krajih, si je nakopal kal bolezni, ki ga je 63-letnfka spravila prezgodaj pod zemljo. Zna<5ajnemu možn bodi lahka zemlja!
— Škofja Loka. Mestno županstvo v Škof ji Loki opozarja vse p. n. vabljene k sfavnostrr otvoritvi sretzke izpostave, da se ista vrši vsled zadržka g. velikega župana dne /. lulica 1927 in ne kakor je bilo napovedano v osebnih vabilih. Prizadete se prosi tozadevnega oprostila.
—V Pojasnilo. Pred par dnevi smo priobčili notico »V s e, k a r i e urav!« nakar nam Prvo društvo hišnih posestnikov pošilja pojasnilo, da je mnogo ljubljanskih najemnikov v letih 1925 in 1926 plačevalo vo-darmo, gostaščino in kanalsko pristojbino od povprečne najemnine iz leta 1923. m 1924. Ker pa je mestni magistrat za leto 1927., kar je popolnoma naravno in logično, predpisal navedene občinske pristojbine na podlagi po\Twečnih naiemnin iz leta 1925. In 1926., je naravna posledica, da imajo hišni posestniki popolno in zakonito pravico, da zahtevajo sedaj 20% vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino od te najemnine, od katere morajo za svoje najemnike mestni blagajni oddajati navedene občinske doklade. Ker posestniki te doldade samo izterjujejo od najemnikov za račun mestne blagajne, je opravičeno, da ne bo prav noben najemnik imel pravice zahtevati, da bi to mnogo večjo vodarino in gostaščino sedaj plačeval posestnik sam iz svojega za doricnega najemnika. Mestni magistrat pa neprimerno visoke vodarine in gostaščine še do danes ni znižal vkljub nstim prošnjam in se najemniki, niti vpo-koienci radi tega ne zganejo. Naravno je nadalje, da se te pristojbine odbijejo od najemnine pri predpisu hišnouajeminškjga davka in če bi se to ne zgodilo, bi moral najemnik plačati za 60% višje, ker b: od tega plačila toliko znesel hišnonaiemninski davek z dokladami vred. Da bi pa mogel kak posestnik s tem odbitkom že pačati občinske pristojbine pri mestni blagajni, nam je pa nerazumljivo In Č3 bi mestna blagajna dobila samo taka p.'ačlla, M osta'a brez denarja in gotovrie In takih plačH vršiti ne more niti pisec dotičnih notfc, dasi-ravno je sam upokojen davčni uradnik. Skrajno bi priporočali, da se v prmodnje javnosti ne bega s takimi neupravičenimi dopisi, da bi v prihodnje najemniki ne hoteli plačevati niti zakonitih pristojbin.
— Požar na Brezovici. V soboto ob 19. je izbruhnil požar na Brenovici. Pretila je nevarnost, da pogori cela vas. Vnel se je s jenom napolnjeni kozolec posestnika Ivana TJrbančiča, ki js do tal pogorel. Gasilci iz Brezovice, Kozarij in Viča to z velikim naporan požar pogasili in omejili. Na pomoč
je bila pozvana tudi ljubljanska požarna po. staja. Ljubljanski gasilci z motorno brizgal-no pa niso stopili v akcijo. Škodo cenijo na 5O.000 Din.
— Pomnite: Z Žensko hvalo čez noč namočeno perilo se z Schiehtovim nulom posebno lahko izpere. —
— Delavska stavka v Kruševcu. V Kru-Ševcu je pričelo v soboto stavkati 270 delavcev tovarne vagonov. Delavci zahtevajo zboljšanje svojega gmotnega položaja. V tovarni je vse delo ustanovljeno. Delajo samo zidarji, ki nimajo nobene zveze s stavko.
— Pomnite: Schichtovo milo izda dvakrat več če se perilo namoči z Žensko Hvalo.
[TO — zobna pasta najboljša!
♦ Pri nakupu testenin zahtevajte vedno
in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 5
Zobni atelje dentista F. OORICA v Novem mostu
do konca julija ne sprejema strank«
Iz Ljubljane
—lj Nedeljski izleti in prvi izletniški vlak. Včerajšnja nedelja ni bil dan izletov v pravem pomenu besede. Na Gorenjsko je odšlo malo Ljubljančanov. Vzrok je bil v prvi vrsti letalski miting, za katerega se je vsa Ljubljana zanimala, in v drugi vrsti sobotno slabo vreme, ki je- marsikaterega turista prisililo, da je ostal doma. Prvi nedeljski izletniški vlak, ki vozi ob 5.23 zjutraj, je vozil samo 300 notnikov. Ljubljančani najbrže še ne vedo, da je upeljan ob nedeljah za Izletnike vlak, pri katerem se plača samo polovična vožnja. Glavne mase izletnikov odnosno potnikov je železnica odpravila na vojaško vežba-Iišče v MD v Polju, Vsi vlaki, ki so vozili proti Zalogu, so bili nabito Dolni in so ljudje celo sedeli na strehah. Iz Ljubljane je železnica odpravila na letalski miting nad 9000 oseb. Iz Zidanega mosta in severa se je pripeljalo na mitinz 1200 oseb.
—lj Velika vojaška parada se vrši jutri, na Vidov dan na vojaškem vežbališču pri Zalogu. Začetek ie ob 8. uri zjutraj.
—lj Smrt odločinega ljubljanskega trgovca in velepodjetnlka. V soboto ob 10. zvečer je preminul lastnik potovane m izseljeniške pisarne Canadian Pacific, ve-Ieugledni ljubljanski trgovec in posestnik g. Josip Zidar. Pokojnik je bil aiož dela in kremenitega značaja. S svojo agilnostjo in simpatičnim nastopom si je pridobil splošne simpatije. Pogreb se ;e vrši! danes ob 4. popoldne ob obilni udeležbi pokojnikovih prijateljev in znancev. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaUel
—lj Ljubljanski trg. V manjša količini so se danes prvikrat pojavile na Vodnkovem trgu maline, liter po 6 Din. Bile so takoj prodane. Na trgu so tudi prve marelice, 20 Din kg. Izredno mnogo je bilo na trgu domačih črešenj, 5 do 6 Din kg. Na trgu so bile prve višnje (7 Din kg), ki so jih ljudje precej kupovali za namakanje v žganju.
— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1927/28 bo dne 30. junija in 1. julija, vse'ej od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti bodo 2. julija ob 8. uri. Vpisnina znaša 100 Din. Sprejemni-pogoji so razvidni iz obtivc na razglasni deski.
—Ij Na nemški manjšinski šoli v Ljubljani bo vpisovanje otrok za šolsko leto 1927/28 dne L m 2. julija od 10. do 12. ure na Cojzovem grabnu, prvo nadstropje.
—lj Promenad nI koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloge« se vrši v slučaju lepega vremena v Zvezdi danes dne 27. junija ob pol 21. zvečer pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja s sledečim sporedom: 1.) Uvodna koračnica. 2.) Offen-bach: Orfej v peklu — uvertura. 3.) Ned-bal: Valček iz operete »Poljsk« kri*. 4.) Frischkovitz: Iz davno preteklih dni — potpuri slovenskih narodnih pesmi. 5.) Glinka: Severna zvezda — pesem. 6.) Kal-man: Kneginja čardaša — potpuri. 7.) Smetana: Prihod komedijantov — iz opere »Prodana nevesta«.
—Ij Truplo dijaka Vladimiria Tomca. kj je pred dnevi utonil v Savi pri Toma-čevem, so v soboto zjutraj potegnili pri Hrastniku iz vode. Pogreb se vrši danes ob 3. popoldne na pokopališče v Dolu pri Hrastniku.
—lj Gg. ljubljanskim pevcem! Nastop na Taboru na dan sv. Petra in Pavla ob polenajstih dopoldne. Vsi. ki so na vseso-kolskem zletu peli Adamičevo »Molitev«, naj se nastopa gotovo udeleže. Arhivarji, note seboj! Naj bo naš niastop mogočen in veličasten! — Prireditveni odbor. 532
—Ij Novo urejno kopališče Tabor je odprto vsak dan do nadaljnega od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure. Vhod s severne strani nasproti vojašnice.
—lj Vreme. Danes zjutraj ob 7. je kazal barometer 758. termometer pa 14, cpoldne barometer T57. termometer 20 C. Opoldne je postalo zelo oblačno.
—lj Na moškem učiteljišča t Ljubljani so se vršili zrelostni izpiti pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja v času od 13. do 18. junija. Od 23 pripuščenih kandidatov je položilo izpit 18 in sicer: Ankelc Frane, Ban-dok Dušan, Borce Vladimir, Dacar Viktor, Dodič Ivan, Ferjan Milan, K lun Frane (s odliko), Kobilica Rudolf, Koftmerl Vinko, Majnlk Ferdo, Mihelič Frane (s odliko), Primožič Ivan. Roje Avrelij, Tome lvn T u r k Josip (s odliko), Tratar Josip, Volk Stanko in 2eleznik Marijan, pet kandidatov je dobilo ponavljalne izpite, ki jih smejo polagati v jesenskem roku.
—H VIU. vsesokolskl praski zlat v filma. Ob priliki vel;kih sokolskih svečanosti na Taboru predvaja Z. K. D. v prostorih Ust
Matice v ponedeljek in torek (na Vidov dan) vsakikrat ob 11. uri dopoldne velefilm o vsesokoiskem zletu leta 1926 v Pragi. ZKD je kljub velikim stroškom, k1 so bili zvezani z nabavo tega filma, obdržala svoje nizke cene 2 in 4 Din za sedež, samo da si zamore vsakdo ogledati veličastnost te prireditve in dobn: pojm o obsegu sokolske organizacije in sokolskega dela. Zato naj tudi nikdo ne zamudi ogledati si ta film, ki bo gotovo vsakomur ostal neizbrisno v spominu
—Ij 2ele*niako legitimacijo je izgubila uradnica ček. Urada pri letalskem mitingu na vojaškem vežbališču. Najditelj se prosi, da odda legitimacijo proti nagradi na na. slov, ki je razviden iz nje.
—lj Razstava čipkarskih Izdelkov in ženskih rodnih del se vrši na Drž. osred. njem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjašk' trg 4/1 od 28. junija do 1. julija 1927. Vstop prost.
—lj Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki velesejma, ki žele prenočišča, •naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek.
—Ij Velesejmskl poštno-brzojavni in telefonski urad bo poslova i na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 30. junija do 11. julija t. L Uradne ure bodo sledeče: 1. Za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9. do 18. ure. 2. Za blagajniško službo pa od 9. do 17. ure.
—I Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani naproša vse delodajalce In delojemalce, stanujoče v Ljubljani in okolici, da se v vseh zadevah zavarovanja, izvzemši knjigovodstvene stvari, izključno poslužujejo telefona št. 2755. Telefonska št. 2279 pa le števHka vodstva urada.
—Ij Drobiž policijske kronike. Včeraj je bil aretiran In zaprt neki hrust Janez N. radi razgrajanja. Prijavljenih je pet tatvin raznih predmetov, denarja in kolesa. Neži-ka in njena dva kavalirja France in Janez so prijavljeni radi izgreda na ulici. Pet voznikov je prijavljenih radi cestnopolicij-skega reda.
—U Nezgoda. Neki kmetic ie v soboto vozil velik voz sena po Ižanski cesti proti mestu. Otroci iz mestne barake na Ižanski cesti so se zadaj podili za vozom in kletna Olga Janežič je od zadaj splezala brez kmetove vednosti na voz. Ko se je pozneje hotela spustiti na tla, je tako nesrečno padla, da je prišla z levo nogo pod voz in je šlo čez njo zadnje kolo. K sreči je kolo deklici nogo samo ©oškodovalo in ne zdrobilo. Njen oče jo ie nato odnesel v javno bolnico.
—Ij Tatvina kolesa. Na Celovški cesti stanujočem sinu slaščičariu Frideriku K«*-meterju je neznan tat odpeljal izpred Biz-jakove prodajalne na Gosposvetski cesti 1200 Din vredno, črno pleskano kolo. Kolo ima št. 2623. Tatvine je osami »n neki visok mladenič, ki ie v soboto okoli 16. stikal okoli Bizjakove prodajalne.
—lj Dunajske bluze in otroška oblek te. Kristone-BuČar. Stari trg. Cene nizke. 68-L
KDOR SKRBI - ZA SVOJE ČEVt/JE
J  Wzmmm^ Pasto
iz Celja
—c Kres na Starem gradu. Dne 4. julija, na predvečer slovanskih blagovestn**-kov Girila in Metoda, se bo žgal na Starem gradu velik Ciril-Metodov kres. Sodelovala bo tudi godba.
_Vidov dan. Na Vidov dan bo v farni
cerkvi sv. Daniela ob 8. ur zautraj slovesni rekviem Istemu bodo prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
_c Trgovine   bodo v Celju na V:dov
dan odprte. Zaprte bodo samo med cerkvenim opravilom.
—c Opera «Sevllskl brivec*, ki bi se imela vršiti včeraj popoldne v celjskem mestnem gledališču je bila odpovedana, ker gledališče n: bilo razprodano. Lepo spričevalo aanamanja za kulturne prilike v Celin!!
_c Pevsko  društvo  »Oljka«  priredi v
soboto 9. julija ob 8. uri zvečer družabni večer v Gozdni restavraciji.
—c Hudobija. Na novozgrajeni vili gosp. Lemaiča v Aškerčevi ulici je kip sv. Jurija. Preko krpa je napis »Villa St. Georgec. V ta kip j© neznani zlikovec ponoči vrgel steklenico železnega laka. Kip je vsled tega grdo pomazan in trpi lastnik vile precejšnjo škodo, baje okrog 5000 Din. To dejanje je vse obsodbe in kazni vredno in le želeti je, da policija krivca kmalu privede zasluženi kazni. Obsodbe in graje vredno pa je tudi, da »Slovenec< in njegova posestrima »Cil-lier Zeitung« to dejanje podtikata hudobno celjskim nacionalistom, še predno je preiskava v tem kaj pojasnila. Jasno je, da takega dejanja razsoden človek ni mogel izvršiti, ampak da je to zagrešil gotovo kak nerazsoden mladenič, pa naj si bo potem motiv dejanja ta ali oni. Kdor je dejanje zagrešil, pa naj bo za to tudi pošteno kaznovan!
—c Nori krajni šolski svet t Celju-okolici je bil izvoljen 24. t. m. v posebni občinski seji. Sestavljen je iz 4 Članov SDS, 1 SKS, 1 SSJ in 2 SLS.
Iz Maribora
—m Opozorilo rolilcem! Vse napredne volile© ponovno opozarjamo, da poteče rekla-macijski rok za vpis v volilne imenike 80. t. m. Kdor se ie ni prepričal, ali je v volilnem imeniku, naj to nemudoma stori Volilni imeniki so na novo sestavljeni in je marsikdo izpuščen, ki je bil prej Se vpisan. Tajništvo samo ne more imeti vseh v evidenci in je zato dolžnost slehernega volHca, da se sam prepriča. Volilni imeniki so na vpogled pri mestnem magistratu v uradnih urah in ▼ tajništvu SDS, Cankarjeva ulica 1. Vas
potrebne informacije glede reklamacij itd. daje tajništvo SDS, kamor naj se obrnejo naši pristaši. Naprednjak:, glejte, da si vsak zasigura volilno pravico!
—m Prenapolnjeni izletniški vlaki. Uvedba izletniških vlakov s polovično ceno se je že takoj v začetku dobro obnesla. Vsi izletniški vlaki so bili nabito polni tako, da pride železniška uprava kljub znižani vozniui na jvoj račun. Včeraj je bil skoraj ves Maribor v okolici in popoldanski vlaki so bili tako natrpani, da so se morali mnogi izletniki vračati peš. Bilo bi le želeti, da bi ?e ta ugodnost raztegnila tudi za potovanja iz Maribora v Rogaško Slatino, kar bi gotovo dvignilo zanimanje za to našo najlepše zdravilišče.
—m Otvoritev paviljona pri treh ribnikih
se vrši na Vidov dan. Olepševalno društvo priredi v zvezi s tem veselico na ribniku, ki bo zvečer bajno razsvetljen. Na terasi paviljona bo svirala godba, ne bo pa seveda tudi manjkalo plesišče. To bo letos prva večja prireditev Olepševalnega društva, ki si resno prizadeva, da zopet dvigne mariborske mestne nasade, ki so bili v vojnem času skrajno zanemarjeni. Zato je pač povsem upravičeno, da občinstvo društvo kar najbolj podpre in s Številno udeležbo dokaže, da zna ceniti njegovo delovanje.
—m Dva šolska Jubileja. Te dni slavita dva mariborska šolska zavoda svoja jubileja. Dekliška osnovna in meščanska šoia v Carkarjevi ulici proslavlja te dni I51et-nico, ljudska šola V Studencih pa SOletnlco svojega obstoja. Na obeh zavodih se bo vršila interna slavnost, združena z razstavo risb in ročnih del učencev, odnosno učenk.
—m Ljudska knjižnica v Narodnem domu
je sedaj najmodernejše urejena knjižnica v Mariboru. Novi prostori so res okusno urejeni in imajo tudi udobno čakalnico, kjer lahko interesenti pregledajo kataloge in si izpišejo številke knjig, ki jih žele. V zadnjem času ie knjižnica nabavila zopet celo vrsto novih del v vseh jezikih. * Ljudska knjižnica vrši velevažno kulturno nalogo in zato zasluži podporo vseh, ki jim je pri srcu ljudska prosveta.
—m Otvoritev paviljona pri Treh ribnikih. Pri Treh ribnikih je mestna občina zgradila ličen paviljon, ki je temu delu mestnega parka res v ponos. Paviljon bo te dni dovršen in na Vidov dan slovesno otvorjen. Vrh paviljona je terasa za godbo, spodaj je garderoba in bufet. na obeh straneh pa čolnarna. Mestna občina namerava tudi nad ribnikom napeljati električno razsvetljavo tako. da bomo lahko v poletnih nočeh čolnarili, pozimi pa se drsali ob električni razsvetljavi in ob zvokih godbe.
Gospodarstvo
Naš izvoz v maju
Generalna direkcija carin objavlja statistične podatke o našem izvozu v maju, ki kaže občutno nazadovanje. V primeri z lanskim letom je vrednost našega izvoza že v prvih štirih mesecih Ietosnjeoa leta padla za 564,988.636 Din. V maju je ta razlika narasti a še za 226,366.056 Din, tako, da smo izvozili v prvih petih mesecih letošnjega leta za 791,354.692 Din manj kot v istem razdobju lanskega leta. Razlika, ki znaša skoraj 800 milijonov Din, je zelo občutna in ne more ostati brez posledic za našo trgovsko bilanco niti v slučaju, ako se uvoz v enaki ali pa še v večji meri zmanjša. Rapidno nazadovanje izvoza je nedvomno dokaz, da se je položaj naše države v inozemstvu precej omajal in da je dolžnost merodajnih činitelje v najti sredstva za povečanje izvoza.
V maju je znašal naš izvoz 379.986 ton v
vrednosti 519,308.158 papirnatih ali 77,425 tisoč 402 zlata dinarja. V primeri z izvozom v maju lanskega lela je letošnji izvoz po teži nazadoval za 184.797 ton (32.72 odsU, po vrednosti pa za 226,366.056 papirnatih ali 20,513.864 zlatih dinarjev (30.10 odstotkov). V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz 1,794.366 t., v vrednosti 2.534 milijonov 774.017 papirnatih ali 231,431.298 zlatih Din. V primeri z lanskim letom je nazadoval mroz po teži za 419.938 ton (I8.9fi odstotkov), po vrednosti pa za 791,354.692 papirnatih ali 72,110.284 zlatih dinarjev (23.75 odstotkov).
Na prvem mestu ie bil gradbeni les (89,097.976) na drugem jajca (53,928.705), na tretjem koruza (48,357.304), na četrtem pšenica 30,302.100), na petem pšenica (12,345 tisoč 513) itd.
★
—g Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev VIL Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za impozantno r.acijonalno in splošno jugoslovansko insti* tucijo živo zanima. Priglasilo se je za raz* stavo lepo Število domačih in inozemskih razstavljalcev, tako da obeta btii letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslovenske trgovine, industrije in obr* ti. Zdi se, da se nekateri krogi se premalo zanimajo za važno gospodarske institucijo, ali pa, da gledajo nanjo z nekako skepso, češ, kaj pa treba dandanes velesejmov. Po* vemo naj, da so velesejmi važen zbliževal* ni faktor, povemo naj, da prav velesejmi netijo in vzgajajo bratske odnošaje med Slo* venci, Srbi in Hrvati in tudi med ostalim trgovskim svetom. Prikazujejo porast indu« stri je in ustvarjajo v ljudeh misel za na* predek in vzbujajo zanimanje za nove iz« najdbe in nove, bolj zdrave načine trgova* nj a. Zato vsi obiščite v dneh od 2. do 11. julija t. L velesejem, koder se bodo nudile za vsakega posameznega izredne zanimivo* sti. Ne zamudite prilike, ne bo vam žal, iz velesejma boste odhajali z novimi čustvi, polnimi zavesti in ljubezni do domovine in države, kajti blagostanje države in domo vine je v močno razviti industriji in trgo* vrni.
—g S časom naprej. Letošnji Ljubljanski vzorčni velesjem bo v primeri s prejšnjimi prireditvami nudil še pestrejšo sliko cele** kupne evropske, pa deloma tudi ameriške moustrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos še bolj proširjena in so se vabilu od* zvale zlasti nemške in avstrijske tvrdke v večjem številu kot kdaj poprej. Prav tako pa bo zastopana lepo tudi Poljska, Francija m ČfcAkoslovaike. Slovenci bomo s svojo le«
toanjo prireditvijo dokazali, da je Ljubljan* ski velesejem res največji in najpriljublje« nejši na Balkanu in tvori za zapadno«« v rop* sko industrijo ključ za vrata, ki vodijo v Orient. Permanentne legitimacije ^e po 30.— dinarjev dobe pri vseh trgovskih, obrtni* ških, kulturnih, prosvetnih in tujsko > pro» metnih organizacijah, kakor tudi v vsen večjih denarnih zavodih.
—g Vil. mednarodni Ljubljanski vzorčni velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija 1^27 v Ljubljani, je najstarejša in najbolj obi* skana gospodarska razstava v naši državi. Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdel* kov ter najboljši pregled za nakup od prvo* vrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike kon» kurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije, ki «*e prodaja po vsen denarnih zavodih po Din 30 se ima pravico do polovične voznino po železnici in paro* brodih. V zvezi z oblakom velesejma si oglejte prirodne krasote divne Slovenije,
•—g Doba\'C. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija t. I. ponud« be glede dobave raznih cevi in kalibriranih verig. Predmetni pogoji so na vpogled pn ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 5. julija t. 1. pri Direkciji državnega rudni« ka v Zabukovci pri Celju glede oddaje zgradbe mostne tehtnice. — Dne 19. julija t. 1. pri ekonomskem odelenju direkcije dr« žavnih železnic v Ljubljani glede dobave li« carskega koksa; dne 20. julija t. 1. glede do* bave raznih mehkih desk ter glede dobave sidola, snažilne paste «Globus», kristalne sode, sveč, parafina, grafita, smirkovega prahu, denaturiranega špirita, krede za pisu« nje, stanja itd.; dne 21. junija t. 1. glede dobave 80.000 kg živega apna; dne 26. julija t. 1. pa glede dobave opeke. — Dne 20.. 21. in 22. julija t. 1. pri komandi dravske divi* zijske oblasti v Ljubljani glede dobave več* je količine sena in slame. — Dne 23. julija t. I. pri direkciji pošte in telegrafa v Ljub* ljani glede dobave kolarskega lesa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v p i* sami Zbornice za trgovino, obrt in indu* strijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja. Dne 12. julija t. I. se bo vn šila pri 16. artiljerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje pomij ra hranjenje svinj. Predmetni oglas z natanč* nejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in* teresentom na vpogled.
LVilhar
urar
se je preselil z Dunajske ceste
• na S«. Petra cesto 36 -
Sport
Domače in inozemske tekme.
LJUBLJANA: Včeraj ni bilo v L j ubij ar i nobene nogometne tekme.
ZAGREB: Tekme za Balokovičev poku':
Hašk-Croatia 2:0 (1:0). Izredno slaba iera Haška. — Gradjanski—Železničarji 7:1 (4:0).
BEOGRAD: Slovan (Dunaj) : BSK IO, Jugoslavija : Slovan 2:1.
DUNAJ: V odločilni borbi za prvenstve Avstrije je Admira porazila svojeca nai-opasnejšega tekmeca BAC i 5:0 (1:0). Sportklub : WAC 4:4 (2:4). Rapid : PTC (Budimpešta) 3:3.
OSLO: Švedska : Norveška 5:3.
KRAKOVO: Vienna (Dunaj) : Krakovia 6:1: drugi dan 4:4.
BRATISLAVA: Hertha (Dunaj) : Bratislava 3:2.
MONCHEN: \Vacker : Europa (Barcelona) 4:1.
PRAGA: Praha VII. : Union Žižkov 4:3 HAZENA.
BEOGRAD: Jugoslavija ! BSK 6:5. Ju-goslavija je seda] prvak Bhp.
Medmestna tekma Zagreb—Ljubljani. Medmestna tekma Zagret)—Ljubljana se vrši na Vidovdan v Zaerebu. Zagreb DOi a-vi v boj nastopni tim: Gršetič (Cone), Bal-žareno (Vesna). Flick (Cone.) Sojat. Tom-ljenović. Radovič (vse ASK) Perko (Vesna).
Službeno iz Lho. Seja upravneca odbo* ta je določena za danes teden.
★
Koturaški Sa?ei SH£. »Pododbor Ljubljana mestoc Glasom dopisa Kot. Saveza c dne 22. t. m. je isti potrdil ustanovitev »Pododbora Ljubljana mesto«, katerega Ivoriic kolesarski klubi in sekcije A. S. K. Primorje, Ilirija, Disk in Sora, Vodstvo pod cm i bor a
je na seji dne 26. t._ m. konstituiralo kakor sledi: predse<lrik Rud. Zaloker, Ilirija; podpredsednik J. Stanko, >Sora<; tajnik in blagajnik Al. Pečnik, >Ilirija^; tehnični ref Fr. Brumat, A- S. K. »Primorjez; savezni delegat Stanko Skok. >Disk<. Odborniki: Riko Voapernik, A. S. K. »Primorje«; Fric Tra-pečar, >Sora<; lan Cedilnik, »Diakc. Prvi kvartal prvenstvenih dirk je razpisan na 17. julija, 31. julija in 6. avgusta. Točne razpise in dirkalni pravilnik razpošlje pododbor prihodnje dni vsem klubom. — Koturaški >a-vez, SHS, > Pod od bor Ljubljana mestoc.
Javna zahvala
Podpisani rodbini si štejeta v dolžnost, se tem potoni javno zahvaliti vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri gašenju požara.
Posebno zahvalo izrekamo gasilnemu društvu v Zg. Šiški, katero nam je prišlo prvo na pomoč.
Zahvaljujemo se nadalje Ljubljanskemu gasilnemu društvu, katero je prihitelo na pomoč z motorno brizgamo in s tem omejilo naglo se razširjajoči požar, in gasilnemu društvu v Sp. Šiški.
Končno iskrena zahvala vsem sosedom prijateljem in znancem, ki so prihiteli na pomoč pri katastrofi.
Prisrčna hvala vsem.
531/n Rodbini: Peru*zl in Remlc.
PRIZANAŠAJTE
PLANINSKI FLORI!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Zanimiva razsodba v Vidovićevem procesu. — Drago plačana sladkoslednost. — Smrtna nesreča ameriškega novinarja pri Sarajevu. — Toča uničila vso setev v hrvatskem Zagorju.
Kakor smo že svoječasno poročali, je izdal odvetnik dr. Tomić v Sarajevu pred par meseci brošuro z naslovom: Vidovićev pokret — merkantilno podjetje.« V tej brošuri napada pisec Vidovi-ća, znanega voditelja »kulturnega gibanja za etični preporod naroda«, za kojo vlada tudi pri nas veliko zanimanje in ki je vzdrževal tudi v Ljubljani že več večernih tečajev s prav zadovoljivim uspehom. V omenjeni brošuri je dr. Tomić kritiziral to gibanje, naglašajoč, da ne gre toliko za kulturne cilje kakor za profit. Vidovič je radi tega vložil tožbo "po tiskovnem zakonu. Minule dni se je vršila dolgotrajna razprava, na kateri je bilo zaslišanih več prič in prečitana cela, 60 strani obsegajoča brošura dr. Tomića. V soboto je bila razglašena razsodba, ki ni presenetila le Vidoviče-vih pristašev, marveč predstavlja tudi izredno zanimivo tolmačenje tiskovnega zakona.
Sodišče je obtoženega dr. Tomića oprostilo. V razsodbi naglasa, da predstavlja inkriminirana brošura samo kritiko, ki v nobenem slučaju ni prekoračila dopustne meje. Ce tudi tiskovni zakon ne govori izrecno o kritiki, je jasno, da je kritika poedinca v pravcu njegovega javnega delovanja svobodna. Namen kritike je, da iztrebi slabe stvari iz javnega življenja, torej izpopolnjuje družbo v njenem materijelnem in duševnem življenju. Zato se mora smatrati kritiziranje pojavov v družbi kot dolžnost državljanov napram zajednici. Nemogoče pa je kritizirati kako delo, ne da bi se pri tem podvrglo kritiki tudi značajna obeležja avtorja samega. Zahteva, da bi se v kritiki strogo ločilo delo od avtorja, bi onemogočila sploh vsako kritiko. Naloga sodišča je Ie, da ugotovi, ali je kritik prekoračil dopustne meje kritike ali ne. Razume pa se samo po sebi, da mora kritik ona dejstva, ki tvorijo podlago njegove kritike, smatrati za resnična. S tem pa še ni rečeno, da sme kritik iznašati kaka dejstva v cilju klevetama in blatenja časti. V vsakem slučaju pa mora sodišče presojati o tem, ali je zasledovala kritika kak višji namen, ki opravičuje delo, ki bi bilo sicer kažnjivo.
*
O sladkosnednosti služkinj znajo nekatere gospodinje pripovedovati cele knjige. Včasili je ta sladkosnednost že naravnost legendarna, dasi seveda s tem še ni rečeno, da so vse služkinje enake. Kakor za časa vojne oficirski sluge, ki so imeli s svojim »gospodom« vse »skupno«, tako se čutijo često tudi služkinje neomejene gospodinje in razpolagajo z vsem, kar more nuditi kuhinja. Navadno je težko kontrolirati, koliko se porabi za kuho, zlasti še, če je gospodinja sama bolj poučena v klasični godbi, kakor pa v kuharski umetnosti.
iako sladkosnedna služkinja je bila tudi Mara Arsić, uslužbena pri neki boljši rodbini v Mostaru. Minulo soboto je ostala sama doma in to priliko je hotela izkoristiti, da se malo posladka. V omari je stala cela vrsta steklenic z raznimi likerji in posladkanim žganjem. Mara si ga je že prej večkrat privoščila kak požirek, tako da so se začele steklenice sumljivo prazniti. V soboto zvečer je prišla nekoliko bolj pozno domov. Če mačke ni doma, miši plešejo, pravi že star pregovor. Mara je bila že v postelji, ko so jo še enkrat obšle skomine po sladki in prijetni pijači. V temi se je splazila v jedilnico, odprla omaro in nastavila na usta ter s krepkim požir-kom hotela u tešiti svojo poželjivost. Komaj Pa je požrla, ji je padla steklenica iz rok in z obupnim krikom se je zgrudila na tla. Sosedje so prestrašeni prihiteli gledat, kaj se je zgodilo. Mara je ležala sredi sobe in se zvijala v krčih. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je zastrupila z lizolom. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec, vendar pa Je dobila tako težke poškodbe, da bo morala dalj časa ostati v bolniški negi. Sprva so mislili, da je hotela zvršiti samomor. Se le pozneje so dognali, da jo je njena sladkosnednost zapeljala. Mislila je namreč, da ima v romali steklenico likerja, pa je slučajno dobila steklenico lizola in iz nje napravila tako močan požirek, da bi jo kmalu stal življenje.
Nedaleko od Sarajeva je doletela v Soboto popoldne tragična usoda ameriškega novinarja Edcraria S. Aldricha in njegovo ženo. Aldrich je s svojo ženo prepotoval že skorai ves svet. V zadnjem času se je mudil v Indiji, Perziji, Turčiji in Egiptu ter je Dreko Ru-mimije in Bolgarije prispel še Ie pred par dnevi v našo državo. V Hcogradu mu je dal na razpolago tamošiji vele* industrijalec Milan Popović svoj avto in je sam prevzel vlogo šoferia ter ju hotel popeljati po vsej državi. V soboto so odpotovali iz Beograda Dro ti Sarajevu. Popoldne okrog 17. sa dospeii do Buloga. par kilometrov ured Sarajevom. Na nekem ovinku se ie neiactoma zlomilo krmilo. Avto je z veliko brzino drvel dalje, se zaletel v obcestni plot, ga podrl in se prevrnil, nato Še enkrat prekucnil, tako da je stal zopet na kolesih in se nato strmoglavil več metrov nizdol po bregu. Avto se ie popolnoma razbil, izpod razvalin pa so potegnili ameriškega novinarja in njegovo ženo, oba mrtva. PoDOvič sam it imei izredno srečo* Dobil je le lažje
poškodbe. O nesreči ie bilo takoj obveščeno ameriško poslaništvo v Beogradu. V Sarajevu je vzbudila vest o tragični usodi ameriškega novinarja splošno sočutje. Aldrich ie nameraval prebiti nekaj tednov na naši dalmatinski rivijeri, nato pa se ie hotel s svojo ženo po skoraj polletni odsotnosti zopet vrniti v domovino.
•
V soboto popoldne, ko je razsajala nad Slovenijo nevihta, je toča uničila v hrvatskem Zagorju skorai vso setev. V okolici Pregrada je skoraj celo uro padala nenavadna gosta in debela toča, ki je pokrila polja kakor Siteg. Vse setve so popolnoma uničene, fižol in koruza zabita v tla. tako. da bodo morali kmetje koruzo pokositi, polje pa preorati. Žita. ki so že dozorevala, so popolnoma izmlačena in povaliana, kakor da bi šel ogromni cestni valjar preko poljan. Cela okolica Pregrada je dobesedno opustošena. Ljudstva se po-lašča obup, ker so uničene vse nade že itak siromašnega prebivalstva.
Krvavo maščevanje reducira-nega železniškega uslužbenca
V soboto zjutraj je na kolodvoru v Nišu reducirani služitelj Ilija Petković, rodom iz Pukovca v dobriškem srezu. ustrelil z revolverjem tajnika tretje železniške sekcije Mihajla Kovačevića.
Petković je čakal v kolodvorskem poslopju na Kovačevića, da bi prišel v pisarno. V trenutku, ko je Kovačević stopil v poslopje in začel iti po stopnicah v prvo nadstropje, je Petković pohitel za njim ter oddal nanj tri strele.
Ko je padel prvi strel, se je takoj za-čul pridušen vzklik Kovačevića, ki se je zgrudil na stopnjicah in se pričel valiti navzdol. Ker je še živel, je morilec oddal nanj še dva strela, nakar se je spustil z revolverjem v roki v divji beg preko železniške proge. Ker je bil v času napada na železniški postaji najži-vahnejši promet, je zbudilo streljanje med mnogobrojnim občinstvom precej panike.
Morilca so takoj pričeli zasledovati. Pred umorom so ga zapazili v hodniku uradnega poslopja, zamišljenega in nervoznega. Vpraševal je, kdaj pride Kovačević v urad. Nihče ni slutil, kaj namerava. Morilec je 29 let star, oženjen ter oče treh otrok. Bil je uslužben v tretji železniški sekciji ter pred mesecem odpuščen iz državne službe.
Kovačevića je dolžil, da je kriv njegovega odpusta, ter je grozil, da se bo maščeval nad njim, kar je tudi storil.
Umorjeni uradnik Kovačević je bil znan kot dober človek ter je vžival med tovariši splošne simpatije. Po trditvah iz njegove okolice ni bil niti najmanj kriv redukcije Ilije Petkovića. Zapušča ženo in dvoje otrok.
Morilec je ob 7.30 zvečer na trgu Kralja Milana, ko je bil najživahnejši promet, pristopil k službujočemu orožniku ter se mu predal. Obenem mu je izročil revolver, s katerim je izvršil umor.
Izpremembe v učiteljski službi
Imenovani so: za stalnega učitelja v Brežicah učitelj Fran BernetiČ, za stalnega Šolskega upravitelja v KŠecah Šolski upravitelj pri Sv. Petru pod S. Gorami Ferdo Kokot, za stalno učiteljico v Pišecah učiteljica pri Sv. Petru pod Sv. Gorami Erna Kokot-Bradaška, za stalno učiteljico v Sevnici učiteljica pri Št. Lenartu nad Laškim Marija Mavrin, za stalnega učitelja v Dobu pri Kamniku učitelj v Brusnicah Rupert Smolik, za stalnega šolskega upravitelja v Jaršah začasni šolski upravitelj Ernest šušteršič, za stalno učiteljico dekliško osnovne šole v Ribnici učiteljica v Dolenji vasi Julija Kmet-Kos, za stalno šolsko upraviteljico v Bukovici učiteljica v Makolah Amalija Lendovšek-Soršak, za stalno učiteljico v Cerkljah učiteljica v Št. Jerneju Maro povh, za stalno učiteljico pri Sv. Križu pri Litiji učiteljica v Litiji Angela Jaklič, za stalno učiteljico pri Sv. Križu učiteljica v Kranju Pavla Jaklič, za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Gori Ivan Zagažen, za stalnega šol. upravitelja v št. Vidu pri Stični učitelj Lovro Jev-n i kar, za stalnega učitelja v Zagorju ob Savi šolski upravitelj v. Dobrničah Rudolf Arn-šek, za stalnega učitelja I. deške osnovne šole v Ljubljani šolski upravitelj v Stični Karel Gorišek, za stalno upraviteljico III. deškega zavetišča (na Taboru) v Ljubljani učiteljica na Brdu pri Kamniku Marija Jer-man-Gantar, za stalno učiteljico na Jezici pri Ljubljani učiteljica v Starem trgu Josipina VonČina, za stalnega šolskega upravitelja v Št. Jurju pri Grosupljem šolski upravitelj v Bučki Josip Trobiš, za stalno učiteljico v Št. Jurju pri Grosupljem učiteljica v Bučki Justina Trobiš-Modic, za stalno učiteljico v Mirni peči učiteljica v Trebelnem Olga Zaje, za stalno učiteljico deške osnovne šole v Mirni peči Marija Barle, za stalno učiteljico na Bledu učiteljica v Laškem Olga Tomšič.
V višjo skupino so pomaknjeni: katehet L deške osnovne šole v Ljubljani P. Zaje, učiteljica v škof ji Loki Amalija Macak-Reihmann, učiteljica v Ormožu. Marija Papst-Majcen, učiteljica v Skalah Mara Kokeržnik-Lazar, učitelj v Planini Ivan Stegovc, šolski upravitelj v Mirni peči Rudolf Obrekar, strokovna učiteljica I. deške meščanske šole v Ljubljani Katarina Košiša, učiteljica v Novem mestu Justina Weber-Kavšek, učiteljica v Pobrežju Ruža Gosak, šolski upravitelj v Crnicah Jernej Čebula, katehet na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru pater Gratus Kostanjšek, učiteljica v Tolstem vrhu Eliza Kert, učitelj v Tepanjah Vojteh Hren, šolski upravitelj v čresnovcih Stelan Lutar, uči-teljica v Mariji Reki Marija Jager.
Dve hudi nesreči pri Madvodah
V soboto popoldne je pri železniški čuvajnici ne daleč od postaje ob križišču železnice in državne oeste dohitel neznan motociklist kolesarja-invalida Ivana Rozmana, ki se je s kolesom peljal iz Medvod proti Ljubljani. Motociklist se je z vso silo zadel v invalida ter ga prevrnil v obcestni jarek. Motociklist katerega identiteta Še ni ugotovljena, je po karambolu dirjal dalje ter se ni zmenil za ponesrečenega kolesarja. Rozman je dobil znatne poškodbe po vsem telesu in so ga v najhujšem dežju prepeljali z rešilnim avtom ljubljanske reševalne postaje v ljubljansko javno bolnico. Ivan Rozman stanuje v baraki nasproti Srednje tehnične šole v Ljubljani.
Včera okoli 11. dopoldne pa se je nedaleč od Mednega zgodila druga težja nesreča, ki je žal zahtevala smrtno žrtev.
Pri tvrdki Rosenfeld zaposleni potnik Anton Bučar, stanujoč v Ljubljani v hotelu »Soča« je včeraj vozil z motornim kolesom po državni cesti proti Medvodam. Dohitel je kolesarja Valentina Gabrovška. zaposlenega v zvonar-ni v Št. Vidu, ter ga hotel prehiteti. Nasproti pa je ravno v trenutku, koje Bučar hotel pognati motorno kolo mimo kolesarja, pridrvel avtombil. Bučar je s svojim motornim kolesom zadel z vso silo ob kolesarja in ga podrl na tla. Pa tudi sam je padel daleč v obcestni jarek. Motociklist je dobil težke poškodbe na glavi in poleg tudi težke notranje poškodbe. Nezavestnega so z ljubljanskim rešilnim avtom prepeljali v javno bolnico, kjer pa je podlegel težkim ranam. Kolesar je kakor po čudežu dobil samo lahke poškodbe.
Materam!
Sedanjo splošno brezposelnost nedvomno najboj občutijo žene, bodisi direktno kot na-stavijeiike, ki jih pri vsaki redukciji prve postavijo na cesto, še bolj pa kot matere, ld jim eksistenca njihovih hčera prizadeva čim dalje večje skrbi. Poleg splošne gospodarske krize pa leži velik vzrok brezposelnosti tudi v napačnem pojmovanju poklicne izbrazbe naših hčera. Vse sili v trgovske šole, tako da bi trgovina, tudi če bi bila v najlepšem procvitu, ne mogla zaposliti vseh absolventk; zato ni čudno, da se tako težko dobe službe v tako kritičnih časih pri toliki nadproduk-ciji pisarniških mocL
Nujno je torej potrebno, da začno tudi naši stariši misliti na druge možnosti zaposlitve njihovih hčera. Zlasti se bo treba ozreti po raznh socijalnih poklicih, ki tvorijo prav za prav najbolj nara\«n delokrog žene. Eden takih poklicev, ki se je začel uveljavljati tudi že v naši državi, je poklic sestre pomočnice. Zanimanje zanj je tem bolj priporočati, ker je v naši državi delo na soci-Jalnem polju šele v pocetki^ in bodo imela
dekleta, ki se mu bodo posvetila, nedvomno veliko bolj sigurno stališče kot po drugih
službah.
Šola za sestre pomočnice bo otvor j ena letos v Zagrebu. Njen namen je vzgajali strokovne sestre za zdnvstveno delovanje v raznih socialno-medicinskih napravah (dispanzer, ambulatorij, poliklinika). Ravnateljica šole, naša priznana strokovnjakinja g. dr. A. Šimec, je bila tako ljubeznjiva in se je odzvala naši prošnji, da natančneje seznani našo širšo javnost o namenu in organizaciji Šole. Zato vabimo stariše, da se udeleže predavanja, ki bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v fizikalni dvorani realke. Predavanje bo seveda slovensko.
Ženski pokret.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
OPERA:
Začetek ob 20. uri.
Pondeljek, 27.: Zaprto.
Torek, 28.: »Gorenjski slavčekc. Izven.
Sreda, 29.: »Poljska kri*. Izven.
Ljubljanska opera
Nedbal: «Poljska kri >.
Najboljši opereti čeških komponistov sta menda »Poljska kri« in »Slovaška princesa«. Obe eta želi tudi na našem odru uspehe. Obe sta še iz dobe pred interaacijonalnim židovskim jazzom ter zgrajeni po muzikalnih motivih češkoslovaške narodne p«mL Zdaj so ponovili Nedbalovo »Poljsko kri«, ki je še v najboljšem spominu. Seriozni komponist in ugledni dirigent je ustvaril s svojo opereto solidno delo, ki je po svojem orkestralnem par t u in melodijah še vedno dosti zanimivejše in simpaličnejše, nego najnovejši židovski dunajsko-madžarski šund.
Sobotna predstava v režiji g. Povheta in pod taktirko g. ravnatelja Poliča je bila veeskoz prav dobra. Niti nekateri nepravilni kostumi ne motijo. Helena Zarem-bova je bila ga. P o 1 i č e v a , živa, elegantna, okusno energična in poredna, vrla v spevih in plesih. Izvrstnega partnerja je imela v g. Drenovcu, ki je grofa Bo-lesUava imenitno igral in naravnost čudovito vztrajno plesal ter ustvaril zelo simpatično osebnost. Prav posebno imenitno je nastopal zopet g. P e če k , čegar kakor živo srebro poskočni popiel, vedno bogat zabavnih do-mislekov, je vsesplošno jako ugajal. Gosp. P o v h e kot stari Zaremba in gdč. Rale a r j e v a kot Jadviga sta postavila izrazito komična tipa ter povsem ustrezala. Primabalerino Vando je izborno igrala in plesala ga. Vera Balatkova. Tudi plemiči kvar-topirci in pivci so bili podani po gg. Janku, Jermanu, Simončičuin Jos. Rusu odlično ter je zlasti njih scena kvar-tanja, sicer tudi muzikalno prav lepa točka, učinkovala močno.
Posebej je pohvaliti še balet, ki se je držal vrlo dobro, in seveda zbor ter orkester, ki sta bila povsem na mestu. Hiša je bila malone razprodana, zlasti lože natlačeno polne, aplavza mnogo, svetja in daril pa na kupe. Za blagajno se torej tudi s to opereto obeta mnogo dobrodošlega in to je pao glavni namen. Fr. G.
ravje in srečo
Q?am hc đulzc dnevnim n^ouanjein xoh
SARGOV
ALODONT
Poslovilni nastop g. Zupana. V torek, dne 28. t. m. se poje v ljubljanski operi ob 20. Foersterjeva narodna opera »Gorenjski elav-
ček< z go. Lovšetovo, Ribičevo ter g Kovačem, šubljem, Zupanom in Mohoričem v glavnih vlogah. Pri tej predstavi se začasno poslavlja od ljubljanske gledališke publike operni pevec g. Drago Zupan, ki je brez dvoma eden najprijubljenejsih članov nase-ga opernega ansambla ,ki je vsikdar in v
vsakem pogledu storil svojo polno dolžnost. Odhaja namreč v Zagreb, ker je uprava ugo.
dila njegovi želji ter predložila njegovo prošnjo za enoletni dopust, katerega hoče uporabiti za delovanje na zagrebškem gledališču,   umetniškemu   odelenju ministrstva
j rasvete v odobritev. Pripominjamo pa, da g. Zupan ue odhaja stalno z našega gledališča, temveč bo tudi v letu 1927-28 večkrat
nastopal v raznih vlogah, ki so primerne za njega v bodočem repertoarju, predstava se i rs kot izven predstava. Začetek ob 20. uri zvečer. Cene običajne operne. Opero dirigira profesor g. Karel Jeraj.
Nedbal: »Poljska kric Ta priljubljena in vsled svoje velike muzikalne vrednote stalno na repertoarju se nahajajoča opereta se poje kot repriza v sredo, dne 29. t. m. ob 20. uri zvečer v isti zasedbi kakor pri premijeri pod vodstvom ravnatelja g. Poliča v ljubljanski operi.
zbor hm
Uspešno in vsestransko delovanje Zveze v pretekli sezoni.
V nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne se je vršil v prostorih tajništva ZKD VII. redni občni zbor ob prLsostvovanju številnih delegatov ljubljanskih in izvenljubljanskih včlanjenih društev. Navzoči so bili tudi narodni poslanec g. dr. Žerjav in več odličnih prosvetnih delavcev; mariborsko ZKD je zastopal njen preteednik g. Skala.
Občni zbor je otvoril s pozdravom delegatov in gostov predsednik ZKD direktor A. Jug, ki je na kratko očrtal težke razmere, v katerih mora Zveza delovati. Boriti se mora ne le 9 hudo gospodarsko krizo, ki duSi vse naše javno življenje, ampak tudi z zavidnimi nasprotniki, ki jim je tiho in uspešno delovanje Zveze trn v peti, ker ne Bluzi njihovim strankarskim interesom.
Nato je podal tajnik ZKD Rudolf Prešeren pregledno in obširno poročilo o Zve-zinem delovanju v preteklem letu.
ZKD je ustanovila v pretekli sezoni 0 novih ljudskih knjižnic ter jim dala na razpolago 837 lično vezanih knjig proti odplačevanju na obroke, število od ZKD ustanov, ljenih knjižnic na deželi znaša danes že 52. Poleg tega je zalagala Zveza tudi druge knjižnice z vedno novim čtivom, s potrebnimi navodili za vodstvo knjižnic itd.
Drugo torišče kulturnega delovanja ZK!) so bila njena predavanja. S pomočjo držav, higijenskoga zavoda, ki je Zvezi pridno pomagal, in s svojim lastnim predavateljskim zborom je priredila Zveza v 68 krajih do 1. maja t. 1. 230 predavanj, ki jih je poselilo nad 12.800 ljudi.
Se mnogo lepšo sliko dobimo, če pregledamo letošnjo poučne kinopredstave, katerih je priredila Zveza pri 37 društvih 119 in katere je obiskovalo nad 14.000 ljudi. Ogromen je bil tudi uspeh ZKD s kinopredsta-vami v prostorih kina Matice v Ljubljani ob sobotah in nedeljah. Ob 30 sobotah ter 37 nedeljah in praznikih je ZKD priredila 97 kinopredstav in predvajala celo serijo zanimivih in poučnih filmov. Za predstave so se Ljubljančanu zelo zanimali in so bile skoro vedno vse razprodane. Po statistiki je teh 97 predstav obiskovalo nad 50.000 ljudi.
Razvila se je nato prav živahna in stvarna debata o poročilu. Nar. poel. dr. Žerjav je poudarjal, kako težko je danes kulturno delo med narodom. K gospodarski krizi se je pridružila še duševna, ki se izraža s splošno apatijo zlasti med uČiteljstom, ki tvori kader kulturnih pionirjev na deželi. Slednjič otežuje poslovanje še nerazumevanje državne uorave za delo prosvetnih organizacij. Kljub temu je pa ZKD napredovala in je skoraj edina svetla točka v našem sicer žalostnem javnem življenju, za kar gre zaslužena zahvala celemu odboru in še posebej neumornemu tajniku.
Revizor ravnatelj g. Jeran je predlagal staremu odboru absolutorij s posebno pohvalo tajniku g. Prešernu, ki je s pomočjo gdč. Bolh ove res dosegel ogromen uspeh v vsakem pogledu. Predlogi g. prof. Jerana so bili soglasno sprejeti.
Za predsednika je bil nato zopet izvoljen direktor A. Jug, za odbornike prof. J. Breznik, Rudolf B in ter, Fran Majcen, Albin Adlešič, Rado Pavlic. Rudolf Prešeren, Av- I
gust Partot. Fran Govekar, Emil Adamič, Anton Patik in Josip Paternost.
Za revizorje so bili izvoljeni prof. Jeran, dr. I. Lah in Ferdo Juvanc
G. direktor Jug se je v imenu odbora 7ahvalil za izvolitev, poudarjajoč, da se bo starega programa, ki je obširen in napreden, še nadalje držal in ga izvajal. Pri diskusiji o programu aa prihodnje leto se je sklenilo, da bo ZKD nabavila nov akioptič-ni aparat in reorganizirala predavanja tako, da bodo tudi včlanjena druit\a prevzela del stroškov ter se bo centrala s tem znatno razbremenila.
ZKD bo v mesecu avgustu organizirala s pomočjo Narodnega gledališča enomesečno igralsko in režisersko žoio, kar bo pospešilo delovanje dramskih odsekov po deželi. Priredil se bo »lailturni dane, z obvezo vseh članov, da prispevajo ta dan vsaj 1 Din za Zvezo. Glasilo Zveze »Prosvetni Glasnike se bo po možnosti razširilo.
Pri slučajnostih je g. prol. Jeran predlagal, naj se na deželi ustanove večerne Šole in na ta način širi prosvata med najširše plasti prebivalstva.
S tem je bi program Vil. občnega zbora
Z!\I> izčrpan. Predsednik g. Jug se je vsem navzočim zahvalil za obisk in jih prosil, naj pospešujejo tudi v bodoče po svojih moCvh delo ZKD. Nato je občni zbor zaključil.
Kaj je s črno prstjo ?
Vsled raznih govoric, ki so se raznesle v nekaterih turistovskih krogih, da baje na Crno prst ni varno hoditi radi obmejnih incidentov s fašisti, moramo pojasniti pla» nincem, da so te vesti neosnovane. Dohod na Crno prst je po pretežni večini na naši strani, kjer se turisti popolnoma svobodno gibljejo. Od Orožnove koče vodi lepa pot na Črno prst po desni strani med Črno prstjo in Liscem, ki vodi izključno le po jugoslovenskera ozemlju. Le na poti s Crne prsti čez Rodico in Vogel je mogoče, da sreča turist kako laško patruljo, ki pa za* hteva v slučaju, da se nahajajo turisti tik ob meji ali pa celo na laški strani, le legi« timacije, sicer jih pa pusti pri miru. Pri» pomniti pa moramo, da so to le izjemni slučaji. Stalnih italijanskih straž pa po teh grebenih ni in imajo turisti v teh krajih, zlasti pa na Črni prsti popolnoma svobod* no pot. Planinska legitimacija zaaigura vsa* kemu turistu neovirano potovanje po teh krajih. Zato priporočamo turistom, da m na dajo begati o^ eventuelnih neosnovani! govoric, ampak naj se vsak drži obvestil ki jih bere v naših dnevnikih. Zato na gn vsak turist brez skrbi na Crno prst. Tako Malnerjeva, kakor tudi Orožnova koča, ata otvorjeni in dobro oskrbovani. Pijače in jestvine ni potrebno s seboj jemati, ker je vsega dovolj v kočah po nizkih cenah, ka. kar po mestih.
29
Nelly Grotavescu oproščena
Zaključek dunajskega senzačnega procesa. — Silen naval občinstva. — Spopadi s stražniki. — Ogorčenje radi oprostilne
razsodbe.
M soboto se je ves dan in pozno avečer nadaljevala razprava proti Nel* ly Grosavescu. Zanimanje v javnosti je bilo ogromno, kajti bilo je znano, da bo proces še v soboto zaključen In da bo obsodba izrečena tekom noči. Pred sodiščem je bila zbrana ogromnu množica, ki je energično zahtevala, đa se ji dovoli vstop v razpravno dvora* no. Policija je morala pozvati pomoč, a tudi ojačen policijski kordon je jed* va vzdržal naval in pritisk radovedne in razburjene mase. Dva stražnika sta bila v prerivanju lažje ranjena.
Popoldne so takoj pričeli pledojeji državnega pravdnika in obrambni go* vori zagovornika. Državni pravdnik dr. Tuppy jc uvodoma svojega govora po* vdarjal, da je Grosavescu zadnjikrat pred svojo smrtjo nastopil v operi «Ri*
feolerto» in da je pel «La donna e mo* bile».
Taka je bila tudi njegova žena. Vse na njej je bilo varljivo, samo njena volja je bila močna in pristna. Gospa Nelly Grosavescu je bila vedno obvla* dana od misli osvete, kadar je bil njen
položaj ogrožen. To pričajo njene šte* vilne grožnje, da bo moža ustrelila. Bi« la je neizmerno gospodujoča, nihče se ni smel upreti njeni volji in zato je na* stopila z vso svojo energijo proti umorjenemu, ko se je hotel ta osvobo* diti njenega tiranstva. Ta sebičnost ji je končno potisnila orožje v roko in zato jo jaz obdolžujem premišljenega umora. Umorila je svojega moža po* poloma premišljeno. To je priznala na policiji, samo tu v sodni dvorani se noče ničesar spominjati. O svojem mo* žu je tu v razpravni dvorani govorila le najslabše, niti ene dobre besede ni rekla o njem. Bila je istotako brez lju* bavi napram njemu, kakor tudi ni ime* la srca za svoje roditelje in za oba svo» ja otroka. Umor nima erotičnega ozad* j a, pač pa je bil pravi vzrok zločina njeno užaljeno samoljubje. Njen za* kon ni bil slabši kakor mnogo drugih. Materijelnih neprilik ni poznala. V rodbini ni bilo bolezni, otrok ne pre* več, pač pa je vživala ugleden socijal* iii položaj in je bila družabno v naj* boljših stikih. Povdarjam še enkrat, da je bil umor popolnoma premišljeno zas snovan in izveden in da za Nelly Gro* savescu ni nobenih olaj še valih okol* nosti.
Po govoru državnega pravdnika je govoril dr. Preminger kot zastopnik 2^letnega otroka pok. Grosavescu. — Apeliral je na porotnike, da omadeže* vano čast pokojnega zopet rehabiliti* rajo. Materijelnih zahtev ni stavil. Po kratkem odmoru je govoril zagovornik obtoženke vlad. svetnik dr. Steger.
Zagovornik dr. Steger je v svojem obširnem govoru slikal obtoženko kot žrtev razmer, v katerih je živela, po* vdarjajoč, da je gospa Nelly svoje de* janje izvršila v stanju popolne dušev* ne zmedenosti in da zato pač ne more za zločin odgovarjati. Med zagovorni* kom na eni, predsednikom sodišča in državnim pravdnikom na drugi strani je prišlo često do ostrih kontraverz. Dr. Steger je zaključil svoj govor z apelom, naj porotniki sodijo pravično in humano in naj zavrnejo prvi dve glavni vprašanji, glaseči se na umor in uboj. Sledila je nato kratka replika dr* žavnega pravdinka in duplika zagovor* nika, na kar je reasumiral predsednik sodišča, dvorni svetnik dr. Aichinger
RAZGLASITEV OBSODBE. Porotniki so nato odšli v posvetoval* nico. Bilo je okoli 10. zvečer. Pred sos diščem so bile zbrane ogromne množi* ce ljudi in le s težavo je straža zadrže* vala naval. Mrzlično razpoloženje med publiko se je stopnjevalo od minute do minute in ko se je kakor blisk raznesla vest, da je NeUy Grosavescu oproščena, je bilo slišati vzklike odo«
bravanja, vmes pa oglušujoče žvižge. Porotniki so na stavljena vprašanja od* govorili takode:
Prvo glavno vprašanje glede zločina umora so soglasno zanikali, drugo vprašanje glede uboja so zanikali £ 9 proti 3 glasovom. Na prvo vprašanje o trenotni duševni zmedenosti so odgovorili z 9 glasovi ne in 3 da, ter na končno vprašanje o duševni zmedenosti z 8 da in 4 ne. Na podlagi tega prav-doreka je sodišče izreklo
oprostilno razsodbo.
Razsodba je učinkovala kakor bomba in je vzbudila ogromno senzacijo. Sicer je bilo čuti vzklike odobravanja, na drugi strani pa se je pokazalo, da
večina publike, zlasti pa dunajska javnost, oprostilne razsodbe ni sprejela simpatično. Ves dunajski tisk priznava,
da so se porotniki sicer držali zakona, vendar pa so se dali vplivati izvestnim sentimentalnostim in da so pri glasovanju bolj poslušali glas srca kot razum. Značilno je, da je oprostilna razsodba zlasti kon s te rr. i rala ženski svet in med ženskami vobče izzvala silno ogorčenje. Med publiko je prišlo do prepira in celo do dejanskih spopadov. Policija je morala ponovno intervenirati. Ko se je razširila vest, da bo gospa Grosavescu skozi stranska vrata sodišča zapustila poslopje, so ljudje udrli proti stranskim vratom, več govornikov pa je naglo improviziralo nagovore na maso in jo pozvalo, naj da duška svojemu ogorčenju proti oprostilni razsodbi. Šele ko je straža opozorila publiko, da gospa Grosavesco ne zapusti dvorane, se je publika razšla, vendar je morala policija še večkrat intervenirati. Zagovornik dr. Steger je moral sodišče zapustiti v spremstvu policije. Več ljudi ga je na ulici izžvižgalo.
— Dunaj, 27 junija. Gospa Nelly Grosavescu je prebila noč v kaznilniški bolnici, a včeraj zjutraj jo je njen oče odvedel domov. Ko so ji prečitali oprostilno obsodbo, je ostala Nelly popolnoma mirna in apatična; zdelo se je, da je pričakovala oproščenja. Priklonila se je zagovorniku in porotnikom ter odšla umerjenih korakov iz dvorane. Svojcftnu očetu je včeraj pripomnila, da za njo življenje nima več smisla in da je končano vse.
Minster proti modi
Zamorske dame v francoskem delu Afrike so z ministrom za kolonijo zelo nezadovoljne, ker se ie začel vmešavati v damsko modo. ki no njihovem mnenju nikakor ne snada v delokrog ministra. V uradnem listu ie namreč izšel nedavno dekret, ki nrenoveduje zamorkam tetoviranje, nošenie železnih obročev v nosu in ušesih in razna druga pačenja telesa. Nekatere take običaje je mogoče trpeti, dasi so barbarski, ker niso škodliivL Drugi pa imajo težke posledice ne le za poedin-ce. marveč za zdravie cele rase. Nekatera črnska plemena imajo grdo navado, da si pilijo zobe do čeliusti. Ta moda je enako priljubljena Dri moških in ženskah. Posledica ie. da zobje izpadejo in da zamorci ne moreio uživati nobenih trših iestvin. Pri drugih zamorskih plemenih si zatikalo ženske v ustnice lesene in kovinske obroče tako, da postanejo njihovi obrazi ostudni. Zamorke z obroči v ustnicah seveda ne morejo jesti tako. kakor iedo normalni liudie.
Z omenjenim dekretom ie zabranjena v Afriki tudi preizkušnja s strupom, ki jo smatrajo nekatera zamorska plemena za najboljši dokaz nedolžnosti. Tega barbarskega običaia francoske oblasti doslej niso mogle izkoreniniti. Minister pravi v dekretu, da mora biti vsak zamorec, ki opravlja ta nosel. najstrožje
G. Franci:
Zadnja noč
Esther Jangkinsova. s pravim imenom KSthe Heilbornova, 171etna plesalka iz Berlina, je zbujala pozornost po-setnikom najelegantnejšega nočnega lokala »Nocturna« zlasti s smelostjo svojega nastopa. Na poljubno melodijo barskega orkestra, pa najsibo iz klasičnega ali hrpermodernega repertoarja, se je znala hipoma tako poglobiti, da je takoj kombinirala primeren ples. v katerem ie prišla godba do mojstrskega izraza.
— Pustim, da me godba, ritem in značaj skladbe nosijo do parketu, — je pojasnjevala vsem, kdor jo ie vprašal — ter skušam razumeti, kaj mi hoče povedati, kako poje ali joče. Še le potem, ko vse razumem, začnem plesati.
— Skoda za vas — so ji prigovarjali. — Uveljaviti bi se morali v kakem drugem miljeju, kjer bi bilo več razumevanja za vso umetnost, kakor ga je v tem nočnem lokalu.
— Priznam, je odgovarjala Esther, ■— da plešem samo zase. Plešem zavoljo radosti, ki mi io nudi plesna umetnost. To pa lahko storim kleifcolL Da, celo ljubše mi ie plesati tu. kjer me nihče ne ovira, kakor pa v tesnih mejah baleta ali gledališča. Poizkusila sem to tudi tam. toda— hoteli so mi zve-zati noge s tisočerimi bedastimi predpisi. In ker se moram žal na nekak način preživljati, sem pač tu. Da, danes
sem še tu. Cez štirinajst dni Da kdo ve, v kateri bar elegantne Evrope me zanese usoda.
Ravnatelj »Nocturna« si ie zadovoljno mel roke. Naposled atrakcija! Naposled ie na vrsti točka, ki lahko danes in jutri Drivabi tisoče gostov. Kajti Esther je bila vsako noč drugačna. In vedno enako privlačna, nedosegljiva.
— Samo nekaj mi ni všeč na vas, — ji je dejal nekega večera ravnatelj, — da namreč niste nič kaj prijazni z našimi gosti. Ne zahtevam od vas nemogočega, vendar pa mislim, da bi gostom pač lahko privoščili kako besedico ali smehljaj, po katerem vsi tako hrepene.
— Ravnatelj, — je odgovorila, — vi ste grozen človek. Mar vam ne napolnim vsako noč dvorane in mošnjičica? Kaj torej še hočete? Da veste, kakšna zabava je to! Koliko banalnih in nedostojnih izrazov sem morala Dreslišati, predno sem se trdno odločila, da z gosti nikoli več ne bom imela ooraviti.
— No, no. — je ugovarjal ravnatelj — nikar tako tragično. Sam bi vam jamčil, da vam ne bo treba Doslušati nobenih nedostoinih izrazov, ki bi vas poniževali. Imam tu nrvovrstno družbo in svoje ljudi dobro poznam. Samo če bi hoteli biti vsai pet minut tako, kakršna je vaša koleginja. Bodite prepričani, da znam biti hvaležen.
— Ne bi dejala, kajti sicer bi me ne silili v družbo. S tem sva končala. Nikoli me ne spravite med svoie goste.
— Razumem. To ie vaš trik. Vsa čast: znat« se Miniti nedostopno in s
kaznovan. Toda črnci so trdno prepričani, da nedolžni deklici strun ne more Škoditi in zato se za dekret ne zmenijo. Ako se eksperiment ponesreči, imajo sodišča pravico obsoditi one, ki so pri njem sodelovali, radi usmrtitve iz neprevidnosti Ako na preizkušnja nedolžnosti s pomočjo strupa ne povzroči smrti, so sodišča brez moči. Dekret skuša izkoreniniti ta barbarski običaj na ta način, da proglaša kuhanje strupenih napitkov za orestooek, ki je v vsakem slučaju kazniiv.
ucg\vice:
z> zn amko m iiCI om
najboljS^^na/irpežnejse, zato najcenejše.
Usoda slik Marconijeve svatbe
Ob priliki poroke slavnega izumitelja Marconija s konteso Bezzi-Scala se je pripetil nenavaden fotografski incident. Angleški aviatik Hooe je fotografiral zanimave prizore na svatbi za neki v Parizu izhajajoči angleški list.
Med vožnjo iz Rima v London se pa aeroplan ni sDustil na pariškem letališču v Le Bourgetu. temveč je letalec zagnal fotografske posnetke, zavite v pločevino, iz letečega aeroplana. Ker je metanje predmetov iz letečih aero-planov po statutih mednarodne plovidbe strogo prepovedano, ie komisar letališča posnetke zanlenil in iih izročil policiji Ko so iih tam razvili, so uvideli, da so Dopolnoma nedolžna stvarca in da ne gre za kako komunistično propagando, kar ie domneval tudi letališki komisar.
Sanatorij U/ESTENO
Purkersvorf pri Wienu
Upravljaj'  a zdravnlka-sefa: dp  Karel Fei-ler, bivši zdravniK.&ef s-na on a Jude deri pr Giazu, dr. Mak« Beri mer.
Privatna KlinUa za ■otr«me, bolezni prenavljanja in živčne bolezni SpeciaJ teta zdT vi en je z o ie oelev a jem z d eto n z razdebe evanjem Lastni Icbora orij za presna lian e Zdravljenj bolez srca. Ves k o m fon. Lastu zve* s avto bti om W en tneat > — san- tori     meme cene
Še o soinčnem mrku
V sredo 29. t m. nastane popolni solnčni mrk, ki ga bomo videli pri nas samo deloma. Zadnji večii solnčni mrk smo videli 21. avizusta 1914. V večini evropskih držav se bo videl letošnji solnčni mrk samo deloma. Dač pa bo nad Anglijo. Norveško. Švedsko in severno Rusijo solnce popolnoma zakrito- Pas popolnega solnčneea mrka se bo raztezal od Atlantskega oceana tik pod južno Irsko in dalje preko Anglije, na kar prekorači Anglijo in se Domakne proti Severnemu morju ob Skandinavskem polotoku. Pas popolnega solnčne-ga mrka bo segal dalje do severnega rtiča Nove Zemlje preko rtiča Celju-skin proti Novosibirskim otokom, preko polotoka Cukča k Behringovi ožini in končno blizu Aleutov na iugu Aljaske. V Angliji se dotakne popolni mrk severnozapadnega dela Walesa ter se raztegne od Southporta severno od Brestona do Hartlepoola. — Mesto Liverpool bo v pasu popolnega mrka, dočim leži Sunderland že povsem izven njega Na vzhodni črti od Sudana preko jugozapadnega dela Španske proti južni obali Grenlandije od severno od fiudsonskega zaliva nastane mrk ob soinčnem vzhodu, dočim bo na za-
akrito tik Dred zahodom. Na jugu se bo videl solnčni mrk v Arabiji  Perziji. Turkestanu, na
tem še bolj privlačno. A vendar bi mogli napraviti izjemo. Tu ie recimo inženir Kruliš. Pet minut pred vašim prvim nastopom sede za tretio mizo desne strani in pet minut po vaši zadnji točki odide iz bara. Ves ta čas ne odvrne pogleda od vas Imeniten dečko je gospodična Esther, zagotavljam vas, da ne zasluži vašega odpora za vse navdušenje, ki ga posveča vaši umetnosti.
Esther je odhitela v svoio oblačil-nico. Gost za tretjo mizo? Da. občeval je z njo zelo fino in taktno, ko je oni dan prihitel za njo v oblačilnico, ker je ni mogel prestreči drugje. Mlada plesalka si je na prvi pogled osvojila njegovo srce in mu napolnila dušo do zadnjega kotička.
Imeniten dečko? Esther ie poznala že dovolj ljudi, da ie lahko sodila o človeku po prvem srečaniu.
— Ljubim vas blazno! — ii je za-klical v obraz, ko ga ie takrat šiloma porinila iz oblačilnice.
Ljubim! Kolikokrat ie Esther že slišala to besedo!
Ne, ne, ne podleže več meni čarobni sili. Enkrat, samo enkrat v življenju je verjela... ah, zaman ie obuiati spomine! Kar tako za svarilo se ie spomnila na davno prigodo svoie prve in zadnje ljubezni, ki ji ie za vedno zapustila v srcu nezaupanje do moških.
Ljubim? — To besedo ie izgovoril z glasom moža, ki mu ie prvič v življenju .verjela. Ni govorila iz njega pohotnost, marveč velika, prava ljubezen.
Kitajskem in v Tihem oceanu ružno od Japonske.
Pri nas bomo videli solnčni mrk okro.ir pol 6. zjutrai. V času naivečjega mrka ho pokrivala lunina senca približno dve tretjini solnca. Zanimivo bo opazovati z daljnogledom solnčne pege. Ki se bodo nedvomno videle. Solnčni žarki bodo kliub mrku take močnj da jih človeško oko ne bo moglo prenesti. Zato se priporoča opazovati solnčni mrk skozi zakajeno steklo. Zelo dobro se vidi solnčni mrk na mirni gladini jezera s temnim dnom. Pri opazovanju mrka z daljnogledom je treba za-streti- okular s temnimi steklom.
One, ki bi hoteli med mrkom fotografirati solnce. opozarjamo, da mora biti slika solnca zelo maihna. komaj en
mjjimeter v premeru. Ekspozicija mora biti kratka, plošče pa zelo malo občutljive. Zelo dobro se vidik) vse faze solnčnega mrka na kinematografskih slikah. Da se dobi zelo velika slika solnca. je treba nadomestiti objektiv kinematografa z navadnim fotografskim objektom, s katerim dobimo sliko solnca s premerom 14 mm
V pokrajinah kjer bo viden popolni solnčni mrk. se bodo videle rudi večje zvezde in planeti, morda tudi kometi. Popolni solnčni mrk bo pa zelo kratek. K sreči nastane mrk poleti, ko je nebo zlasti zjutraj večkrat iasno kot pozimi. Prihodnje leto nastane večii mrk 12. novembra in zato ga naibrž sploh ne bomo videli, ker ie nebo v tem času navadno zastrto z medo.
Usmrtitev dveh razbojnikov
V četrtek so v Smederevu ustrelili dva razbojnika obsojena na
smrt radi roparskega umora,
V Smederevu se je v četrtek zjutraj izvršila obsodba nad Mirkom Bogdanovi čem
iz Cerovca v kragni evskem srezu in Dra-gut'flom Petrovičem iz Osipaomice v po dunavske m srezu, ki sta lani maja meseca pri Veliki Plani umorila trgovca Milana Mihaj-lovića iz Kragujevca in mu oropala 60.000 Din za prodano rakijo. Napadla sta ga z nož4, prizadela mu 12 smrtnih ran, nakar sta si denar razdelila in pobegnila. Bogda-novič je pobregnil v Strtrmico. kjer pa je bil prijet. Petrovič pa je pobegnil celo v Italijo, kjer so po znanem atentatu na Mus-solinija pozaprl* vse sumljive tujce in med njimi tudi njega. Iz Italije so ga poslali po odgonu v našo državo in ker je mislil, da je njegov zločin odkrit, ga je priznal obmejni policiji, ki jo je s tem iznenadii in ki ga je nato odposlala v Smederevo Oba sta bila obsojena na smrt z ustreHtvijo.
Pred usmrt'tvijo se ie Dragutin Petrovič opijanil do nezavesti. Bil je bled kakor zid ter je motno gledal v navzoče občinstvo in orožnike. Neprestano ie zahteval, naj mu čad«- iesti «n piti. Ko so ga pripeljal' na kraj usmrtitve, ie takoj padel na izkopano zemljo in glava mu je klonila. Nasprotno se je Mirko Bogdanović, ki zapušča ženo ter dvoje otrok in ki ie v sodn; razpravi trdil, da ga ie zapeljal njegov tovariš, obnašal zelo pogubno. Ko je pristopil kovač, da rrru odvzame okove, mu je zaklical: »Ne žuri se toliko, če sem obsojen na smrt, nisi d.«
Naredniku, ki mu je zvezal roke, je dejal: >Prosta m: je ena roka, veži bolje!«
Sodnemu uradniku, ki je pričel citati obsodbo, je rekel: »Pusti to, pisar! Komu či taš?« Pri tem je zamahnil z roko.
Po prečkanju obsodbe so obsojenca odvedli k vkopanima grobovoma. Dragotica Petroviča so morali nesti, ker Je Pil popolnoma pijan in onemogel, Mirko Bogdanović pa je sam skočil v izkopano jamo. Ko so ju začel' privezovati na kola, je Bogdanović prosil, naj ga ne priveiejo, kar pa w vseeno štorih Tedaj je pristopil k njemu svečenik in ga izpovedal. Bogdanović ic snel z glave šajkačo [n se prekrižal, Pe-terović pa se je ob-isil na kol in se komaj držal na nošah Bogdanović je tiho govoril in jecljal: »Ciste sem vesti četudi sem privezan na kolec Ničesar nimam več reči.« Nato je podal naredniku in kovaču roko ter se poslovil
Za vsakega obsojenca so bil* določeni
trije orožniki, da streljajo. Dragutinu Petroviču so zavezal* oči, Mirko Bogdanović pa je prosil, naj mu lih ne zavežejo. Ohranil je pogum do zadnjega.
Ko ie padel prvi strel, sta se oba zgrudila na kolena Bogdanović Je gledal ostre v orožnike, d ignil roke in bolestno vzklilimi: »Streljajte!«
Padel je drug: m tretji strel. Petrovič ni kazal nobenih znakov življenja več, Mirko Bogdanović, krepak mož, 24 let star, pa je še po 9 strelih živel ter so še dvakrit ustrelili vanj.
Ko je zdravnik ugotovil smrt, so porezali vezi, poiož:li ju v grob in zakopali. Usmrtitev je na vse prisotne napravila zelo močan vtis.
Kakor znano, bodo po novem kazenskem zakonu tudi v Srbiji izvrševali smrtne obsodbe z obešanjem.
Izpred sodišča
nepoštena tona.
Tona: Da sem nepoštena! To pa že ne! Radi poneverbe me kličete, kaj sem pa poneverila?
Sodnik: — Tonka zvidonka, služkinja Barba vam Je dala v rejo svojo nezakonsko hčerko, s katero pa niste preveč milo ravnali!
— Kdo bo pamže cerkljal?* Teh scerk-Uartih otrok je že tako preveč na svetu. Otroka Je treba utrditi.
_ Torej Barba je bila z vam1 nezadovoljna in njen liubček ie prišel k vam po otroka in ga odnesel drugam.
— Da, da! Oaroka je vzel in kar šel, zdaj pa misli, da bom zaprta, ker mu nisem kar naproti prinesla tistih plenic.
— Da pridržat5 ste si plenice, oblekce, kapice in čeveljčke; menda ste računali na svojega bodočega otročiča, da bi ga bili že vnaprej preskrbeli z obleko.
_Tisto pa že ne. Takoj sem hotela cunje Barbi vrniti; pa je sitn-ca že preje zadevo' naznanila orožnikom
Sodnik je potem zaslišal par prič In Tono oprostil češ, naj Jo Barba civilno toži, ker to tr kazenska zadeva.
vreče je našel.
Delavec Bivole je že zdavnaj brez službe. Pred mesecem ie korakal proti Šiški. Pa je na cest. zagledal zavoj blaga. Pristopil je in se razveselil, bilo je 25 praznih vreč.
«To pa bo pa paT dni za jedačo in pijačo je zadovoljno rekel B'gole sam pri sebi in vreče pobral.
Bigole je vreče odnesel prodat. Potem si je napravil vesel dan — privoščil sd je celo konjsko salamo in osminko žganja. Ta čas ga je pa izsledil stražnik, ki ga jc vprašal, kje je d<Vbil vreče, kj so mu do-nesle mal'co
— Pošten sem, pošten, — je vpil Bigole. — Vreč nisem ukradel, a našel sem jih.
Sodnik: — Ker jih niste vrnili, boste sedeli 3 dni.
Zvezo kulturnih društev
_v tlubliani
predvaja
v ponedeljek in torek
27. in 28. junija 1.1.
v KINU MATiCA velelilm
Predstave se vrše vsakokrat ob 11. do^. Cene Din 2*— in 4*— za sedež.
Toda čemu vse to? Moram se premagati, si je mislila Esther. Nesmiselna je vsak nada in tolažba. Nikoli več se ne dam uieti
Naslednji večer je zopet minil, ne da bi ga pogledala. In tako ie bilo vse naslednje noči Zaman jo je Kruls bombardiral s pismi, šopki in izlivi svojega ranjenega srca. Ni ga hotela poslušati.
Tako se je približal zadnii večer njenega gostovanja v Noctumu. Dunajski impresario jo je angažira! pod sijajnimi pogoji za neko večjo avstrijsko mesto in že jutri namerava Esther odpotovati tja, od koder se morda nikoli več ne vrne. Da. gotovo se ne vrne več. Svet je prevelik.
Inženir Kruliš ie prišel v bar kot običajno. Sedel ie in že so dali znamenje za nastop Esther Jangkinsove. Luči so ugasnile in izpod stropa se je razlila po plesnem odru vijoličasta zarja-
Plakajoče mesto, — ie oznanjal svetlobni naois.
Na valovih Griegove godbe je priplula Esther pod stožec vijoličaste luči. Na sebi ie imela Črno. do vrata zapeto obleko. Bose noge in dolgi razpu-ščeni kodri so očarali vse gledalce. Tužna devoika hodi po razvalinah mesta. Roke drži nad glavo in iih sklepa v obupu. Krčevita bolest pretresa telo, ki drhti v vsaki mišici. Toda tuga se izpremeni v tragikomedijo. Smej se, ko že nimaš več solz!
Smej se nad razvalinami! Pa naj bo! Mesto tvojih sanj se je porušilo, iz razvalin si postavi hram. v katerem obe-
siš ogledalo sveta. V niem zagledaš spačeno sliko zgodovine.
Temu se moreš in celo moraš smejati, tudi če ti srce krvavi.
Esther pleše. Ritem je vedno hitrejši, vendar je pa čudovito otožen. Ples na razvalinah, šepeta nekdo v temni dvorani.
Refleksi srebrnega srcala. ki ga drži v roki, božajo njen obraz kot odsev solnčnih žarkov, ki ne moreio prodreti teme.
Krilo zavalovi rx> zraku. Še le zdaj vidiš, da je sestavljena Iz neštetih črnih trakov. Skori nje se vidi belo telo. V dvorani vladn grobna tišina. Samo od groze izbuljene oči pričajo o gledalcih.
Bela in črna barva se vrstita v prekipevajočem ritmu. Vedno hitreje, vedno boli divie.
Nihče se ni zmenil za inženirja Kru-Iisa, ki je naenkrat planil pokoncu. kakor bi hotel zgrabiti nekaj, kar se mu za vedno Izmika. Kakor bi trenil z očesom, je segel v žep rn potegnil iz njega samokres.
Strel!
Telo se je zgrudilo na parket.
Luči so naenkrat zagorele. Curek krvi je tekel iz rane. dobro nomerjene naravnost v plesalkino srce.
Kruliš si je nastavil samokres na sence. Nekdo ga Je zjcrabil za roko. Krogla je šla mimo. Lj ;die so začeli v divji paniki bežati iz bara.
Ko so redarji vodili Krulisa iz bara, je nekdo pokrival plesalkino truplo z belim d rtom.
Življenje v Trstu in Primorju
Ladje, ki jih ni! Ladje, ki ne plovejo! — Med Trstom in Benetkami nič zveze! — Odiranje gostov. — Nevšečnosti pri carini. — Osornost napram tujcem. — Domači letovisčnik z 862 ljubicami. — Nov dovtip-
— V Trstu, 22. junija.
ni. n.
V soboto, 18. t. m. jo bil v Trstu tako Imenovani >Kolonijalni dan<, ki je določen za kolonijalno propagando. Ob tej priliki je imel propagandni govor »enator Corradini, ta je nalašč za to prišel iz Rima.
Ker pravijo Tržačanje, da je Trst in vob-ce vse Primorje prav za prav in t polnem pomenu besede italijanska, renjikolaka — kolonija, ki se samo izinozgava, ne da bi laj dobivala za to od države, je Corradini-jev govor seveda dosegel kar najlepši uspeh pri renjikolflkih fafiistovakiih priganjaČih, dočim pa ©o pravi Tržačanje edino le pomilovalno in obialovalno zmigavali z rameni, slasti tedaj, ko je govoril o bodočem pro-cvitu Trata in celo o novem svetilniku, ki ga je prižgal sam kralj in ki mu je namen, da kaže pot ladjevju, ki prinaša Trstu in vsej Italiji srečo in blagostanje.
— Za ribiške čolne je Se stari svetilnik predober, — pravijo Tržačanje; — drugih ladij pa itak v Trstu že skoraj ne poznamo več!
In imajo prav Tržačanje, ki govore tako. Na višku izlet ne in letoviške sezone smo, l oda Cosulicheva >Stella d* Italiac, lep, ve-Lik, blesteče belo pobarvan izletni parnik, ki
naj bi vozil tujce po Jadranu in Sredozemskem morju, je že lep čas privezan ob bersa-ljerskem (Sanita) pomolu, ali tujcev, ki bi se hoteli voziti ž njim, ni od nikoder in najbrž jih tudi ue bo. Zato ni izključeno, da se Bgodi s tem izletnim parnikom isto, kar ee je te dni zgodilo s Tripkovichevo >Venezijo«.
Spomniti se je treba le par let nazaj, pa ie tržaškim brodolastnikom v resnici lahko eačne krčiti srce. Tripcovicheva »Venezia<, najlepši parnik, ki je doslej vozil po severnem Jadranu, je tedaj vozil po dvakrat na dan med Trstom in Benetkami in bil je vedno poln. Lansko leto je bila stvar že nekoliko, ali prav za prav precej slabša. >Ve-neziac je v poletnem času vozila med Trstom in Benetkami po enkrat na dan. Letos so tudi pričeli, menda 16. t. m., ker prej ni bilo izletnikov, toda >Venezia< je napravila samo tri vožnje. V nedeljo, 19. t. m. že ni vozila več in danes je že razpremljena. Vožnja med Trstom in Benetkami torej izostane popolnoma, ker se nikakor ne izplača. V onih dneh ni bilo na >Venezijk niti 30 potnikov, ko jih je bilo največ!
Tako si lahko predstavljate, kako isti ljudje, ki se na eni strani do tal klanjajo fašizmu in njegovi epohalni gospodarski politiki, na drugi strani kolnejo, da se ogenj kreše, zaradi popolnega mrtvila, ki je nastalo v vsem tržaškem prometnem in go-gospodarskem življenju prav zaradi te fašistovske gospodarske, ali kakor pravijo v Trstu, »kolonijalne politike«.
Tujskega prometa ni v resnici prav čisto nič. Pa saj tudi ni nihče v inozemstvu tak norec, da bi hodil v Italijo dvakrat toliko plačevat, kolikor plača drugje, kjer mu poleg vsega drugega tudi ni treba prenašati fašistovske nadutosti i prepotentnosti. Pojdite le n. pr. v Portorose, pa boste videli in čutili, kako vas bodo nesramno odrli, in še tem bolj, ker 9kušajo v praznini, ki straši vsepovsod, Že temeljiteje oskubiti vsaj tiste bele tuje vrane, ki se kljub vsej revalorizaciji lire, najbrž, ker ne poznajo razmer, še tu pa tam zalete v te kraje. Da pa ne boste rekli, da pretiravam, naj navedem najzanesljivejšo pričo, večerno izdanje tržaškega »Piccola-, tako imenovan >Le Ultime Nb-tizie;:, ki so v tej ponedeljkovi številki objavili naslednji velezanimivi. za tujce zelo poučni dopisiČ:
»Dragi >PiccoloI Vedno z ozirotn na padanje cen in revaloriziranje lire ti sporočam, ne da bi dodajal kake komentarje, ki bi bili odveč, nekatere računčke Palače hotela v portorose, iz. katerih je dovolj jasno razvidno, da sem moral plačati: za eno mleko 6 lir;
za eno pomarančevico (aranciata) 6 lir;
za dva sladoleda 16 lir.
Pripominjam, da niti ni bilo godbe.«
Ce se vam torej posreči, da zamenjate dinarje tako, da plačate liro po 3.30 Din, boste plačali v Portorose za eno mleko 20 Din, za eno pomarančevico 20 Din, za en sladoled 26.50 Din in si boste pri tem pač mislili, da naj vzame vrag Palače hotel, Portorose in vso Italijo ter se podvizali, da ponesete svoje dinarje kam drugam.
Poleg vsega tega pa je tudi še treba pričakovati, da boste imeli vsakovrstne sitnosti in nevšečnosti, kakor eo jih imeli n. pr. neke češke družine, ki so hotele v Gradež in so prišle v Italijo po bohinjski železnici. Čeh je tudi kot izletnik, kot letoviščar zelo praktičen, varčen človek. Da si vsaj kolikor toliko zniža stroške za letovišče v inozemstvu, jemlje s seboj razna domača konservi-rana jedila in druge take &tvari, da mu ni treba preveč trošiti. Tako so tudi one češke družine, ki so hotele v Gradež, imele s seboj razne konserve in še kaj podobnega. V Jugoslaviji jim seveda ni nihče delal nikakih sitnosti, ali ko so prišle v Podbrdo, so jim italijanski cariniki vkljub temu, da so hoteli na letovišče, oziroma v kopališče v Italijo, tako temeljito prereSetali vso prtljago, <ia je bilo joj in nejoj, ter jim namultiplicirali in nadividirali tako carino, da so se prijemali za glavo. Lahko si mislite, kako so bili veseli te italijanske gostoljubnosti. Dali so si vse skupaj uradno zapečatiti in eo, ker so imeli vožnjo do Grad »za plačano, si jo v Tržiču dali podaljšati do Reke in so tako na ena vrata noter, na druga ven, odšli iz Italije.
Zelo značilno pisemce o italijanski vljud* nosti in postrežl j i voeti napram tujcem ob* javljajo torkove «Le Ultime Notizie* V tem pismu se neki Anglež, ki je podpisan s polnim imenom — profesor dr. \V. Jack* son Rovle — bridko pritožuje, da je v ne* deljo, misleč, da se tudi v Italiji kakor na Angleškem, denaturirani špirit, ki ga je po* treboval za izpiranje rane, ki si jo je nako* pal v morski kopelji, dobi v lekarni, poslal svojo ženo, ki le slabo govori italijanski, ponj v lekarno, kjer pa se niti zmenili niso zanjo in so ji po ponovni zahtevi in dolgem čakanju, ko jim je zopet in zopet povedala, da potrebuj špirit za bolnika, osorno, narav* nost žaljivo, odvrnili, da se nahaja v lekaa« ni, ne pa v drogeriji, da naj gre denaturira* nega špirita iskat v drogerijo. V nedeljo, ko je vse zaprto!
Angleški gospod profesor in njegova go* spa si bosta v bodoče, ko bosta hotela na počitnice, morala pač temeljito premisliti, preden se bosta zopet odločila za — Italijo!
Fašistovska Italija s svojim fašistovskim narodnim gospodarstvom in fašistovskim načinom občevanja s tujci se bo pač sčaso* ma morala prepričati, da tujec izletnik, le. toviščar, kopališčnik ni več tako neumen, da bi brez reakcije prenašal vsakovrstne moralne in materijalne nevšečnosti, ki ga zadevajo na vsak korak v Italiji, da bi jih prenašal samo zato, da bi mogel in smel nekoliko tednov preživeti ob <ritalijanskema> morju, pod »italijanskim« nebom in dihati «italijanski» zrak. Morja, neba in zraka, nič slabšega kot je v Italiji, se najde tudi še
drugje po svetu, ob anatno manjfch stro« širih, bres nevšečnosti, slasti pa brez črno* srajčnUflcih strašil!
Za Italijo, za fa&stovako Italijo pač ne preostaja drugo, ko da se bo odslej name* sto z milijoni, ko so jih ji znašali tujci, morala zadovoljevati s svojimi lastnimi iz* letniki in letovisčarji, ki soajo še bolje tro* siti milijone, kakor pa tujci Saj ima dovolj takih specijalitet, kakor je oni Sicilijanec Raffaele Aglialoro grof Ludolfo de Sopro* ny, ki ga sedaj rešeta goriška porota zaradi milijonov, za katere je opeharil celo vrsto italijanskih bank in tvrdk in je živel, razsi* pajoč denar, kakor bi mu bil v resnici rastel v njegovih zagrajskih kurnikih in svinja* kih. v katerih je hotel rediti perutnino in prasce za vso Italijo. Pri takih ljudeh se da v resnici več zaslužiti, kakor pri tujih izletnikih. Saj je bil mož res silno podjeten. Govoril je o sebi, kakor da bi ne bilo bolj* šega in umnejšega človeka na svetu, raz* umel pa trgovino, kakor nihče drug, preve* jan kakor lisjak, spletkar, da mu ga m bilo para, zapravljivec, da se mora celo A'An* nunzio skriti pred njim in bab jak, da mu Giaoomo Casanova ne sega niti do gležnjev; preiskava je dognala, da ni imel nič manj ko, reci in piši, 862, osemsto dva in šest deset ljubic. Uporabljal je vsa mogoča zdravila in mamila, od morfija do kokaina, a ko so prišli na sled njegovim milijonskim slepar* 8tvom, so ga shranili v videmsko — blaz* nico.
Evo, takih letoviščarjev naj se v bodoče drži fašistovska Italija, pa bo krepko v zeve* tela njena tujska industrija. Tujci, ki znajo šteti svoj denar ter hodijo na izlete, na le* tovišča, v kopališča, da okrevajo, da se od* poči jejo, da se razvedre, da se prijetno, ne* moteno pozabavajo, pa hodijo in bodo od* slej hodili po potih, ki vodijo do resničnih takih užitkov — mimo fašistovske Italije!
Za nameček nov tržaški do v tip: Ko je prišel kralj Vittorio Emanuele prižigat v Trst novi svetilnik, se je vozil po Trstu v avtomobilu grofa Segre*Sartorija, ki ima številko 610. Hudomušni Tržačanje so takoj spoznali, da je ta avto v resnici kakor nalašč za kralja, češ, številke govore vendar vedno jasno in prejasno:
— 610, šest, ena nič: sei uno zero!
— Si ničla!
Iz ameriške kriminalistike
Ameriška kriminali stika beleži zopet celo seriio izrednih kriminalnih slučajev, tipičnih za razmere in milje onstran oceana.
Precejšnjo senzacijo je nedavno vzbudil umor kinoigralca Raya Raymonda v filmskem mestu Hollywoodu. Ravmoud je bil v prepiru ubit od poklicnega tovariša Paula Kellvja. K uboju je Ke!lyja nahujska-la Ravinondova žena.
Bpilog tega zločina se je te dni obravnaval pred sodiščem. Kellv le b'l obsojen na 10 let Je5e, vdova ubitega igralca in še štiri druge osebe, ki so bile tudi v zvezi z zločinom, so bile obsojene vsaka na več let Ječe. Tako je bil zaključen proces, ki je vzbujal precejšnjo pozornost *n v katerem je ženska kakor v aferi Snvder igrala glavno vlogo.
V Chicagu, tem gnezdu banditske svo-jati, so nedavno tudi obravnavali grd zločin. Pred porotniki je sedela vdova Katarina Cassler, ki ie najela nekega Lovrenca Pa-tricka in ga pregovorila da ie umoril njenega sorodnika Wi!liama Lindstroma. Lind-strom je bi! namreč zavarovan za 7000 dolarjev in ta znesek je omamil vdovo, da Je zasnovala peklenski načrt  Lindstrom je pa-
del kot žrtev zasnovane zarote, no vdova se ni dolgo veselila zavarovahvne. Zločin je bil kaj kmalu razkrinkan in vdova tei njeni pomagači so prejeli te dni zasluženo plačilo za svoj zločin. Katarina Cassler in Lovrenc Patrick sta trla obsojena na smn na električnem stolu. Neka Lil'an Fraxer, ki je sodelovala pri umoru, pa je bila obsojena na 10 let leče.
Linčanje le v Ameriki še vedno v praksi in na dnevnem redu, dasi se oblasti na vse kriplje trudijo, da ta surov pojav zatro. Zlasti so linčanju izpostavljen; črnci. Gorje onemu, ki ne more krotiti svojega prirodnega nagona in se tako daleč spozabi, da zlorabi kako belopolto žensko. Razjarjena ca iztrga iz rok straže ali pa celo iz sodirh zaporov in potem mu ni rešitve.
O dveh takih slučajih izbruha ljudske nevolje in ekzaltiranosti čitamo v ameriški" listih. Tako i e bil v mestecu Braggadoc'o linčan črnec VViliiam Sherod, ki Je baje skušal zlorabit: neko vdovo. Množica ga je privezala h kolu in dvanajst krogel j se mu je zaplčilo v telo. Crnca ie množica prvi ckl a iz zaporov.
V kraju Tampa pa je razjarjena množica naskočila jetnišnico Hillsborough, v čije zapore ie bil prepeljan jetnik B. F. Levius, ki Je priznal, da Je umoril pet ljudi. Bitka med množico in poHcrjo, ki je branila Jetnišnico, je traiala pet ur. Policija je bila primorana streljati :n je ranila devet oseb. Šele, ko je nastopilo vojaštvo s strojnicami, se je podivjana masa razkropila. No, kljub temu je množica zvečer še enkrat navalila na Jetnišnico Vojaštvo je oddalo salvo, dve osebi sta bili ub:«tl, 18 pa ranjenih.
r
i
CABL POLLAK O. D.. LJUBLJANA
Detajlna prodaja čevljev PO TOVARNIŠKI CENI
na Dunajski cesti št. 23 na dvorišču.
ZA ČASA VELESEJMA od 30. Junija do 15. Julija VELIKA INVENTURNA RAZPRODAJA
L
Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev itd. po izvanredno nizki osni. Možkih in ženskih čevljev od 60»— Din ter fantovskih, dekliških in otroških od 20*— Din navzgor. Velika zaloga SANDAL iz rujavega blank usnja od št. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge.
LOKOMOBILI
TOR I Saugga«
laf e D i "INi * KAY
H 8 ££■ tC ■ KOMPL. PILANI:
POVOLJNI PLAčEViJ. OSLOVI
Braća FISCHER S:
ZAGREB, Pantovtak 1 b. ,
Zahvala.
Ob nenadni izgubi našega predobrega soproga,  očea   sina,   brata, zeta svaka,
strica itd., gospoda
Inž. Viktorin Zupana
višjega gradbenega svetnika
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih urah.
Osobito se za h valju jem vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnj* poti, 2lasti sorodnikom, gospodu vladnemu komisarju mestne občine nad^v. Antonu Mencingerju, gospodu direktorju mestnih uradov Dr. Miijutinu Zamiku, gospodu direktorju mestnega gradbenega urada ing. Matku Preiovšku, gg. Kolegom, p. n. uradništvu mesine občine, Ljubil, šahovskemu klubu, Ljublj. Sokolu in športnemu klubu, pračastiti duhovščini in p. n. ostalemu občinstvu. Iskreno se zahvaljujemo tudi opernemu zboru m gg solistom za ganljive žalostmke. Vsem, prav vsem srčna hvala
Maša zadušnira za blagopokojnikom bo v četrtek, dne 30. t. ra. ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 21. junija 1927.
Žalujoči ostali.
99
ORCO
Standard švicarskih sirov v škatlah Kakovost neprimerljiva Zastopstvo:
Fr. Srdar & Ca, Zagreb, GJure Deželica Prilaz 79.
Eksotične žene
ali
je naslov popolnoma novega pu-stolovnega filma, v katerem je sijajno prikazana
borba z morskim psom.
Krasote južnega morja z vsemi tajnami, ki jih skrivajo morske globočine — Junaška zamorka re-Suje belega človeka iz zob morskega psa — Lepi igralci — Izvrstna režija, fina igra —
Predstave točno ob: 4, Yj8, V410,
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Ha morskem dnu
Tovorni avto dobre   znamke   v popolnoma brezhibnem  stanju.  33 j tonski in priklopni voi treh ton kupi Svetozar Kovačević, Koprivni* ca, Hrvatsko. 1511	Ne zamudite obiskati specijalnega zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. L Vse informacije daje g. vod. tečaja J. Steimnan v Ljubljani. Zahtevajte prospekti 1329
Pisalne stroje nove in rabljene Underwood, Remington. Simth  Broes in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Ce« lju. mm Popravila vseh znamk	
	Slovenska zastava 5 m dolga, popolnoma nova — ugodno   naprodaj.   — Marija Strel, Ljubljana, Poljanski na* sip 8, pritličje, desno. 1327
Gospodična vešča vseh pisarniških del ter slovenskega in nemškega jezi* ka — išče službo v pisarni. — Nastopi lahko takoj. — Ponud« be pod «Zmožna/1533» na upr. «Slov. Naroda«.	
	Vajenec star 14 let. močan in priden, ae želi izučiti v trgovini s mela« nm blagom; najraje na delali. — Ponudbe pod «Vsa oekrbs 1532» na upravo «Slovenakega Naroda*.
Najatarejia slovenska pleskar* tka in ticarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta J* in G o* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evvopa»), Se priporoča. — lmsitev to& na, cene zmerne.   78/T	
	Oblačilno blago prodaja družba «MA-KO», Ljubljana, Dunaj' ska cesta 36 (poleg Jugo*Auto) — PO RE& NIČNO ZNIŽANI CENI!
	Kemična pralnica in barvanje oblek t najrazličnejših barvah 1/vr. šuje dela  t  najkrajšem času pri najnižjih oeoah. Anton Doc, Ljubljana, Selenburgova ulica 61. - Tovarna: Vič-Glince.
Kirurgično izurjena bolničarka in* bolniška strežnfca z znanjem nemščine se ISČe.   Ponudbe na anončno  ekspedicijo Schmolka Novi Sad, Jevrejska broj 7 pod .BOLNIČARKA0.	
Zastore, posteljna pregrinjala
perilo, monograme, obleke 1. dr.
veze najfinejše In najcenejše
mehanično umetno vezenji
Matek & Mike*
Ljubljana, Dalmatinova ulica U
EnUanjc, ažuriranje, prtdtla-Kanje Ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
2
nositi
znaci
nikdar iskrivljene
__pete imeti.
^ihfipipipiptpifih !!■ h- n- iftt" !!■ y- «■ y- «■ u-Po znižani ceni.
Dvokolesa, motorji, vsa ko vr s ni otroški vozički, namestni del' in pneumatika. Poseben oddelek za popolno popravo, emajliranje tn aoniKianje avoKOies, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd — — Prodaja na obroke — Ceniki franko.
,Jribuna' f.B.£M tovarna dvokoles in Mih loifflm
_LJUBLJANA, Kariovska cesta št 4_54L
1f1rrrrf1f1rf1rrrfirrrrrf1f11
— Kopalne hlače —
nfrneta mailPP in nogavičke v raznih UllUMiC UldJILC  barvah, damske no
gavice, svilnati trakovi, srajce, kravate, palice« nahrbtnike, dišeče milo, Odol« potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike oajcenelše le pr1
Josip Peteline
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
2.-11. iuliia 1927.
Pod pokroviteljstvom ■J. Velloaattva kralja
UII. Mednarodni miM veleselem v LlaMlanl
MaJatoreJto in naj bo U obiskana rozotovo v nafti drla»i nudii
1. največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov,
2. ker velika konkurenca, zelo umerjene cene,
3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkab,
4. na podlagi seimske legitimacije 50% voznlno na vseh osebnih in brzo vlakih in parobrodi h
Oglejte si prirodne kras te divne Slovenije 1 Legitimacije se dobe po Din 30*— v vseh več 'h denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih m prosvetni r društ vfli, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena! Intortnaciie daie: Seimski urad.
VENECIN
781
izredna zdravilna voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isis, d. d , Ljubljana
Javna dražba.
V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nep<remič» nine se bodo prodale na javni dražbi dne
30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani,
in sicer:
a) Polovica vi št 95 k. o. Trnovsko predmestje, obsto* ječa iz hiše na Opekarski cesti št 31, s hlevom in kletjo teT travnikom, ki mer: 941 m*. cenjena na 50.124 Din 83 p; naj» manjši ponudek 26 249 Din.
b) Hiša v Jeranovi ulici št 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom na Rakovi jelši ki meri 4281 m*, cenjeno na 75 387 Din 40 p najmanjši ponudek 37 980 Din.
c) Stavbna parcela 98/6 v izmeri 1727 m* s pisarn poslop« jem, cenjena na 2?.074 Din, najmanjši ponudek  17491 Din.
d) Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4086 mJ z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din. najmanjši ponudek 25 130 Din.
e) Dva travnika v Mestnem logu v izmen 21.306 m*, ce* njena na 9.450 Din 20 p. najmanjši oonudek 6301 Din.
Dražbem pogoji so na vpogled pn okrajnem sodišču v Ljubljani, ali pa pri konkurznem upravitelju drju Josipu Klepcu. odvetniku v Lfubljam. Janez Trdinova ulica Št 8.
HUP*- Spominjajte se Taborai
RADIO aparati in vsi sestavni deli —
znamenitih svetovnih izdelkov, s katerimi morete ob vsakem času posmsat koncerte, opere m predavanja iz vsega sveta   — Cena aparatom znaša oJ Din 800 do 2500 za l—8 svetiljk.  Ako lih sami sestavite, je cena polovična Za uspeh se izda pismena garancija. Z zadostno tjarantiio tudi na obroke. Zahtevajte ilustrovani Drezolačnt cenovnik R. 5 (novo izdanie).
„RADIO BLAŽE K"
BEOGRAD, TopHčin Venac 4 (preko Duta Paiace-Hotela).   —   Tel 41-85
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kolesa, šivalni stroji SS£
URAMA PISALNI stroj ter švicarski PLE-TIL NI   stroj DUBIEO.
Najlepše ooreme, samo pri
Josip Petelincu
v Liubl|ani
bJizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — Telefon 2913
tfalniife cene. — Tudi na mesečna odplačila
r
■
v w- ^    •    ^ e 83L
= Kliseje =
vseh vrst« črtne in avtotipije izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v na)krajšem času
JllgOgraf ikfl, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
Potrti in v globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, soprog, tast itd., gospod
JOSIP ZIDAR
trgovec in posestnik
preminul v 53. letu starosti, Bogu vdano in previden s tolažili svete vere sinoči ob 10. zvečer, po kratki a silno mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 10. iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31, na pokopališče k Sv. Knžu.
Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V.
Specialne tovarn: strojev za obdelavo ies
Klein 4 Sfiefel, Fuldo
rta iteiu » lilii
oomo razstavili najnovejše in najboljše Stroje za
obdelana iesa v polnem obratu. — flouosf   i'ogon brez Jermena. — (V Obiščite naš prostor 208 Paotljon F.
Zastopnik za S. H. S.. Peter Angelo, Ljubljana,
Hotei SLON
Zahvala.
Ob prebridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge, zlate mamice, hčerke, sestre, svakinje in sinahe
L J
V Ljubljani, dne 26. junija 1927.
Fran]a roj. Kodrlć,     Jožko ln Zvonko, Ruša,
soproga sinova hči
v imenu vseh ostalih sorodnikov.
Brea potabaaga obvestili.
Vera roj. Bre;c,
sinaha
H Mini pogrebni ti vod.
soproge bančnega prokurista
izrekamo našo srčno zahvalo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. zdravnikom, ki so lajšali trpljenje pokojnice, posebno gosp. dr. Jamarju, ki si je naravnost požrtvovalno prizadeval, da bi ohranil pokojnico pri življenju, nadalje čč. sestram Vincenc. reda za njih preskrbno nego, čč. očetom frančiškanom, si. pevskemu društvu »Ljubljanski zvon« za ganljivi žalostinki pod vodstvom pevovodje gosp. Zorka Prelovca in končno vsem, ki so izkazali blagopokojnici s svojim številnim posetom svojo ljubav ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsem ponovno naša iskrena zahvala!
Ljubljana, 27. junija 1927.
Žalujoči ostali.
Originalne barve,     r"16'T* "Lud- Baraga, Ljubljana, Selenburgova 6-1  reiefon 2980
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. po s. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI.
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle ■ = tudi srečke Ratne Štete na obroke pod zelo ugodnimi poro >
Urejuješ Josip Zupan$& _* Za (Narodno tekamo*: Fran Jezerfek. — Za mseratni del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani.
^528
53