PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 93 (6677) TRST, četrtek, 20. aprila 1967 [1 0* SKUPNEM ZASEDANJU OBEH ZBORNIC PARLAMENTA 9 Izvoljen socialist Scalise za člana vrhovnega sodnega sveta Verjetno vladni dekret za omejitev svinjske kuge - Zakonski predlog e okrepitvi civilne zaščite - Polemika med socialisti in KD o šolski politiki - Finančni ministri trde, da je gospodarski položaj ugoden Mariotti zaprl vse ambulante zavarovalnih ustanov <■ i dj* ta .ison ■n j los* £g» 19. — Na dopoldanski seji sta poslanska zbornica in orijl ne~'t ze na prvem glasovanju izvolila za novega člana vrhov-snv sodnega sveta odv. Luigija Scaliseja, ki je prejel 642 glasuj razpršenih " " ' je bilo 13 gla-biln’ ?f.velSavna dva, 70 pa je iet« . glasovnic. Praktično diri °rei za socialističnega kan-bieni g*asoval skoro ves parla-rj]./' z izjemo skrajne desnice. un» pc2Sa >tudi n- bil°treba *? prV« idtf 0dv°’q„ol. idgO1 1901 v 7?akse Je rojen 1. avgusta a JPromovirafCatanzaru- n* fakuitil-al Je z odliko na pravni ■etn'1 vpiSanetl v Rimu, od 1918. leta je rce’1 Je nw 1 .socialistično stranko in lutil nih k, Rasizmom sodeloval pri raz-edn° zara/F* 1fašističnih organizacijah, , lovan C,Ssar ie bil politično nadzo. rej*) 1944 'wKasneJe Je bil partizan in zač*1 rimsi,ilca je izvajal epuracijo med /rs*1 bil ni?1, odvetniki, leto kasneje je iset> nijja j k kabineta podpredsed-su Nennija. Na 29. kogre- Orit van ? ,1951- leta) je bil imeno-tjenj ttranke pocipredsednika razsodišča (P boval vlade Moro je predse- t*1' rna s?®11?3 dvema medministrski-nosl na nov«?1*01113- ki sta se nanašala >n0t Sanja K?e.ra pereča kmetijska vpra. & tonska£ak:o so se dogovorili o za-i n* ločbe » °^loku, ki predvideva do-p* jo Saf? nadzorstvo nad kakovost-' ^v drža 111 zelenjave pri izvozu , evropske gospodarske ilaJ1’- v obrobji Odlok so že predložili parlamentu in so se n P stva dog°v°riij o načinu nadzor-e P boveoaas° ,da ni bilo treba najeti i bteta A?sebja, vendar pa bi kva-r s bega tržj|?Var,iala zahtevam skupin«? •okoni' bodo z kazonskim od- vs«># Ukrepe ludl verjetno uvedli izredne 3& SvinkiLza preprečavanje epidemije JSftfen kuge, ki se naglo širi v «41 sla tudi Italljj ni grozi, da bo prelil počila* w druga področja in po-lotno R,rfkatastrofalno škodo za ce-'vaSno jj^Jerejo in z njo povezano Vabju ?dustrijsko vejo. V sodelo-stvo ministrstvi za kmetij- zdravstvo in zakladnim mi-ffet ofli? so sklenili izdati zakon-*Jai jni„-i 0 katerem bo razprav-tr,ski svet na prihodnjem likali n c Jkko da bodo pobili vse tene;’ ^katerih sumijo, da so oku-{?°vitev »i1 d°do prispevke za obte Pojasrč^dster Colombo je kasne, atva IjTr.1,1. da bodo ustrezna sred-bjedviril?1 * delno iz sklada za nerada 7? jzdatke, delno pa iz k* je nirdustrstva za kmetijstvo, . V p a?enjen za obnovo. deij^esiansjri zbornici je bu raz_ ®redložlfkonski predlog, ki ga je «Cgige j hctran j i minister Taviani ^tviJU,i številnimi drugimi mi- ukrepe Za Poiii? *“ se nanaša na .®to od 9 Prebivalstvu, ki je priza-0e jaravnih nesreč. Zakonski Je posledica dokaj anar-pri zadnjih veli-i * — sif,,xT‘Jul> zaradi česar se z S? eno??8 * lo * daj bolje urediti p.na civilna zaščita, pri I pui n,®? Poslužujejo že obstoje- ^>topko; djUb^^jih, z d* enot?? najbolje urediti ustrezat p. da civilna zaščita, pri če-3 Organf pos>užujejo že obstoje-i hledvi(f£?zniov. Zakonski predlog MS^stvo a’ da lahko notranje mi-J SSkbbhi 7 s°delovanju z ostalimi 1 ir,0i® vojaškimi oblastmi iz-’ ?tdebiije efdc ukrepe in da lahko ft.^kretrvir1 izrednega komisarja 5®adlog predsednika vlade na n^oči Avulranjega ministra. Glede bi prihier»r jženih sil pa iih bodo i»uvaH in,? do primera lahko za-®kti odmld°vani komisarji ali pre-I pf ministra za obrambo. S??ebtiegi Predvideva ustanovitev ?r) Vsa{?f urada za civilno zaščito ffe?ajinsirPre^ekturi in ustanovitev Kn^ega odbora za civilno za-j ,a?iv .i/duu gasilcev pa dobi nov ^7k?čite»?PUs .gasilcev in civilne ! S br 1Cev inUkrePi se število prosto-i ‘dvidr,? .za ustrezne naprave je tflj ?de n,, l2datek v višini 4,5 mi- A {Si bo1?? sestane tajništvo PSU, «?S jd.ba ,jn’cal° vodstvo stranke, ko Jf! r^Uvtig ?vn™ redu sklicanje vse-»i | Se L konference PSU, o kate-O ■ffl* Nan1?V'l-,ca?a mnogo razprav-r i? je v atnik tajdika PSU Cari-, t>r' da ?a’igovoru z novinarji de- A S >n eemb°V0dstV0 sestal° še tj,,lUtu ??1. meseca, saj mora po c?Ure datificn-ati volilne kandi-l^Ji. a deželne volitve na Si- bča®i'a n7"'7.‘:zuXne Konierence pa ,l?glia ^državne konference JPdavi. da ne gre za pre- biti za ^'itike ------------- „1UJC Z '"bja p?emembe organizacijskega -' 2drn-;uKar vse je bilo določeno ali politične linije je bilo določeno kongresom. Treba J, k?, u:1 Program na politične vo-S oTbano i^ddo prihodnje leto, in tfi, žp?javnr,?. tudl treba razpravljati r 6j0 zas??1 franke, da se dose- b2e prv Jeni cllji-it??® svdan zasedanja vsedržav-;•«( J ostrih ^ je privedel do do-/ šol? včeri3? emik s socialisti, saj S lisa-0 r,,Jsn-H'm delu minister za f v 'cbo n? ?.s^ro napadel «socia-Vort!asProt i, J0S' v parlamentu, ki kot1 deia'lu, s strankinimi stališči jo i ?k° »drugačno politiko, S >tr8l zahteva koalicija levega - ui je tako ravnanje ob- 8ilft »u, /,„• ■*, “iku ravnanje oo-V .ki r? da so v okviru PSU 6t ’ in d asProtujejo levemu cen-Oo, dstiti 7„ae pogajanja ne sme č|s S° na ?m°. strokovnjakom. Da-s a?i PŠll if 12jave odgovorili vsi da?ke ^omisije za šolstvo po ip Je Ojih dT,lce' ^ ugotavljajo, “el^ Oui^ enega b^a^oslova mi~ Sbspoda?? bila daljša razprava carskem položaju v zvezi s poročili finančnih ministrov ob zaključku splošne debate o proračunu. Minister Colombo je uvodoma izredno optimistično ugotovil, da se splošni gospodarski položaj nadalje izboljšuje, cene so trdne, plačilna bilanca je aktivna, finančnega vijaka ne bodo privili in aktiva javnih podjetij narašča. Vendar je Colombo istočasno tudi uporabil dokaj ostre izraze v zvezi z napovedanimi stavkami, češ da morajo imeti jasen občutek o mejah zvišanja izdatkov. Tudi minister Pieraccini je ugotovil, da se je gospodarsko stanje izboljšalo, in dejal, da so neutemeljene nekatere pesimistične ugotovitve, ki so jih izrekli senatorji. Glede zaposlenosti in brezposelnosti pa je navedel nekatere delne podatke, ki sicer govore o izboljšanem položaju, vendar pa je tudi dodal, da primerjava ne more biti povsem točna in da je na vsak način negativno dejstvo, da od leta 1954 ni prišlo do bistvenega izboljšanja in da je še vedno pomembno število brezposelnih. Vendar pa je minister izrazil upanje, da bodo zaključki tristranske konference med državo, sindikati delavcev in sindikati delodajalcev prinesli izboljšanje. Minister za državne udeležbe Bo je poudaril predvsem veliko vlogo teh podjetij pri investicijah na splošno in to zlasti v razdobju, ko konjunktura ni bila najboljša, in še zlasti pomembno vlogo, da se investicije vlagajo na področjih, kjer bistveno prispevajo k njih razvoju. Minister za finance Preti je navedel nekatere napredke glede u-ravnovešenja različnih vrst davkov in tako povedal, da so v razdobju 1950 do 1957 neposredni davki narasli trinajstkrat, posredni pa samo trikrat. Glede davčnih utaj pa je zanikal, da bi njih obseg bil tako obsežen, kot se običajno govori, da pa bo nedvomno narejen tudi v tej smeri pomemben korak z davčno reformo. Prav davčna reforma je bila v ospredju razprave v poslanski zbornici, kjer so poslanci očitali vladi, da zavlačuje predložitev ustreznega zakonskega predloga, in minister Preti je zagotovil, da bo prihodnji teden verjetno povedal, kdaj bo lahko zakon o reformi predložil parlamentu. V tej zvezi so bile izrečene tudi kritike, saj bi se lahko na osnovi zakona o plačilu davkov na akcije utaje celo zvišale, saj se a-kontacija znižuje od 15 na 5 odstotkov in so dobrodelne ustanove oproščene plačevanja davka. V tej zvezi je bilo ponovno govora o o-oprostitvi plačevanja davkov s strani Vatikana. Občinski svet Bočna je danes pričel razpravo o dveh resolucijah, ki obsojata zadnje teroristične napade. Večinsko resolucijo so predložili svetovalci KD, PSU in Volks-partei, manjšinsko pa monarhisti. Večinska resolucija obsoja nasilje in izraža upanje, da bo silam javnega reda uspelo zagotoviti pravico za vse, ter končno »potrjuje svojo solidarnost s tistimi političnimi pobudami, ki z odgovorno akcijo skušajo najti rešitev zapletenih krajevnih političnih vprašanj*. V resoluciji PDIUP pa je govora, da je treba postopati proti članom pokrajinskega sveta, ki «zagovarjajo zločine*, in naj vlada izjavi, da ne bo najmanj pet let uveljavila pokrajinske avtonomije po zadnjem a-tentatu. Predstavnik Volkspartei Torggler je ponovil stališče stranke, ki nasprotuje vsaki obliki nasilja glede političnih ciljev in da ti atentati škodujejo predvsem njegovi stranki, ter končno ugotovil, da je prebivalcem Južne Tirolske dovolj a-tentatov. Tako demokristjanski kot socialistični predstavnik pa sta poudarila, da terorizem ne more vplivati na pogajanja. Vsedržavni svet KD ni danes zaključil dela in zasedanje se bo nadaljevalo jutri, ko bo spregovoril tajnik stranke Rumor in ko bodo sprejeli tudi sklepe. Senatorji vseh skupin sp že predložili vprašanja v zvezi" z zadevo SIFAR in v zvezi z zasedanjem, ki bo v petek dopoldne in popoldne. Tudi PSU je vložila interpelacijo, katere besedilo pa bo znano šele jutri. Po predvidevanjih bodo v petek dopoldne govorili podpisniki interpelacij, popoldne pa bo govoril minister Tremelloni. Minister za zdravstvo Mariotti je. zaradi stavke zdravnikov zavarovalnih ustanov odredil, da se zapro vse ambulante, ki jih vzdržujejo te ustanove, in kjer ni več prisoten zdravnik, ki odgovarja po zakonu za delo v ambulanti. V uradnem poročilu je govora o hudih posledicah tega ukrepa, vendar pa so še večje nevarnosti za javno zdravstvo, če ne bi bilo izpolnjeno načelo tehničnega nadzorstva zdravnika. V poročilu je tudi rečeno, da bo ministrstvo dalo ustrezne pobude, da se spor poravna. V poročilu sindikatov zdravniki izražajo razumevanje za razloge, ki so napotili ministra za tak ukrep, ki še jasneje dokazujejo važno vlogo zdravnikov v zavarovalnih ustanovah. V zvem s stavko avtonomnih sindikalnih organizacij državnih uslužbencev, ki je za 24 ur napovedana za jutrišnji dan, so sindikalne organizacije CISL, CGIL in UIL izdale skujmo sporočilo, v katerem potrjujejo vso veljavnost sporazuma, ki so ga 20. marca sprejeli z vlado in zaradi česar poudarjajo, da se ne bodo udeležili stavke. Italijanska federacija upraviteljev bencinskih črpalk je proglasila stavkovno gibanje, ker petrolejske družbe niso sprejele njih zahtev. Položaj kategorije je vedno težavnješi, zaradi česar so zahtevali, da se zviža marža pri litru bencina za 2 liri, česar pa družbe niso sprejele. Istočasno tudi zahtevajo, da posreduje milnister za industrijo, in da se prepreči prenaglo večanje števila črpalk, zaradi česar se še višajo stroški za vsak obrat. Prekinjena so bila pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev bank in drugih kreditnih ustanov. Sindikalne organizacije se bodo sestale jutri m razpravljale o verjetni stavki. bonska pobuda taktična poteza, In je pripomnil, da se v celoti strinja z vzhodnonemško vlado. Gomulka je poudaril, da se mora Zahodna Nemčija odpovedati zahtevi, da velja za edino zakonito nemško državo ter mora priznati obstoj vzhodnonemške republike če hoče normalizirati odnose z vzhodom. Gomulka je ponovil obtožbe, da hoče Zahodna Nemčija spremembo sedanjih meja, da dopušča obstoj in dejavnost neonacističnih organizacij, v njej vlada isti militarizem kakor v času nacizma, ter je zaveznica ameriških imperialistov. Kongres SED BERLIN, 19. — Na kongresu vzhodnonemške enotne socialistične stranke (SED) je govoril danes prvi tajnik KP Poljske Gomulka. Zavrnil je ponudbo bonske vlade glede normalizacije odnosov z državami vzhodne Evrope, kakor je bila postavljena. Izjavil je, da je VARŠAVA, 19. — Danes so proslavili 24. obletnico upora v varšavskem getu proti nacistom. Pred spomenikom posvečenim padlim u-pomikom je bila slovesnost, med katero so položile vence delegacije organizacij borcev, bivših internirancev in sindikalni predstavniki iz številnih evropskih držav. PO NE PRAV DOLGI BOLEZNI Bivši kancler Konrad Adenauer je včeraj umrl v starosti 91 let Pogreb bo v torek na državne stroške - Udeležila se ga bosta tudi Johnson in de Gaulle BONN, 19. — Bivši zahodnonem-ški kancler dr. Konrad Adenauer je danes umrl ob 13.21 v starosti 91 let. Bolniški bilten pravi, da je smrt nastopila po osmih urah umiranja. Umrl je v svoji hiši v Riioendorfu, ki je oddaljen sedem kilometrov od Bonna. Vseh njegovih sedem sinov je bilo navzočih. Predsednik republike Luebke je odredil, naj bo pogreb na državne stroške. Na vseh javnih poslopjih v Bonnu so razobesili žalne zastave. V znak žalovanja so danes prekinili sejo v zveznem parlamentu in predsednik Bundestaga je imel kratek komemoracijski govor. Govoril je tudi predsednik de-mokristjanske stranke Erhard in prav tako so se pokojnika spomnili številni predstavniki socialdemokratske stranke. Pogreb bivšega kanclerja bo v torek, 25. aprila popoldne v katedrali v Koelnu. V znak žalovanja so politične stranke, ki vodijo yolilno kampanjo za obnovitev deželnih parlamentov v Schlezvvig-Hollsteinu in Porenju - Palatinatu sklenile prekiniti volilna zborovanja od danes do nedelje. Predstavniki diplomatskega zbora so odšli danes v pokojnikovo rezidenco, da se poklonijo spominu pokojnika. številni državniki so poslali so-žalne brzojavke ob Adenauerjevi ....................""""""i"''"............................ AMERIŠKI PREDLOG SEVERNEMU VIETNAMU Washington predlaga razširitev demilitariziranega področja Na obeh straneh naj bi se vojaške sile umaknile za 16 kilometrov - Sledil naj bi se začetek pogajanj za konec vojne - U Tant ponavlja, da je možnost miru še daleč - VVestmoreland bo zahteval ojačenja WASHINGTON, 19. — Anv ~ička vlada ie predlagala hanoj-sfci vladi umik svojih čet 16 kilometrov od demilitariziranega področja s pogojem, da Severni Vietnam umakne svoje čete na enako razdaljo. Mednarodna nadzorstvena komisija bi imela na. logo nadzorovati izvedbo tega umika. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je o tem obvestil danes dele- gate SEATO. Izjavil je, da se je ameriškemu predlogu «južnoviet-namska vlada v celoti pridružila, potem ko je bila vprašana za mnenje«. Ameriški načrt povzema in spopol-njuje predlog kanadskega zunanjega ministra. Predloga pa niso poslali po diplomatski poti in uradno v Hanoj. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da Hanoj verjetno ni še dokončno odbil kanadskega predloga, čeprav ga je vemovietnamski tisk obsodil. Ameriški predlog predvideva konec sovražnosti na področju, širokem 42 kilometrov, ki bi ga sestavljalo deset kilometrov demilitarizi-ranega področja ter dva pasova na obeh straneh široka vsak 16 kilometrov. Predlog predvideva, naj bi z vsega tega področja umaknili vse oborožene sile in nadzorstvo bi poverili mednarodni nadzorstveni komisiji, ki jo sestavljajo Kanada, In. dija in Poljska in ki je bila ustanovljena leta 1954, da nadzoruje spoštovanje ženevskih sporazumov o Indokitajski. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bi bili vladi ZDA in Južnega Vietnama, če Hanoj iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Surveyor 3» rahlo pristal na Luni PASADENA, 19. — Ameriški satelit «Surveyor 3» je rahlo pristal na Luni. Satelit je pristal ob 1,04. Tri minute prej so po radiu prižgali glavno zaviralno raketo. Ko so prižgali raketo, je bil «Surveyor» oddaljen 84 km od Lune in je letel s hitrostjo 9.600 km na uro. Zaviralna raketa je delovala 40 sekund in je zmanjšala satelitovo hitrost na 480 km na uro. Na novo povelje z Zemlje so se prižgale druge tri zaviralne rakete, ki so zmanjšale hitrost na 5 km na uro, dokler ni bil satelit oddaljen šitir metre od Luninih tal. Rakete so tedaj nehale delovati in satelit je z višine štirih metrov rahlo pristal. V satelitu je televizijski aparat, ki bo začel delovati eno uro po pristanku in bo slikal področje okoli sebe ter delovanje majhne lopate, ki bo kopala v Lunina tla. Vendar pa bo začela lopata delovati šele čez 20 ali 24 ur. Lopata bo morala skopati luknje, globoke 50 centimetrov, da ugotovijo, ali Lunina tla lahko prenesejo težo vesoljske kabine s človeško posadko. Neredi na zahodni Javi DŽAKARTA, 19. — Indonezijska tiskovna agencija Antara je javila, da je v mestu Panarukan na zahodni Javi na tisoče mladeničev zažgalo hiše in trgovine, ki so last Indonezijcev kitajskega porekla. Podobna nasilja so se dogodila v bližnjem kraju Situbondo, potem ko so Kitajci demonstrirali proti vladi. Tu so mladi Indonezijci zažgali več avtomobilov, motornih koles in dvokoles. Vojska je aretirala številne kitajske poslovne ljudi, ki jih obtožujejo, da financirajo komunistično propagando. Mihajlov obsojen na štiri leta in pol zapora BEOGRAD, 19. — Okrožno sodišče v Beogradu je obsodilo danes bivšega asistenta zadrske filozofske fakultete Mihajlova na skupno kazen (vštevši dosedanjo kazen 1 leta) na 4 leta in šest mesecev strogega zapora in na štiriletno prepoved javnega delovanja po prestani kazni, ker je od julija do no. vembra lani v Jugoslaviji in inozemstvu objavil več člankov ter napisal in istočasno razpečeval v državo lepake, v katerih se zlonamerno in neresnično prikazujejo druž-beno-politične razmere Jugoslavije, napada bratstvo in nacionalna enakopravnost narodov Jugoslavije in spodbuja na protiustavno spremembo družbene ureditve Jugoslavije. Sodišče je v celoti sprejelo navedbe obtožnice in ni upoštevalo argumentov, ki Jih je navedla obramba. Mihajlov bo verjetno vložil pritožbo. Pred dokončno odstavitvijo Liu Šao Uija? PEKING, 19. — Skoraj v vseh kinematografih v Pekingu so danes prikazovali dokumentarni film posvečen 17. obletnici ustanovitve LR Kitajske. V filmu niso nikoli prikazali predsednika republike Liu Šao Čija. To rezanje filma tolmačijo kot znak, da je odstavitev predsednika republike že odločena. Film so posneli 1. oktobra ob proslavi narodnega praznika. Glavna osebnost v dokumentarnem filmu je seveda Maocetung. Zdi se, da so med montažo posameznih prizorov, v katerih so bili vidni voditelji, ki jih sedaj obtožujejo, te prizore nadomestili s prizori množičnih zborovanj. «žen Min Zi Bao* piše, da so ta dokumentarni film »posneli in montirali v ozračju borbe med dvema nasprotnima strujama, ker so hoteli filo-kapitalisti, ki so se polastili vodstva kulturnih krogov, izkoristiti film, da bi prikazali v lepi luči svojega voditelja*. Rdeči gardisti so nalepili po zidovih sovjetskega veleposlaništva lepake z gesli, ki napadajo sovjetske voditelje. V velikih črkah je napisano: «Obesite Brežnjeva, obesite Kosigina, odstranite sovjetsko revizionistično kliko.* sprejme ta predlog, pripravljeni začeti pogovore, ki naj pripeljejo do nadaljnjega zmanjšanja spopada in nato do dokončne rešitve. Pogovori bi mogli biti javni ali zasebni in v kraju, ki bi ga Severni Vietnam predlagal. V Washingtonu so voditelji demonstracij proti vojni v Vietnamu, ki so bile prejšnje teden v New Yorku in v San Franciscu, zahtevali, naj jih predsednik Johnson sprejme prihodnji mesec, da bi z se.! njim govorili o Vietnamu. Medtem pa je odpotoval danes iz Sajgona v Washington vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu general Westmoreland, ki se bo verjetno sestal z Johnsonom in se Z njim pogovarjal predvsem o povečanju števila ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Sedanji načrti določajo, da bo konec leta v Južnem Vietnamu od 440.000 do 470 tisoč ameriških vojakov. Ni pa izključeno, da bo Westmoreland zahteval dodatno število vojakov. Ameriška letala so izvršila včeraj 145 bombnih napadov na Severni Vietnam. Ponovno so bombardirala jeklarne 50 km severno od Hanoja. Istočasno ameriške vojne ladje sistematično obstreljujejo severno-vietnamsko obalo. V Pekingu nadaljujejo napade na Sovjetsko zvezo v zvezi z vojno v Vietnamu. Agencija Nova Kitajska trdi, da so ZDA uvozile iz Sovjetske zveze štiri tovore magnezija, ki je namenjen za izdelovanje napalma, ki ga uporabljajo v Vietnamu. Agencija obtožuje Sovjetsko zvezo, da dobavlja Američanom potreben material za «ubijanje vietnamskega prebivalstva«. Glavni tajnik OZN U Tant je prišel davi v Lahore iz Ravalpindija, kjer se je pogovarjal s pakistanskimi voditelji. Izjavil je, da so govorili o Vietnamu in o perspektivah za mdr, ki so prav tako daleč kakor so bile lani. Ponovil je, da je ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama še vedno poglavitni pogoj za rešitev spora. sveta ministrov NATO postavila veta proti sovjetskoameriškim pogajanjem za sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Vlada je prišla do tega sklepa po seji, ki je trajala štiri ure, ni pa še odobrila besedila ameriškega načrta pogodbe. Uradni predstavnik je izjavil, da so po mnenju bonske vlade še vedno potrebna posvetovanja z Wa-shingtonom o tej zadevi. V ponedeljek bo prišla v Bonn japonska delegacija, ki bo obrazložila bonski vladi stališče japonske vlade do te pogodbe. Okoli 15. maja tiskovna konferenca de Gaulla PARIZ, 19. — General de Gaulle bo imel 15. maja tiskovno konferenco. To je sporočil danes minister za informacije Georges Gorše. Ker pa je 15. maja binkoštni ponedeljek, ni izključeno, da bodo ta datum menjali. V krogih predsedstva republike pravijo, da konferenca ne bo 15. maja, temveč «okoli 15. maja*. 0 pogodbi proti atomskemu orožju BONN, 19. — Na današnji seji bonske vlade so sklenili, da Zahod-I na Nemčija ne bo na jutrišnji seji BRUSELJ, 19. — Dopisnik Tassa v Bruslju Anatolij Ogordnikov, ki je bil izgnan iz Belgije pod obtož-bo vohunstva, je odpotoval danes z letalom iz Bruslja v Moskvo. smrti. Kraljica Elizabeta je brzojavila predsedniku republike Lueb-keju, prav tako sta poslala sožalno hr?o:wko predsednik Saragat in de Gaulle. ameriški državni tajnik Dean Rusk je brzojavil bonskemu zunanjemu ministru Brandtu. Sožalni brzojavki sta poslala tudi predsednik italijanske vlade Moro in zunanji minister Fanfani. V Londonu in Parizu so že sporočili, da se bosta pogreba udeležila predsednik vlade Wilson in predsednik de Gaulle. Prvi kancler povojne nemške zvezne republike Konrad Adenauer se je rodil 5. januarja 1876; bil je tretji sin v družini, ki je imela štiri sinove. Njegov oče je bil sodni kanclist. študiral in dokončal je pravosodje v Muenchnu. Leta 1906 je začel svojo kariero v občinski upravi v Koelnu in leta 1917 je bil izvoljen za župana tega porenske-ga mesta. Po prvi svetovni vojni leta 1918 je bil podvržen številnim kritikam kot župan. Kot predsednik »parlamentarne komisije, ki naj proučuje porensko vprašanje* je bil obtožen, da podpira separatistična gibanja, ki so se ustanavljala na tem področju. Kljub temu pa je bil izvoljen za predsednika državnega sveta v Koelnu. Vedno pa se je oziral na zahod in zlasti na Ameriko. Mnogokrat so mu očitali njegovo sovraštvo do Berlina, ki ga je imenoval »poganska prestolnica*, že leta 1925 ob proslavah tisočletnice Koelna je Adenauer govoril, da je treba »obrniti pogled k Ameriki*. Leta 1933 je bil odstavljen z županskega mesta v Koelnu in izgnan iz mesta. Umaknil se je za eno leto v benediktinski samostan v Marialaa-chu in zatem še eno leto v Neu Babelsbergu blizu Berlina. Dal si je nato sezidati hišo v Rhoendorfu, kjer je preživel dvanajst let, ne da bi politično deloval. V tem času je bil dvakrat aretiran: leta 1934 po «puču* v Roehmu in leta 1944 po julijskem atentatu na Hitlerja. Tedaj se je izognil hujšega, ker je zdravnik v zaporu izdal spričevalo, da je bolan. Leta 1945, ko je bil star okoli 70 let, se je začela druga faza njegove politične kariere. Takoj po končani vojni so ga Američani znova postavili za župana v Koelnu. Tudi to pot je bil podvržen številnim kritikam javnosti, ko je izjavil: »Zavezniška zasedba bo še dolgo časa potrebna, ker se Nemci ne znajo sami vladati.* Pozneje pa ga je britansko poveljstvo, v katerega pristojnost je spadal Koeln, odstavilo z županskega mesta. Tedaj je posvetil vse sile obnovitvi katoliške stranke, ki pa je morala zavzeti nekonfesionalno fiziognomijo, ker je bila odprta tudi protestantom. Do leta 1949, ko je postal kancler, se je Adenauer odločno zavzemal za vključitev Za- ...... n liiiiii»ii..ili»i«mmiui..i,.iii.i....i....n.„..„.,„1,„„1I1|I|1|||1||IMlInl|ii| SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV HRVATSKE Poročilo V. Bakariča v zvezi z deklaracijo Miroslav Krleža, ki je med podpisniki dekleracije, je podal ostavko ZAGREB, 19. — Danes se je pričela sedma seja CK Zveze komunistov Hrvatske, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih in o delu Zveze komunistov. Na seji je poročal dr. Vladimir Bakarič o delu komisije, ki je preverjala stvari v zvezi z »deklaracijo o nazivu in položaju hrvatskega književnega jezika* in drugih pojavah hrvatskega nacionalizma. Komisija se je v nekaterih osnovnih postava., posvetovala s tovariši CK Srbije, Bosne in Hercegovine, s katerimi je v vseh osnovnih vprašanjih dosegla soglasje. V svojem obširnem poročilu je Bakarič najprej prikazal ideološko osnovo, ki je vplivala na sestavo deklaracije, oziroma na zmešnjave v pojmovanju nacionalnega vprašanja, in navedel ukrepe, ki so jih s tem v zvezi sprejeli že prej, in se je na kraju ozrl na žarišča nacionalizma na področju kulture. V uvodu je Bakarič podal kratek zgodovinski pregled obravnavanja nacionalnega vprašanja, tako na Hrvatskem kot v Srbiji, opozoril na osnovne razlike ustvarjanja Jugoslavije po prvi svetovni vojni (na reakcionarni o-snovi) in stanje po drugi svetovni vojni (na revolucionarni osnovi). Iz poročila Bakariča je razvidno, da so nacionalni odkloni, ki so se pojavljali že prej, prišli posebno do izraza pri pripravah «kratkega pregleda zgodovine CK Hrvatske*, ki so ga pripravili sodelavci inštituta za zgodovino delavskega gibanja in ki ni bil v skladu z osnovno linijo Zveze komunistov Jugoslavije. Čeprav je med podpisniki deklaracije več članov zveze, centralni komite, ki je pred tem preprečil nekatere podobne akcije, sploh ni vedel, da se deklaracija pripravlja, in to verjetno zaradi nesoglasja, ki obstaja že dalj časa med CK in de- lom inteligence predvsem člani zve- ze. V začetku je bilo opravka s kri- tiko z »demokratičnih*, »humanistič- nih* pozicij, zadnje čase pa na »na- cionalističnih* osnovah, češ da se za kulturne potrebe in ustanove da- je premalo sredstev. Osnovno delo okrog ustvarjanja deklaracije je bi- lo opravljeno v Matici hrvatski. Poleg tega so bila žarišča v društvu književnikov, v inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, posebno pa v Matici izseljencev, v kateri je celo bilo ugotovljeno, da so nekateri člani odbora vzdrževali zveze s sovražnimi in izseljeniškimi organizacijami in podobno. O odgovornosti predsednika matice Vjekoslava Duholjevca bo razpravljal izvršni komite na prihodnji seji. Pravih pobudnikov deklaracije po besedah Bakariča še ni bilo mogoče ugotoviti. Delo komisije se bo nadaljevalo. Med podpisnik' deklaracije je tudi književnik Miroslav Krleža, član centralnega komiteja, ki je po besedah Bakariča formalno podpisal deklaracijo samo kot spreminjeval-ni predlog za spremembo ustave glede ustavnega člena o spremembi književnega jezika. Centralni komite je sprejel ostavko Miroslava Krleža. Po govoru Bakariča je na politično in družbeno odgovornost podpisnikov deklaracije članov zveze govoril predsednik mestnega komiteja Zagreba Pirker, ki je med drugim navedel, da so osnovne organizacije kaznovale 34 članov, med njimi 10 z izključitvijo. Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil dr. Miloš Žanko, ki je v dveurnem govoru omenil predvsem žarišča mehanizma na Hrvatskem. posebno v Matici izseljencev, Matici hrvatski in drugih ustanovah. Plenum bo nadaljeval delo jutri popoldne. hodne Nemčije v zahodni svet. Zaradi tega so mu očitali, da postavlja v ozadje združitev Nemčije in da daje prednost njeni integraciji v zahodni svet. Leta 1950 je prevzel vodstvo demokristjanske in krščansko socialne stranke, ki ga je obdržal do 23. marca 1966. Bil je predsednik ustavodajne skupščine, ki je pripravila novo zvezno ustavo. 17. avgusta 1949 je bil pri prvih političnih volitvah izvoljen za poslanca. 15. septembra istega leta ga je parlament izvolil za kanclerja z 202 glasovoma od skupnih 402. Marca 1951 je Adenauer prevzel tudi vodstvo zunanjega ministrstva, ki je bilo pravkar ustanovljeno. Februarja 1952 je prvikrat odšel v tujino in obiskal London. Najvažnejše točke njegove zunanjepolitične dejavnosti so pristop k Schumannovemu načrtu, podpis pogodbe, ki je dala znova suverenost Zahodni Nemčiji, poskus ustanovitve evropske obrambne skupnosti, sklenitev pariških sporazumov za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije in vstop Nemčije v NATO in končno udeležba pri ustanovitvi evropske gospodarske skupnosti. Junija 1955 je prepustil vodstvo zunanjega ministra von Brentanu. Pozneje je bil še trikrat ponovno izvoljen za kanclerja in je kot tak obiskal številne prestolnice, med katerimi tudi Moskvo. Januarja 1963 je podpisal fran-cosko-nemško prijateljsko pogodbo, ki je pomenila ponovno spravo med obema državama. 15. oktobra istega leta pa je Adenauer odstopil in njegovo mesto je prevzel Erhard, ki je postal tudi predsednik demokristjanske stranke. Adenauer pa je še vedno ostal poslanec in se je še vedno zanimal za politiko. Zlasti je v zadnjem času ostro nastopal proti načrtu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Septembra 1965 je izšla prva knjiga njegovih spominov. Te dni je dokončaval tretjo knjigo, ki bi jo moral izročiti založniku konec meseca maja. Adenauer se je dvakrat poročil in imel je sedem sinov. Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da bo »neustrašljivi duh bivšega kanclerja živel v atlantskem zavezništvu, ki ga je tako aktivno pomagal ustvariti*. Sporočili so, da se bo Johnson udeležil Adenauerjevega pogreba. Sožalno brzojavko kanclerju Kiesingerju je poslal tudi papež Pavel VI. Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN pravi v svojem komentarju, da je bivši kancler Adenauer hujskal na načrt za zasedbo Vzhodne Nemčije. Agencija pravi zatem, da je bilo Adenauerjevo življenje v nasprotju z interesi nemškega naroda ter je bilo posvečeno ohranitvi starih in obsojenih načel ter ostremu nasprotovanju vsaki novi stvari. A-denauer je prejemal močno penzijo od Hitlerjeve diktature v času nacizma. Adenauerjeva družina je med najbogatejšimi v Zahodni Nemčiji. Kot kancler je nahujskal na prepoved komunistične stranke v Zahodni Nemčiji in drugih demokratičnih organizacij, ter na graditev Zahodne Nemčije kot atomskega mostišča proti vzhodu. Delal je tudi načrte za zasedbo in oropanje Vzhodne Nemčije. Včeraj je po kratki bolezni umrl bivši zahodnonemški kancler Konrad Adenauer. Pogreb bo v torek na državne stroške, številni zahodni državniki in politični voditelji so ob tej priložnosti podali izjave, v katerih govorijo o vrlinah pokojnega kanclerja. Adenauer je bil prvi kancler Zahodne Nemčije. Zahodni politiki poudarjajo, da j« Adenauer v veliki meri prispeval za povojni dvig Nemčije. Adenauerjevo ime pa je tudi tesno povezano z dolgotrajno hladno vojno in s ponovno nemško oborožitvijo ter njeno vključitev v NATO. Tudi v zadnjem času se je Adenauer odločno postavljal proti sedanjim na. Črtom za pogodbo proti širjenju jedrskega orožja ter se zavzemal za atomsko oborožitev Zahodne Nemčije. Iz VVashingtona, kjer zaseda ministrski svet SEATO, poročajo da je ameriška vlada dodatno h kanadskemu načrtu predlagala, naj bi umaknili ameriške in sajgonske čete 16 kilometrov južno od demilitariziranega področja in prav tako naj bi Severni Vietnam umaknil svoje čete za 16 kilometrov od tega področja. Izvedbo umika pa naj bi nadzorovala mednarodna nadzorstvena komisija. Na tem področju, ki bi bilo skupno široko 42 kilometrov, bi se ustavile sovražnosti in zatem naj bi se začela pogajanja, ki naj bi pripeljala do konca vojne. Na drugi strani pa se govori, da namerava poveljnik ameriških sil t Vietnamu general VVestmoreland zahtevati nova ojačenja in je v ta namen odpotoval iz Sajgona v Wa-shington. Konec leta bo po dosedanjih načrtih v Južnem Vietnamu okoli 470 tisoč ameriških vojakov. - 2 - 20. aprila 1# PET DO SEST UR V ŠOLI IN POTEM ŠE TOLIKO DOMA Dijaki morajo delati preveč Poročilo nekega ravnatelja ministru Znani časnikar Nicola Adelfi objavlja v svojem listu, turin-ski «La Stampa», članek pod naslovom »Dijaki delajo preveč«. Zaradi aktualnosti ga objavljamo tu v celoti: Ravnatelj znanstvenega liceja iz Luga v Romagni je dlje časa proučeval umestnost, da bi dal dijakom en dan pravega počitka v tednu. O tem je razpravljal s profesorji in s starši gojencev, sedaj pa je napisal poročilo za prosvetno ministrstvo. Vsa stvar je zelo resna. Lahko celo rečemo, da je od načina, kako se bomo lotili tega problema in kako ga bomo rešili, v znatni meri odvisno telesno in duševno zdravje naših otrok, oblikovanje njih značaja ter izboljšanje odnosov med očeti in sinovi. Potem ko Je navedeno, da morajo študentje štirim ali petim (celo šestim, dodal P.d.) uram, ki so jih prebili v šoli, dodati še nadaljnje ure — celo šest ali sedem — dela doma, če hočejo biti vsak dan pripravljeni, primerja poročilo ravnatelja iz Luga delovno breme u-čencev z mnogo lažjim bremenom uradnikov in delavcev. In dostavlja: «Mar imamo res za moralno in primerno dobi telesne rasti, ki je često v krizi, da normalno zahtevamo od mladih ljudi delo, ki je pač mnogo težje od dela, ki ga istočasno družba zahteva od zrelega človeka? Spričo mnogih primerov izčrpanosti, fiziološke in včasih duševne zmede m kakega primera tuberkuloze, se človek sprašuje, če šola in družine ne zahtevajo preveč.» Položaj je že na meji absurda. Poseben člen v ustavi priznava ne odpovedljivo pravico do enega dne va v tednu počitka vsem delavcem vsi vedo, da imajo uradniki šest umi delavnik; in medtem še povsod narašča težnja po «kratkem tednu«. Vsekakor pa družba še z očesom ne trene ob dejstvu, da morajo učenci delati do enajst, dvanajst ur na dan in nimajo niti enega dne na teden za dejanski počitek. Tudi v nedeljo so namreč prisiljeni po več ur presedeti ob knjigah, če hočejo pripraviti naloge in ostalo za ponedeljek. Da, ker je vmes prost dan, nedelja, navadno profesorji še povečajo količino nalog za nedeljo. Za nekatere profesorje je važno dokončati program: oni pač ne razpravljajo o u-mestnosti tedenskega počitka za učence, toda programi so pač takšni, kakršni so. še več, obseg teh programov je v stalnem naraščanju. «V zgodovini, npr., je bila pravilno dodana še doba od 1919 do 1960 ter državljanska vzgoja; v italijanščini tokovi, ki od Pascoli-ja in D’Annunzia segajo do nas; fizika, kemija in prirodoslovje nalagajo s svojim stalnim in hitrim napredkom vedno bolj organsko in obsežno znanje. Podobno velja za vse ali skoraj vse predmete. Po drugi strani pa se šola ne more odreči modernosti in napredku.» Za tiste, ki izgubljajo potrpljenje ob teh vprašanjih in odgovarjajo, da so v njihovih časih otroci študirali ves ljubi dan in tudi ob nedeljah, pa navedeno poročilo poudarja, da včeraj in danes nista dve realnosti, ki bi ju lahko primerjali. Samo za hip pomislimo na pojav, kot je televizija. Lahko sodimo o njej, kot se nam zdi in kot nam je prav, toda ostane dejstvo, da neznansko privlačuje; in kako je na večne čase mogoče našemu otroku reči ne, ko nas prosi, da bi prebil uro ob televizorju? Ce pa vendar tako delamo, v kakšnem duševnem razpoloženju bo ta naš otrok v razredu, kjer se vsi njegovi tovariši pogovarjajo npr. o dvoboju med Ben-venutijem in Grifflthom, ki ga je prenašala televizija? Razen tega, pravi poročilo, pa je človeško nemogoče, da ne hi priznali etudi pravice do razvedrila in športnih dejavnosti, ki imajo tudi svojo vzgojno vrednost». Na kratko, ne moremo svojemu otroku reči: «Ti moraš biti dopoldne v šoli potem pa biti doma zaprt in študirati popoldne in zvečer — in tako vse dni z nedeljo vred.« Ce je otrok ubogljiv, lahko tudi dosežemo, da bo tako napravil. Toda njegovo zdravje bo prav gotovo trpelo. Pomisliti moramo, da mora človeški organizem v mladostni dobi prenašati izčrpavajoče fiziološke napore; to je doba pogostih vročin, nenadnih oslabelosti, daljše melanholije, molčeče upornosti. Otrok postaja odrasel človek. Vsaka stvar v njem se spreminja. In prav v tako kočljivi dobi nalagamo temu organizmu največji napor tudi na področju šolskega dela. Ker ima človeška narava neki svoj nagonski obrambni sistem, se dogaja, da učenci v kleščah med kratkim prostim časom in veliko težo nalog epogosto ne napravijo ali slabo napravijo to, kar bi lahko naredili. Po drugi strani pa je naravno: če kje nujno niso uspeli, potem ko so zaman poskušali vse rešiti, končajo tako, da ne napravijo niti tistega — naj bo že dosti ali malo — kar je v njihovih močeh*. Z drugimi besedami, izjavljajo, da so propadli. Toda s spretno uporabo zvijač in hinavščine se večini posreči, dokopati se do kake diplome. Postali so premeteni. In mogoče je tudi od tega našega šolskega sistema odvisna tista določena mera cinizma in skepticizma, ki jo vidimo zlasti v srednjem italijanskem sloju. Mnogo bi se lahko tudi povedalo o odnosih med očeti in sinovi. Soglasno mnenje je, da, če bi eni in drugi lahko bili skupaj en cel dan, nedeljo, in bi lahko govorili drug z drugim ter skušali razumeti se, bi se potem verjetno končalo tako, da bi se stanjšal tisti zid molka, ki jih danes loči ob medsebojnem nerazumevanju in medsebojnih zamerah. Tudi to je zelo težak problem, eden izmed najbolj mučnih v našem času. Pred nekoliko več ko't enim letom nam je minister za zdravstvo zagotovil, da se namerava ministrstvo zelo resno ukvarjati z vso to zadevo, ker spada »varstvo zdravja šolske mladine« med pristojnosti, ki so po zakonu dodeljene ministrstvu za zdravstvo. Pozneje pa nismo o tem ničesar slišali. Kar pa se tiče okrožnic, ki jih je izdalo prosvetno ministrstvo z namenom, da bi se zmanjšalo preveliko breme nedeljskega šolskega dela, so te že davno pozabljene. Ta ministrska nedejavnost pa nas ne preseneča; je običajna, kadar so reforme, ki bi jih bilo treba sprejeti, sicer važne, toda ne zahtevajo niti najmanjšega stroška in jih ne porivajo naprej kake organizirane skupine, pa naj bodo politične ali sindikalne ali kakšne drugačne narave. Tako piše «La Stampa«. Pred kratkim pa smo nekje brali drug članek, iz katerega Je razvidno, da delajo na švedskem prav nasprotno od tega, kar se dogojo v Italiji. Ta članek se glasi: Švedskim šolarjem so zagotovljene večje ugodnosti. Vladni odbor Je ustregel njihovi želji, naj bi bil pouk samo pet dni tedensko, posamezne ure pa naj bi trajala 40 minut. V prihodnjem šolskem letu okoli 900.000 učencev ne bo več imelo pouka ob sobotah. Med šolskimi urami (po 40 minut) bo razen krajših (10—20 minut) tudi enourni odmor za malico, šolsko leto pa bo trajalo 39—40 tednov. Razen dolgih poletnih so predvidene naslednje počitnice: okoli 20 dni ob božiču, 10 dni ob veliki no- či in «smučarski teden« v februarju; povrhu še 4—8 «dni na svežem zraku« (za izlete) ter 10 prostih dni v vsem letu in pet študijskih dni za učitelje. Za ponedeljek m za druge dneve po praznikih učenci ne bodo dobivali domačih nalog, se pravi, da se bodo morah doma »guliti« samo štiri dni na teden Čeprav bo število učnih ur ostalo isto, oziroma se bo celo zvišalo, se bo celotni čas pouka po novem skrajšal za štiri odstotke. Večletne preiskave v poskusnih razredih so pokazale, da učenci zaradi tega niso dosegah manjšega uspeha; v znanju niso zaostajali za tistimi vrstniki, ki so jih poučevali po starem načinu. V razredih s petdnevnim tednikom se je pokazala celo določena prednost: od pouka je izostajalo manj učencev, povečali sta se pazljivost pri pouku in zanimanje za snov. «Glede delovnega časa je treba učence izenačiti z drugim prebivalstvom. Tudi učenci potrebujejo več časa za družino ter več prostega časa za razvedrilo in oddih,« so dejali sociologi, psihologi, šolski svetniki, poklicni vzgojitelji in zdravniki, ki so bili bodisi člani odbora, bodisi so sodelovali kot svetovalci. Ker se bodo šolske ure skrajšale na 40 minut, bo mogoče šolski dan podaljšati za «eno uro«, ne da bi bili učenci zaradi tega časovno bolj obremenjeni. Različno dolgi odmori bodo skrbeh za ugoden »delovni ritem«. šolske oblasti bodo odločile, ah 39 ah 40 šolskih tednov. Zagovorniki šolskega leta, dolgega 39 tednov (v dveh polletjih), pravijo, da je treba na vsak način ohraniti dolge poletne počitnice (od drugega tedna v juniju do konca avgusta) in morda zaradi tega črtati nekaj predvidenih prostih dni. Zveza srednješolcev se prav tako zavzema za dolge poletne počitnice, da bi mogli gimnazijci in dijaki srednjih strokovnih šol tudi v prihodnje delati kakih šest tednov in tako prislužiti nekaj denarja, hkrati pa bi Jim ostalo še dovolj časa za oddih. Skoraj vsak drugi švedski srednješolec poleti praktično dela v svojem bodočem poklicu ah kje drugje. Mladi ljudje si tako zaslužijo povprečno po tisoč kron. Kratka večerna obleka iz tula, ki je ves vezen z zelenimi, nune. nimi in modrimi paillettes; bajadera vzorec se ponavlja na ozkem svilenem spodnjem krilu. Čevlji so iz istega blaga. Model Mila Schon. Foto Ente Moda Turin ■ ■llllllllIlllllllllllllUliniIlllllll|l|l|l|||||||||||||||||||||||Hllll||||||||||||||||||n|||nilllllllllllllllll|||U|||||l||||||||||||||||t||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||(||1||n||||||J,iitl|U„,||„„„I||,||M|,„||||„||||,|I)|, NA PROTIRASISTIČNI MANIFESTACIJI Clay protestira zaradi možnosti da bo moral kot vojak v Vietnam v Policija je demonstrante razgnala in med drugim aretirala brata Martina Luthra Kinga LOUIS VILLE (Kentucky), 19. — Svetovni boksarski prvak težke kategorije Cassius Clay, ki bo konec meseca šel k vojakom, je v Louis-villu govoril na nekem zborovanju društva za napredek nebelih ljudi (NAACP). V svojem govoru je protestiral proti možnosti, da ga pošljejo bojevati še v Vietnam. »Tukaj v Louisvillu, mojem rodnem mestu — je dejal Clay — nimamo svojih svoboščin. Zahtevajo pa od nas, da gremo v neko drugo deželo in damo tam svoje življenje za svobodo nekega ljudstva, ki ga ne poznamo.« Ob koncu zborovanja je kakih 150 demonstrantov skušalo korakati proti nekemu predelu mesta, toda policija jih je razgnala, kakih štirideset pa aretirala. Med aretiranci je rev. William King, brat Martina Luthra Kinga. Policija je uporabljala tudi solzilne bombe, da je razgnala na stotine gledalcev, ki so vso stvar gledali ne preveč prijazno. TURIN, 19. — Preiskovalni sodnik je odločil, naj gresta zakonca Rinaldi, obtožena vohunstva v korist SZ, na psihiatrični pregled. Toži glasilo PSIUP ker ni bil med desničarji RIM, 18. — Dr. Marco Pannella, tajnik radikalne stranke ter tajnik hge za razvezo zakona, je vložil tožbo proti Pieru Ardentiju, odgovornemu uredniku periodičnega lista PSIUP «Mondo nuovo«. List je v svoji zadnji številki pisal, da je Pannella z balkona sedeža Strajno desničarskega gibanja «Nuova re- To je ostalo od perzijskega letala, v katero je udarila strela in je eksplodiralo. Vseh 23 oseb v letalu je bilo mrtvih. (O nesreči smo poročali včeraj.) ...........................................................................II11IMMIIIIIMIIIIIIIIM,.. Kaj naj s Powellom napravi kongres Harlem je izvolil Powella, medtem ko je on lovil ribe na Bimi-niju — pod takim naslovom je pred tednom dni New York He-rald Tribune objavil poročilo o posebnih volitvah v 18. kongresnem okrožju, newyorškem Harlemu, kjer je bil črni poslanec A-dam Clayton Powell z veliko večino ponovno izvoljen v Kongres, od koder so ga bili vrgli pred poldrugim mesecem. Dasiravno utegne ta naslov zveneti na pol zafrkljivo, pa vendar ustreza čisti resnici. Medtem ko je na voliščih v Harlemu devet volivcev izmed desetih oddalo svoj glas za Powella, se je le-ta predajal užitkom pomladi na svojem posestvu »Adamov raj» na britanskem otočju Bimini. To — kot sicer vsa Powellova štorija — je videti bolj kot dejanje iz komične opere, ima pa tudi svojo docela resno plat. Malo zaradi te in malo zaradi one plati se o Povvellu v ZDA intenzivno govori že nekaj mesecev in kot vse kaže, se bo vsaj nekaj časa še govorilo, zakaj z nedeljskimi volitvami zastor še ni padel. Povvella so njegovi kolegi Iz Kongresa 1. marca z večino 307 glasov proti 116 izključili iz svojih vrst, kar je bilo že samo na sebi nekaj izrednega, ne le zato, ker se to ni zgodilo že 50 let, marveč tudi zato, ker je Powell celih dvaindvajset let sedel na Capitoll Hillu kot predstavnik Harlema in je bil šest let celo predsednik pomembnega odbora za prosveto in delo. Kot je dejal eden izmed kongresmenov, so to storili »z nekaj prepričanja, veliko strahu, kancem puritaniz-ma in malo rasizma«. Obtožili so ga zlorabe državnih skladov in nemorale, povrhu vsega pa je bil še v sodnem postopku, ker je bil obsojen zaradi žalitve časti neke črnke na 155.785 dolarjev globe, ki jih ni hotel plačati, zaradi česar so mu zagrozili z aretacijo, tako da se še zdaj ne more vrniti z Biminija v New York. Vse to seveda drži, drži pa tudi da je Povvell črnec in da je »javno delal tisto, kar počno drugi tajno«, kot je sam dejal in s tem izzval sveto jezo poslancev, katerih čustva je izrazil eden izmed njih, ko je dejal, da »ne bom trpel namigovanja, da sem potoval na državne stroške v Evropo z dvema dekletoma v naročju«. Bodi kakorkoli že, kongres je vsekakor ravnal zaletavo in zdaj je Powell spet pred vrati Kongresa in če je kdo v zadregi, potem to ni on, marveč Kongres. Mar naj ga sprejmejo nazaj in mu naprtijo samo tiste kazni, ki so mu jih izrekli poleg izključitve, to je 40.000 dolarjev globe in javni ukor? Ali pa naj ga sprejmejo kot novega člana in mu vse kazni izbrišejo? Obstaja pa še tretja možnost: namreč ta, da Powel!a ponovno izključijo, čemur pa bi kajpak sledile nove volitve in nova Powellova zmaga. Vendar se zdi še najbolj verjetno, da bo Kongres skušal najti pot, po kateri bi spor čim hitreje in čimbolj gladko zgladili. Razlogov, ki navajajo k takemu mnenju, je več. Ce bi še naprej netili spor s Powellom, bi samo še razvneli negodovanje javnosti zaradi drugih primerov malverzacij, zlorabe položaja in nemorale poslancev in senatorjev. Teh primerov ni ravno malo. Pred nekaj tedni je senat obravnaval primer senatorja Thomasa Dodda. ki je pred volitvami leta 1964 spravil v žep lep kos prispevkov za demokratsko kampanjo. Vsota gre v stotisoče dolarjev in vendar je bil Dodd kaznovan samo z opominom, kar v primerjavi s Powellom naravnost bije v oči. To pa je seveda samo eden izmed tistih primerov, ki so prišli v javnost, javna tajnost pa je, da so še drugi člani Kongresa, ki imajo več ali manj masla na glavi. Seveda teh primerov ni mogoče posploševati, nedvomno pa ameriški politični sistem, v katerem nastopa vsak kandidat in izvoljeni predstavnik predvsem kot posameznik in šele potem kot predstavnik stranke ter je odvisen predvsem od lastne priljubljenosti in spretnosti, ustvarja več skušnjav in prilik za zlorabe. Volilne kampanje so se, na nrimer, razrasle v naravnost pošastno obsežne in drage operacije, ki presegajo finančne zmožnosti večine kandidatov ter jih naravnost silijo, da se zadolžujeta, ali pa spretamaio prispevke od finančno močnih posameznikov ali podietil, kar seveda odpira široke možnosti za politične špekulacije. To pa je le eden izmed primerov, s katerimi se u-bada Kongres že več generacij, vendar doslej še ni ukrenil ničesar učinkovitega. Drugi razlog, zaradi katerega si Kongres ne more privoščiti zaostrovanja spora s Povvellom, je reakcija črnskega prebivalstva. Ne le Powellovi volivci v Harlemu, marveč črnci nasploh, so dojeli ukrepe proti Powellu predvsem kot udarec črncu Powellu in ne kot poslancu Powellu. V tem je nedvomno precej resnice, o čemer priča med drugim to, da je rasistični poslanski blok z juga skoraj kot en mož glasoval za Powellovo izključitev. Pa tudi drugi poslanci priznavajo, da je na odločitev Kongresa vplivalo tudi dejstvo, da je Po-well črnec. Kakšen odpor je Po-wellova izključitev zbudila med črnskim prebivalstvom, je jasno razvidno iz tega, da so vse črnske organizacije prisilile protikandidata Jamesa Mereditha k odstopu in so družno podprle Po wella na volitvah. Tako enotnost bi sicer črnski voditelji dosegli le ob redko katerem vprašanju. Glede na to, da utegnejo biti rasni nemiri letos še bolj vroči kot prejšnja leta in da se črnsko gibanje vedno bolj povezuje z gibanjem proti vojni v Vietnamu, je pričakovati, da bo v Kongresu prevladalo mnenje, da se Powellov dosje čimprej spravi ad acta in se tako reši mučni položaj, zakaj očitno je, da je zdaj Kongres potisnjen v obrambo. pubblica.i skupaj z nekaterimi pripadniki tega gibanja gledal na demonstracijo proti ameriškemu podpredsedniku Humphreyu, Pannella smatra za žaljivo, da ga je list pomešal med take desničarje. hnjitje ~ ql(>rirtliftvv qlnhbu ^ isliUu'thti}t* % t v / J FERDO GODINA Babilon ljubezni in sovraštvi Po toplih dneh spet minus v Evropi RIM, 19. — fSjt je bilo danes o-pazno marsikje v Italiji, je spet nastopilo nekoliko (bolj hladno vreme. To velja tudi za ostalo Evropo, kot pričajo poročila o temperaturi v evropskih prestolnicah. Tako je bilo preteklo noč v Oslu —4, v Bonnu —3, v Stockholmu in Varšavi —2, v Moskvi in Bruslju —1, v Berlinu pa 0. Naj naše poročilo o najnovejši knjigi Ferda Godine, o romanu iz življenja filmskih delavcev, o knjigi z naslovom Babilon ljubezni in sovraštva (izdala Pomurska založba v Murski Soboti, ilustrirala in opremila Melita Vovk-Šti-hova) začnemo s citatom iz spremne besede Bojana Štiha. Takole pravi: «Mlada leta slovenskega filma so dokazala, da imamo dovolj duhovnih in ustvarjalnih moči, čeprav se je bilo treba trdo učiti in hiteti, z namenom doseči tisto, kar so srečnejši v boljših okoliščinah dosegli že pred nami. Slovenski film je prav tedaj, ko je začel izpričevati svoje kulturno in umetniško poslanstvo, čez noč omagal pred zahrbtnim, mnogo-glavim sovražnikom. Njegova naravna in razvojna pot se je pretrgala tisti trenutek, ko so začeli za zaprtimi vrati odločati o njegovi usodi — bankirji, gospodarstveniki in pa, žal tudi primitivni in koruptni posamezniki, skriti pod masko blaženo-zvestih in poštenih samoupravljavcev. Takrat je slovenskemu filmu zapel navček... Vsi vemo, da bi vsako leto lahko posneli tri ali štiri ali celo pet filmov. Ob njih pa še vrsto poučnih, šolskih, lutkovnih, doKumentarnih itd. Imamo ljudi, imamo tehniko, imamo celo nekaj talentov in nekaj idej. In zdaj? Kam in kako? Tega nihče ne ve. Pravzaprav vemo vsi, da s sedanjimi finančnimi, organizacijskimi in načelnimi strukturami ni mogoče napraviti niti koraka več dalje. Zato imamo Babilon...* In o tem Babilonu govori roman Ferda Godine. Godina je tudi sam vrsto let delal pri filmu in tako dodobra spoznal razmere pri filmu, probleme ljudi, filmske ustvarjalce pa tudi vse tiste, ki se kot nestrokovnjaki vtikujejo v slovemki film. In seveda tudi vse okoliščine, v katerih morajo nastajati slovenski filmi. Tako je o problemih slovenskega filma napisal roman, ki se dogaja sicer v izmišljeni Lazi tani ji, kjer delata dve filmski hiši Morana film in Lata film... Toda vsak bralec bo takoj vedel, da gre za Slovenijo, za slovenski dve filmski podjetji Triglav film in Viba film in za domače ljudi. Kdor pa pobliže pozna slovenski filmski svet, pa bo lahko spoznal tudi posamezne resnične osebnosti, ki se skrivajo za Godinovimi direktorji, režiserji, SESTANEK STROKOVNJAKOV V LJUBLJANI Za hitro cestno zvezo med Slovenijo in Jadranom Najprej’ je treba zgraditi hitro cestno zvezo Ljubljana - Razdrto Na nedavnem strokovnem sestanku v Ljubljani so predstavniki u-pravnih organov in cestnoprometnega področja vzeli v razpravo vprašanje hitrih cestnih zvez v Sloveniji. Med razpravo, ki je med ostalim ugotovila, da se je promet na slovenskih cestah v zadnjih 10 letih povečal kar za šestkrat, so strokovnjaki naglasili, da bo treba kot prvo novo cestno zvezo speljati hi* tro cesto Ljubljana — Postojna — Razdrto. Cestna povezava med Slovenijo in zalednimi deželami ter zahodno Ev. ropo ima svoj naravni prehod prav pri tako imenovanih Postojnskih vratih, kjer je najnižji prelaz med Jadranskim morjem in Podonavjem. Najmočnejši prometni tok se namreč že od nekdaj razvija prav čez ta preval, poleg tega pa so stro-kovnjald ugotovili, da je tu tudi geo-morfološka sestava tal najbolj prikladna za speljavo hitre cestne zveze proti Jadranskemu morju. Tu naj bi se pozneje odcepile tri nadaljnje hitre ceste, in sicer ena proti Trstu, druga proti Gorici, tretja pa proti Kopru in Pulju. Hitro ce- prosveto poudarjajo, da novi učni načrti razbremenjujejo dijake in omogočajo, da brez nevarnih in težavnih prehodov nadaljujejo z učenjem latinščine, ki so ga začeli v srednji šoli. Učni program latinščine ne bo več tako natrpan kot do sedaj in bo upošteval značilnosti ter namene posameznih tipov višjih srednjih Sol. snemalci, intriganti, šarlatani. G? dina opisuje težave, spore, ge, spletke med obema podjw ma, med filmskimi ljudmi, rai$ Ija protislovja v notranjih odrt*1 med ljudmi, ki se ukvarjajo s F mom, prikazuje pa seveda Nj poštena prizadevanja vekotd’. posameznikov po resničnem, * metniškem upodabljanju živlffl v filmu. Pri tem nam predstavi celo galerijo likov, med kateri pa žal skorajda ne srečamo P štenega, trezno mislečega in ^ malnega človeka z resnimi nart ni. Ker pisatelj slika tudi prti^ no življenje filmskih ljudi in * vadno le njihove negativne slf ni, je podoba slovenskih film& delavcev močno črna, skorajda celoti negativna, marsikje skd1 žaljiva. In prvo, kar se vpraša^ je: ali so res vsi slovenski fi' ski delavci, kakor nam jih Postavlja v tem romanu pisatelj, t ljufi, prevaranti, nemoralneži,/ triganti, ali, da uporabimo nap lejši izraz — diletanti? Razmere, ki jih v svojem * manu slika, in probleme, ki f prikazuje, niso kaj posebno * vega in se o njih v javnosti P Ker pa so v romanu komplet obravnavani in zajemajo tudi’ ločeno časovno obdobje, pred bralcem še toliko bolj- J sebno, ker avtor nekatere me še poantira in nekatere & karikira, da še bolj drastično ’ stopajo, čeprav torej za ljudi in tiste, ki poznajo ali zanimajo za filmsko umet^' razmere, kot nam jih slika * dinov roman, ne bodo nekaj* vega, pa bo z njimi preko f°1>. na vendar seznanjena najširša ? venska javnost. To bi ne bilo* napačnega. Toda Godim, ki konflikte, spopade, nemorali, in škandalčke filmskih ljudi, tem svojem prikazu ne dvigal nivo družbene kritike. razkriva ozadje teh pojavov P slovenskimi filmskimi ljudmi ' zadje osebnosti, prikazuje st0', de med ljudmi, ne obravnavo? kompleksno vseh problemov J venskega filma. Z romanom * bilon nam torej Godina le razmere, razkriva nečedno je, problema v celoti pa ven& ne zagrabi niti ga ne na& Zato ostaja vseskozi m pov na opisovanju zumnjih dej*, nikjer pa se ne povzpne do bene kritike. V svoji uvodni ■. sedi se Stih sprašuje: in Kaj in kako? In pravi: tega'' če ne ve. Tudi Godina, ki 'j mslika kup nečednih stvari, nam ožigosa ljudi, ne poseže > v bistvo, nam v svoji knjig1I more odgovoriti niti m eno K Sanje. Niti nam ne pove, vse to. Vsaj to pa bi bil že r. ral, če se je lotil take snovi, je družbeni problem in ni blematična samo zaradi !)«“" se s filmom trenutno ukv Roman, ki mu ne manjka ■, nekaj pikantnosti, nekaj škaK lozne kronike «višjih plasti* ' venske družbe, ostaja torej na " vršju. V tem pa je njegova vena pomanjkljivost. Tekst ' tak pa se sicer prav zanimiv® re, čeprav se pisatelj ne s ustaljene poti pripovedi * A ftj osebi. In tudi ilustracije so f duhovite. Sl. sto Ljubljana — Razdrto namera-por kreditov iz tujine in s pomočjo več- vajo speljati ob pomoči finančnih jega notranjega posojila. Anuitete! posojila bodo pristojni organi odplačevali iz sredstev, ki se bodo zbirala kot iztržek cestnine. Ministrova okrožnica o novih učnih programih za pouk latinščine Prosvetni minister Gui Je izdal okrožnico o učnih programih latinščine v klasični gimnaziji-liceju, znanstvenem liceju in učiteljišču. Novi ukrep osvaja programe, ki so bili določeni z odlokom 2. maja 1965 za prvi razred znanstvenega liceja ter prvi in drugi razred učiteljišča, kateri se izvajajo že od 1. oktobra 1966. V uvodu nove okrožnice Je poudarjeno, da je po uvedbi šolske reforme z ustanovitvijo enotne srednje Sole treba spremeniti utol program latinščine in ga prilagoditi novim razmsram. Ta ukrep je seveda korak naprej k reformi učnih programov v vseh višjih srednjih šolah. Novi učni program za latinščino je sestavila posebna komisija in nato pregledal višji svet za prosveto. Po splošnih navodilih sledijo predpisi ln učni programi za posamezne razrede na klasični gimnaziji-liceju, znanstvenem liceju in učiteljišču. Na ministrstvu za TURISTIČNI KOLEDARČEK 4 idubldana F".. ® trlmm nsM.mm, PIPAN — avtomobilske potrebščine In nadomestni deli Ul. Settefontane 34 C.E.U. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sanl tarni uparati. Ul Genova 14 STOP — trgovina moške In ženske konfekcije, Ul. Carducci 39 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia * (nasproti avto bušne postaje) PANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49 "ČKKAMKNTA SEKGIO - vse vrste železnega orodja in potrebščin za kopalnico — Ulica Settefontane 36 S. ROSSONI - glasbila In elek-tro gospodinjski stroji — Ulica Carducci 15 DELOVNI ČAS TRGOVK od 8.30 do 12.30 tet od do 19. ure. Ob ponedeljkih dopoldne *"j Kovine zaprte. Ob sredah polj dne so zaprte trgovine z J®^ Vinami in drogerije. Banke so ob sobotah zaprte £ prte pa so zasebne menjal11 MENJAVA BANKOVCEV «0? iti’' % & "Sf H' Dolar /DA Kanadski dolar Švicarski frank Frc. roški frank Belgijski frank Nemška marka Angbški šterling Avstrijski šiling Dinar ČETRTKOVA ČRTICA Ljubezenska pustolovščina Freddie je stal ob obali in gledal na morje; malo dalje je bilo Pristanišče. Nenadoma je začutil, da mu je nekdo položil roko na ramo. Zdrznil se je, ko je zaslišal nenrijeten glas: ~ Glej, glej, koga vidim? Freddie Pel' od kod si se vzel? Za-kal st zapustil Sarasoto? — Zgini, vohljač, — je s stisnje-nimi zobmi siknil Freddie. — Zakaj si tako neprijazen s starim prijateljem. Poslušaj me, reddie: šef bi zelo rad vedel, kako se ti je posrečilo pobegniti s tako velikim plenom nakita in diamantov... Zakaj si ji razbil glada. Uboga gospa De Long! — je dajal RUey s spremenjenim glasom. — Ubil si jo, včeraj je umrla. ~ Zgini, sem rekel! — je besno Ponovil Freddie. — Zasliševali ste me iri dni, a konec koncev ste me m°rali izpustiti. Kaj še hočete od mene? Freddie je gledal za policajem, 1 se je oddaljil. Mar je bil on de je bil prisiljen bedasti dospe De Long razbiti glavo? Saj K0a res ni hotel. Sicer ji je zve- «Vojald» novo Hochhuthovo ^protestno delo» taisto na množico nemških civili-p,. v: ^ 30 se pred sovjetskim na-mp,aniem zatekli v razrušeno vet, m‘sleč, da Dresden ne bo ^ bombardiran, saj je bilo vse sto ena sama ruševina. J!°chhuth v svojem delu skuša kniSem Proučiti vprašanje, za-ie Anglija odločila za tako £>ro ^,Se^ 'n. nečloveški pokol*. s„nS. ie bilo mesto kulturnih menikov in ni imel več nobe-strateške važnosti. V njem pa st/l, le vel’ko otrok, žensk in Bobn°v' Ne bomo se vračali v je.-° Prad obilnima dvema deset-narV!?- in obujali spominov na zverinstva, ki jih je ča/n ° ljudstvo le deloma popla-je it pa beležimo le to, kar Bo,!i0.utb hotel v svojem delu Bitn Hochhuth je proti bombna napadom na civilno prebival-V ’ her je načelno proti vojni, prof,**?' s tem delom je avtor ku/1 zel° bogate arhivske do-Preifntf. zl>ral podatke tudi od tak,, vj *b. Delo je pisal štiri leta, aa je temeljito obdelal. kvJe Soldaten* bodo v Berlinu ceiaJ1, koliko skrajšano, kajti Za . bi trajalo več ur. Vaje 0ustnZO,r'tev se bodo začele av-Scj, ' Gelo bo režiral Hans bosi„ i!rt' Protagonista drame ikof Churchill in chichesterski hlc.hesterski škof je bil v lupient V0]n‘ član angleškega par-aemu - ,n se ie upiral Churchillo-treba vlri 12.6, vlaga 55 odst., zračni tlak 1014.6 raste, veter 20 km jugozahodnik, nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 11.3 stopinje. Danes, ČETRTEK, 20. aprila Božidar Sonce vzide ob 5.12 in zatone ob 18.56. Dolžina dneva 13.44. Luna vzide ob 13.45 in zatone ob 3,34. Jutri, PETEK, 21. aprila SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina nasprotuje predlogu RPI in PSIUP glede vrnitve Delavskih zadrug članom V razpravo so posegli številni svetovalci, ki so izrazili nasprotujoča si stališča ■ Odgovora poročevalcev manjšine in večine Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem predlogu svetovalcev KPI in PSIUP, po katerem naj bi vrnili Delavskim zadrugam prvotno pravno ureditev, tako da bi zopet podale last članov. Predvčerajšnjim je na kratko spregovoril poročevalec večine prof. Dulci, ki se je skliceval na pismeno poročilo, za 3jim pa prof. Šema (KPI), kot poročevalec manjšine, ki je imel ze-o dolg izčrpen govor, v katerem |e pojasnil vse razloge predložitve zakonskega predloga. Včeraj ja se je pričela razprava, v ka-,ero je posegla vrsta svetovalcev, lakar sta jim poročevalca odgovorila. Zakonski predlog vsebuje 13 čle-iov. Prvi člen pravi, da se seda-iji javnokoristni ustanovi («ente norale*) Delavskih zadrug za Trst, stro in Furlanijo s sedežem v Trstu ob ohranitvi njenega naslo-/a vrne prvotna oblika registrira-tega konzorcija z omejeno zavelo, da bo lahko nadaljevala z izdajanjem zadružniško-vzajemnih _na-og. Zato naj se po drugem čle-iu Delavske zadruge ponovno vpi-:ejo v sezname pisarne tržaškega •odišča kot konzorcij z omejeno .avezo. S tem se, kot pravi člen ;, vrne zadrugam pravna oseb-lost, ki so jo že imele, preden o jih z odlokom od 24. oktobra 935 proglasili za javnokoristno u-tanovo. Na ta način bi zadruge X) členu 4 postale zopet last čla-iov S tem bi tržaška občina, po-.rajina in Banca Nazionale del La-oro prenehale biti članice zadrug, '.adruge bi vrnile v 10 letih pokra-ini 1 milijon lir, občini in ome-ijeni banki pa vsaki po poldrugi nilijon lir, ki so jih vplačale leta 935. Tako ne bi bile več udeleze-le pri glavnici zadrug.. Po členu ve, ki jih uživajo sedaj v njih prednosten položaj. Ko bo ukinjeno to, kar je vsilil fašizem, se lahko sprejmejo krajevne ustanove te, ki jih je že nakazal v svojem poročilu. nazaj ^'.članice zadrug^ V^n- U kOnfe^MO KPI . naj bi po opravljenih formalno-tih izvolili nov upravni svet in ladzorni odbor. Člen 7 pa določa klicanje skupščin in glavne skup-čine, na katerih bi izvolili uprav-li svet in nadzorni odbor. V svojem pismenem poročilu je toročevalec večine Dulci zavrnil ahtevo predlagateljev zakonskega iredloga, po katerem naj bi za-Iruge prenehale biti javnokonst-ta ustanova, češ da je to nemo-oče in bi tudi pomenilo hud gmo-en udarec zadrugam. Dulci je pn-nal, da so fašisti storili zadrugam .rivico, ko so jih proglasili za jav-tokoristno ustanovo, toda leta 1935 udi ni bilo drugega izhoda, saj o bile zadruge zelo zadolžene in im je pretil konec. Fasisti so lamreč nalašč štorih vse, da bi e to zgodilo, ker so bili sploh so-ražno razpoloženi nasproti zadruz-tištvu, zlasti če je izhajalo iz de-avskih vrst. Poročevalec pa je iejal, da bi lahko nekoliko spre-nenili statut Delavskih zadrug, kar ii lahko storila deželna uprava, »o njegovih trditvah je bil polo-aj Delavskih zadrug dokončno u-eien z odlokom ministrstva za de-3 od 15. novembra 1961, s kate-im je odobrilo novi statut, spre-et na seji upravnega sveta 1. av-usta 1961. Dulci je dejal, da bi omenilo sprejetje predloga sveto-alcev KPI in PSIUP, da prene iajo biti Delavske zadruge javno-oristna ustanova. Toda to je sploh lemogoče, kajti ustanovitelji za_ Irug ne morejo več razpolagati z ijihovim premoženjem. Ker je jav-lokoristna ustanova pod strogim ladzorstvom javnih oblasti, je zastavljeno, da zadruge delujejo v lamene, ki jih določa statut; ti lameni pa so v skladu z javno .oristjo. Skratka, javnokoristni u-tanovi ni mogoče odvzeti njenega načaja razen z likvidacijo. Zatem e Dulci naštel vrsto neugodnih osledic, ki naj bi jih imelo ures-učenje zakonskega predloga. Dul- i je tudi dejal, da so zadruge elo obširna ustanova, saj štejejo 8.000 članov, 60 navadnih proda-aln, 20 prodajaln s samopostrez-«), številna skladišča m lastna »revozna sredstva in 400 usluzbem •ev. Poleg tega so člani naložili Kildrugo milijardo lir na hranilne jijižice. Seveda pa je treba do-eči čim tesnejše sodelovanje med istanovo in njenimi člani. Dulci je dejal, da nasprotuje tenu, da bi občina in pokrajina ter udi Banca Nazionale del Lavoro irenehale biti članice zadrug. Re-.el pa je, da se strinja s komum-ti, da bi morali predsednika u-»ravnega sveta izvoliti njegovi cla- ii ter da je predstavnik potrosm-;ov v upravnem svetu pravi ana; ironizem. Tega predstavnika naj >i morebiti nadomestil predstavnik ležele. Zaradi vsega tega je Dul-da predlog sploh m za »i dejal,___________ . ;onit in zato naj bi deželni svet ie prešel k razpravljanju o posa-neznih členih. Svetovalec manjšine prof. Šema la je dejal, da je ta zakonski pred-og nastal iz želje, da bi se po-jravil neredni položaj in odstrani-a nezakonitost, ki jo je zaknvil ašizem nasproti Delavskim zadru-;am. Rekel je, da so svoj cas jredložili enak zakonski predlog v jarlamentu, ki je nosil podpise socialistov, socialdemokratov m ko-nunistov. Toda o tem predlogu liso žal nikoli razpravljali. Veci-ia v deželnem svetu se s tem iredlogom ne strinja, pač pa pred-aga samo nekaj sprememb v u-stroju ustanove in v njenem uprav-lem svetu. Toda z nekaj spremem->ami se ne da popraviti krivica, ti jo je storil fašizem. Leta 1946 je izdala bivša ZVU idlok, s katerim je preklicala fašistični odlok ter vzpostavila pravno stanje, ki je obstajalo pred fašizmom. Toda zaradi političnega in gospodarskega pritiska v Trstu se omenjeni odlok ni uresničil. Po 24 letih od padca fašizma zahtevajo predlagatelji zakonskega predloga, da se nezakonito stanje ukine ter da se Delavske zadruge v celoti vrnejo članom, pri čemer naj bodo izvzete ustano- stojni komisiji misovca, priznali, da je bilo ravnanje fašistov nezakonito, toda poročevalec Dulci, ki je poudaril nezakonitost fašističnega ravnanja, je opravičil svoje nasprotovanje z zakonskim predlogom iz razlogov o-portunosti, češ da bi ukinitev jav-nokoristne ustanove pomenila tudi hud udarec zadrugam. Šema je dejal, da se zdi skoraj neverjetno, da ni moč ukiniti posledic fašističnega ravnanja 24 let po padcu fašizma. Deželni svet ima zakonodajno moč, da bi lahko obnovil prvotno stanje v zadrugah. Ne gre torej za pravno vprašanje, marveč za politično voljo. Včeraj je v razpravi prvi spregovoril svetovalec Coloni (KD), ki je dejal, da se njegova skupina popolnoma strinja z Dulcijem, saj ni moč dati zadrugam druge pravne oblike. Priznal je, da je fašizem hudo prizadel zadruge, toda to ne pomeni da je treba priti do istih zaključkov glede zakonskega predloga, kakor predlagatelji. Omenil je napredek zadrug v zadnjih letih in obnovo prodajaln. Zato ne bi smeh odvzeti zadrugam lastnosti javnopravne ustanove. Dejal je nadalje, da je ob zadnjih vohtvah dobila največ glasov lista italijanskega demokratičnega zadružništva, to je 59,21 odst. Po njegovem mnenju izraža predlog levice bolj čustva kakor stvarne možnosti, saj ni juridično upravičen. Misovec Wondrich je dejal, da deželni svet ne more spremeniti pravnega položaja v ZD. Bettoh (PSIUP) je rekel, da je Dulci dobro analiziral vprašanje, da pa se ne strinja z njegovimi zaključki. Dolžnost vseh je, da poskrbe, da se vrnejo zadruge dedičem njihovih ustanoviteljev. Pittoni (PSU), je dejal, da je večinsko poročilo dobro osvethlo to vprašanje in položaj zadrug. Socialisti so bih vedno občutljivi za vprašanje zadružništva, toda za sedaj ni mogoče ukiniti lastnosti javnokoristne ustanove, ki jo imajo zadruge. Socialisti pa niso za to, da ostanejo stvari nespremenjene ter hočejo, da se spremeni statut. Občina in pokrajina naj ostaneta članici zadrug, ostaja pa pridržek glede zavoda Banca Nazionale del Lavoro. Liberalec Morpurgo je rekel, da dežela ni pristojna za to vprašanje. Stališče PSU je nakazal tudi Moro. Komunist Calabria je rekel, da večina noče popraviti krivice in rešiti vprašanje zadrug. Dej- Deželni odbor KPI, ki se je sestal v Trstu, je razpravljal o pripravah za III. deželno konferenco stranke. Odobrili so osnutek dokumenta za sklicanje konference in ga izročili komisiji, ki bo pripravila dokončno besedilo. Prav tako so odobrili datum in način priprav na konferenco, ki bo v drugi polovici junija. Udeležili se je bodo delegati tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije, ki jih bodo izvolili po obširni debati, katera bo zaposlila federalne odbore in skupščine sekcij na osnovi do- Pohod za mir v Vietnamu SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odbornika Masutto in Marpillero poročala o razgovorih o cestah V ponedeljek, 24. aprila dan obletnice upora v severni Italiji priredi pokrajinski odbor za mir in neodvisnost v Vietnamu prireja e-noten pohod za mir, svobodo in ( neodvisnost Vietnama. Pohod kre- Furlanija-Julijska krajina in Koroška bosta uskladili razne pobude ne ob 18.30 s Trga Sv. Antona po mestnih ulicah. Manifestacija se konča na nekem osrednjem trgu s «Protestnimi popevkami*, ki jih bo pel ljudski trio «Canzoniere Ita-liano», ki je imel že toliko uspeha ob neki drugi priliki v Trstu. V triu so Gualtiero Bertehi, Tiziano Bertelli in Luisa Ronchini, soudeležena pa bo znana igralka Slovenskega gledališča Miranda Caharija. Dovolilnice za blagovno menjavo Alpe Adria 1967 Oddelek za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu obvešča trgovce, ki posedujejo dovolilnice za opravljanje poslov v okviru mednarodnega sejma obmejne blagovne menjave Alpe - Adria 1966, da se veljavnost omenjenih dokumentov, ki zapade 20. odnosno 30. aprila, avtomatično podaljša do 20. odnosno do 31. oktobra 1967. Deželna odbornika Marpillero in Masutto sta poročala na seji odbora drugim odbornikom o razgovorih, ki sta jih imela 12. in 13. t.m. na Dunaju glede uskladitve pobud dežele za zgraditev avto ceste Videm-Trbiž ter predora pod prelazom Monte Croce Carnico (Ploeckner Pass) ter Koroške za zgraditev avto ceste Beljak-Salz-burg ter za izboljšanje zvez med področjem Mauthena in Bavarsko. Glede tega so predvsem razpravljali o dograditvi predora pod Visokimi Turami, o ureditvi ceste na Ziljskem prelazu ter o delih na prelazu Thurn, tako da bo na avstrijski strani možen promet v vseh letnih časih. Razgovorov so se udeležili predstavniki raznih koroških ustanov, minister za javna dela dr. Kocina in zvezni predsednik Klaus. Odbornika sta se sestala tudi s predstavniki industrijskih in trgovin-I skih krogov. Na sestanku so ugo- kumenta za sklicanje konference. NA POBUDO ŽUPANA INŽ. SPACCINIJA Prvi sestanek medpredstavniki občinske uprave in gradbeniki Župan je sporočil, da bo občina najstrožje kaznovala kršitelje gradbenih pravil Sodelovanje med občino in gradbeniki lahko samo koristi razvoju gradbene dejavnosti stvo pa je, da se vsaj 9000 članov sploh ne briga za zadruge, saj ni so zadnjič volili, in le 6000 članov se okorišča z možnostjo, da dobi delno povračilo izdatkov za kupljeno blago. Na koncu razprave je poročevalec manjšine Šema zelo na dolgo V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta je bil te dni sestanek, ki ga je sklical župan inž. Spaccini, med predstavniki občinske uprave in predsedniki ter člani izvršnih odborov zbornice inženirjev in arhitektov, sveta geodetov in indu- strijskih izvedencev, sindikata "___J _ - - n/lMtnrmtn -ir-irtnTJirifllT in odgovoril diskutantom in zlasti poudaril krivično ravnanje fašizma. Zatem je še poročevalec večine Dulci v glavnem ponovil argumen- .............................................................. ženirjev, združenja inženirjev in arhitektov ter združenja gradbenikov. Občinsko upravo so zastopali poleg župana tudi ravnatelj in nekateri vodilni funkcionarji oddelka za javna dela. V začetku sestanka je župan pozdravil prisotne in poudaril, da je to prvič, da se sestanejo predstavniki občine in gradbenikov. Ta pobuda, je dejal župan, dokazuje občutljivost občinske uprave za vprašanja gradbenikov, ki so pri- S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Diskusija o občinskem proračunu Tovaroa «Grandi motori» ne bo pri Orehu? - Zakaj Aquila ne plačuje davkov Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je nadaljeval z razpravo o občinskem proračunu, V diskusijo je najprej posegla svetovalka Postogna (KD), ki je poudarila, da bi morala občinska u-prava bolj skrbeti za zgodovinske zanimivosti mesta in za razvoj turizma. Svetovalec Marengo (KD) je kritiziral občinsko upravo, češ da se preveč usmerja k najemanju posojil. Svetovalec Opara (KD) je dejal, da se Miljam in Trstu obetajo dobre perspektive, da pa miljska občinska uprava noče tega priznati. Dejal je tudi, da bi morala občinska uprava glede obdavčitve bolj pritisniti na premožnejše občane. Svetovalec Canciani (PSU) je dejal, da je treba bolj skrbeti za čistočo po mestu. Svetovalec Stener (PLI) je kritiziral proračun in izjavil, da bo glasoval proti. Svetovalec Birsa (KD) je očital, da pro. račun ne prikazuje nobenega načrta in perspektive. Svetovalec Nico-lini (KPI) je poudaril, da je proračun pozitiven in da so vključena važna javna dela. Poudaril je, da bi morale krajevne ustanove imeti večjo avtonomijo in je pobijal trditve demokrlstJanških svetovalcev o lepih perspektivah za Milje in Trst. Pri tem je še pripomnil, da so i? Rima prišle vesti, da baje ne bodo zgradili tovarne za »Grandi motorii) pri Orehu. Svetovalec Scheriani pa je opozoril na važnost vinskih razstav ter se zahvalil občinski upravi za pozornost, ki jo posveča problemom kmetijstva. Ob koncu Je župan odgovoril na zadevno vprašanje, zakaj čistilnica Aquila, ki je na območju miljske občine, ne plačuje nobenega davka. Rekel je, da je občinska uprava večkrat posredovala, toda brez u-speha, ker vodstvo čistilnice vlaga svoje dohodke v nove investicije in s tem opravičilom ne plačuje nobenih davkov niti deželi, niti občini. Na prihodnji seji bo župan odgovoril na pripombe in predloge svetovalcev, nato pa bo glasovanje o proračunu. pri vladi globoko sožalje deželnega odbora in njega samega ob smrti državnika Konrada Adenauerja. Tudi predsednik deželnega sveta de Rinaldini je poslal brzojavko, v kateri izraža tudi v imenu deželnega sveta globoko sožalje ob hudi izgubi, ki je prizadela Zahodno Nemčijo. Sožalje dežele ob Adenauerjevi smrti Deželni predsednik Berzanti je poslal zahodnonemškemu konzulu v Trstu Ladislavu Szalaiu brzojavko, v kateri ga prosi, naj izrazi Razdelitev uvoznih kontingentov v okviru maloobmejnega prometa Zunanjetrgovinski oddelek vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča prizadete trgovce, da bo za razdobje maj - avgust 1967 razdelil med tukajšnje tvrdke in podjetja nasled- _______________ _ nje uvozne kontingente v zvezi s > občinsko upravo sporazumom o maloobmejnem blagovnem prometu iz leta 1955: 63,3 milijona lir goveje živine za zakol (carine prosto), 23,3 mil. svežega mesa (prosto carine), 13,3 mil. soljenega in prekajenega mesa (carine prosto), 32,3 mil. svežih morskih rib, rakov in mehkužcev (carine prosto), 73,3 mil. sveže smetane in mleka brez sladkorja in ne-koncentriranega (od tega 13,3 mil. lir za samo mleko, carine prosto), 6,6 mil. sira (carine prosto), 5 mil. svežih jajc (carine prosto), 16,6 mil. sveže povrtnine in stročnic (razen svežega in kislega zelja, grenke pese in krompirja (carine prosto), 6,6 mil. svežega in kislega zelja, ter grenke pese (carine prosto), 16,6 mil. krompirja (carine prosto), 16,6 mil. svežega sadja (carine prosto), 3,3 mil. konserviranega sadja m povrtnine (carine prosto), 10 mil. paradižnikovega koncentrata (carine prosto), 26,6 mil. konserviranih rib (carine prosto), 5 mil. maraskinske-ga soka, 83,3 mil. navadnega kon-sumnega vina (od tega 60 mil. carine prosto) 5 mil. tipičnega vste-kleničenega vina, 16. mil. vina za proizvodnjo kisa (carine prosto), 3,3 mil. kemičnih proizvodov (carine prosto), 6,6 mil. preprog (carine prosto) ter 6,6 mil. pohištva in drobnih izdelkov iz lesa. Kdor želi biti soudeležen pri razdelitvi omenjenih kontingentov za drugo trimesečje tekočega leta, naj vloži zadevno prošnjo od 20. aprila do vključno 2. maja 1967. šla na dan zlasti na zadnji skupščini lastnikov gradbenih podjetij. Nadalje je župan dejal, da naj bi to srečanje pripomoglo tudi k premostitvi krize v gradbeništvu, s skupno odločno akcijo za poživitev gradbene dejavnosti. Na predlog inženirjev Canarut-ta, Verzegnassija in Gianninija ter arhitekta Boica je bilo določeno, da bo sestanek potekal v duhu dokumentacije, ki so jo nedavno pripravile prizadete zbornice, in ki je bila poslana v vednost tudi občinski upravi. Med razpravo, v katero so posegli prisotni, je bilo poudarjeno, da bi morala deželna uprava čim-prej odobriti nov regulacijski načrt in da je treba v najkrajšem času sestaviti tudi podrobnostne regulacijske načrte. Zupan je izjavil, da se je občina obvezala, da bo sestavila podrobnostne regulacijske načrte najkasneje v letu dni po odobritvi splošnega regulacijskega načrta. V tem smislu je zamišljeno tudi delo občinske urbanistične komisije. Zupan inž. Spaccini je pri tem dejal, da bo treba v to komisijo imenovati ljudi, ki združujejo tehnično znanje s poznavanjem okolja. V razpravi je bilo mnogo govora o delu gradbene komisije, ki proučuje načrte novih gradenj in daje svoje mnenje o gradbenih dovoljenjih. V razpravi o tem važnem vprašanju so dali velik prispevek tudi člani te komisije. Zupan pa je izjavil, da se bo osebno zanimal, da bo komisija v najkrajšem času proučila predložene načrte, ter je poudaril, da sedaj komisija opravlja svoje delo mnogo bolj hitro kot v preteklosti. Ob tej priložnosti pa je župan opo. zoril prisotne, da se delo te komisije včasih zavleče predvsem zaradi predloženih načrtov, ki ne upoštevajo gradbenih pravil. Nadalje je bilo ugotovljeno, da Je zelo važen sporazum med občino in gradbeniki o postopku, ki ga bodo izvajali pri spremembah načrtov med gradnjo, ter o predhodni proučitvi načrtov o tlorisih in prostornini zgradb. Poleg tega je župan ponovno poudaril potrebo po nadaljevanju takih sestankov in razgovorov med in predstavniki gradbenikov, da se okrepi gradbena dejavnost, ki je velikega gospo, darskega in socialnega pomena. Hkrati pa je župan opozoril prisotne, da bo občinska uprava najstrožje nadzorovala spoštovanje gradbenih pravil in da bo najstrož-je kaznovala vse prekrške, ker vsaka samovolja samo škoduje mestu in koristim gradbene dejavnosti. Zupan je ob zaključku izrazil željo po poštenem sodelovanju, ki bo v korist vsem. Inž. Canarutto pa se je v imenu svojih kolegov zahvalil županu za to posrečeno pobudo in je zagotovil sodelovanje gradbenikov z občinsko upravo na tem važnem področju, ter izjavil željo, da bi se tudi v prihodnosti od časa do časa sestali. Dve tatvini Drzni neznanci so včeraj in pred. včerajšnjim ponoči izvršili kar dva tatinska podviga. Prvega so izvršili v uradnih prostorih deželnega vodstva ENALC v Ul. Rossini 4 in odnesli 106.760 lir, za 6.355 lir raznih znamk, poškodovali več predalov in tako povzročili nad 60.000 lir škode. Tatvine se je zavedel 34-letni uradnik Ennio Abate iz Ul. Fellu- ga 34 in jo prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazla. Neznanci so nadalje vdrli v zasebno stanovanje 39-letne Irene Srebotnjak v Ul. Rossetti 76/1, prebrskali vse kote in odnesli dragulje, katerih vrednost ni bila še določe- na, ker je preiskava v polnem teku. Tatovi so se povzpeli na streho neke garaže, preplezali zid in vdrli skozi zadnje okno v stanovanje. Tatvino je Srebotnjakova prijavila na komisariatu Kolonje. Kupoval je živila na ime drugih klientov Dvajsetletni pleskar Stanislao Ker-mez iz Ul. Ginestre 3 se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi goljufije. Te dni je prišel v trgovino «Provvida» v Ul. Barbariga, ki prodaja jestvine samo železničarjem po znižanih cenah in nakupil blago na ime nekega drugega odjemalca. Ko so se tega zavedli, so uslužbenci trgovine prijavili goljufijo agentom s komisariata v Barkovljah, ki so Kermeza prijeli in ga prijavili sodišču. Pustili so ga na začasni svobodi. Hude posledice padca v spalnici V spalnici se je predvčerajšnjim oldn popoldne ponesrečila 74-letna gospodinja Romilda Beitz vd. Palom-bit iz Ul. Matteotti 46. Nerodno je spodrsnila in pri padcu zadela v rob postelje, da si je verjetno prelomila medenico. Ponesrečenka je šele včeraj zjutraj zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so jo sprejeli v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek tovili sorodnost interesov. Govorili so tudi o gospodarskem sodelova- nju za uresničenje del, ki so v načrtu. Zadnji sestanek s koroškimi predstavniki je bil 16. t.m. v Trbižu, kjer so se sporazumeli, da se bosta o dokončnem načrtu sodelovanja domenila predsednika o-beh obmejnih dežel. Zborovanja KPI Danes ob 16. uri bo na trgu Sv. Jakoba zborovanje o temi »Komunisti za pravično najemnino in upravičeni razlog pri izgonih*. Govorila bo občinska svetovalka Jole Burlo. Zborovanje prireja sekcija KPI pri Sv. Jakobu. Jutri ob 10.30 bo na Trgu Stare mitnice govoril o istem predmetu organizacijski tajnik tržaške federacije KPI Clau-dio Tonel. V nedeljo ob 10.30 prireja KPI v kinu Alabarda komemoracijo Antonia Gramscia, ustanovitelja stranke ob 30-letnici njegove smrti. Predsedoval bo tajnik prof. Paolo Šema, govoril pa bo sen. Riccar-do Ravagnani, ki je znan v Trstu kot bivši urednik lista «11 Lavo-ratore», ki je bil sodelavec velikega komunističnega voditelja. Sledilo bo predvajanje filma Jorisa Jvensa Ernesta Hemingwaja »Španska zemlja*, ki so ga posneli med špansko državljansko vojno v času, ko je Gramsci umrl. Federacija poziva prebivalstvo k udeležbi. Zanimivo predavanje o Poljski Številni poslušalci so v torek zvečer v Slov. klubu z zanimanjem spremljali izvajanje predavatelja Rudija Hohna o njegovem potovanju po Poljski, ki ga je izpopolnil s prikazom številnih in zelo učinkovitih barvnih diapozitivov. Hohn je v začetku predavanja na kratko orisal zgodovino Poljske, ki je lani slavila tisočletnico ustanovitve kot državne celote. Sledil je prikaz, ki jih je predavatelj posnel najprej v Krakovu, nato pa na poti preko Katowic, Osioiecima, Ce-stohove in Zakopan do Varšave in nato do Gdanska, kjer se je predavateljevo potovanje zaključilo. Hohn je obširno razložil zgodovino Krakova, ki je bilo prva prestolnica poljske države, in pokazal lepe posnetke najbolj značilnih spomenikov, zgradb, ulje in trgov mesta, če si na potovanju po Poljski, ne smeš zamuditi prilike, da si ogledaš zloglasno taborišče smrti v Os-tviecimu (Auschioitz), ki so ga sedaj spremenili v muzej. Zelo zanimivi so bili posnetki nove Varšave, ki je iz ruševin iz leta 1944 zadobila svoje predvojno oblič- je, saj so jo Poljaki obnovili tako kr ' "------- na ortopeasKi oaaeies s pridržano prognozo. •IIIHIIIIHIIIIIIIHIlIlHIHIIIHIIIHIIIIIHIIIIIIIiHIIHIHlIHHIIHIIIIHIIHIIHHIIIIIHIHIlIlHlIHIHIHnuilllHHIHHII ot je bila. S posnetki iz Gdanska, ki je po vojni zadobilo isti videz kot pred popolnim porušenjem, je predavatelj zaključil svoje izredno zanimivo in lepo podano predavanje. Poslušalci so Rudija Hohna nagradili s ploskanjem. Rudi Hohn pa je obljubil, da bo ob koncu letošnje sezone še enkrat predaval v klubu, in sicer o lepotah naše dežele. Posredovanje v Rimu za pomol VII in plinovod Tržaški demokristjanski parlamentarec Belci se je v Rimu sestal z ministrom za javna dela Mancinijem ter mu prikazal sedanji položaj na gradbišču pomola 7 ter predočil potrebo po dodatnih sredstvih, da bi pomol po njegovi zgraditvi usposobili za promet s kon-tajnerji in tradicionalnimi ladjami, kar predpostavlja najprej primerno povezavo operativnih obal s preostalim cestnim in železniškim omrežjem. Minister Mancini je odgovoril, da sledi vlada in zlasti njegovo ministrstvo z veliko občutljivostjo razvoju problemov v zvezi s pomolom VII, ki bo kakor znano v svojih grobih obrisih izdelan v teku prihodnjega leta Te dni je stopila v stik z ministrom za zunanjo trgovino Tolloy-jem skupina predstavnikov državnega podjetja za izkoriščanje petrolejskih vrelcev iz zemeljskega plina ENI ter mu poročala o pogajanjih za speljavo sibirskega plinovoda skozi sosedne vzhodne drža- ve do Furlanije-Julijske krajine. Minister Tolloy je v tej zvezi naročil posebnemu strokovnemu odboru, naj v najkrajšem času uskla. di delovanje ustanov, ki imajo opravka s tem vprašanjem. Sporočila županstva POKRITI BAZEN V NEDELJO ZAPRT Tržaško županstvo sporoča, da občinski pokriti bazen ne bo odprt za občinstvo v nedeljo, 23. t.m., pač pa samo v soboto od 12. do 16. ure, in sicer zaradi športnih prireditev. Občinstvo bo imelo dostop na stopnišča. SUPLENTSKA MESTA V OTROŠKIH VRTCIH da Tržaško županstvo sporoča kandidatinje za suplentska mesta v občinskih otroških vrtcih v letu 1967-68 morajo predložiti zadevne prošnje na kolkovanem papirju skupno s predpisanimi dokumenti do 12. ure 13. maja, in sicer na zadevni občinski urad — soba štev. 32. — Podrobne informacije lahko dobijo od 9. do 12. ure v sobi štev. 97. IZŽREBANA SLIKA Tržaško županstvo sporoča, da je bil izžreban listek loterije občinske galerije, in sicer štev. 17575 Srečni lastnik dobi risbo slikarja Passaura, in sicer v sobi štev. 124 na županstvu. Priprave za razstavo cvetja in povrtnin Včeraj popoldne se je sestal na izredni seji vodstveni svet ustanove za obnovo kmetijstva, ki prireja XII. cvetlično razstavo. Seje, ki sta se je udeležila tudi župan Spaccini in predsednik pokrajine Savona, je bila na velesejemskem razstavišču. Po seji sta si oba ogledala v spremstvu prof. Natti-ja razstavne prostore. Medtem na razstavišču mrzlično delajo in bo v soboto za otvoritev vse pripravljeno. Takoj po vhodu je dolg hodnik, kateremu sledi prava dvorana z vodnjaki in številnimi cvetlicami ter rastlinami, ki vodi v paviljone. Prevladujoče barve so bela, oranžna in temnomodra. Nešteti in pestri cvetlični kelihi Da bodo tvorili, ko bodo razmeščene vse cvetlice, pravo mavrico barv. V okviru razstave so tudi ustanovili šest žirij, sestavljenih iz priznanih strokovnjakov, ki bodo dodelili razne nagrade. Danes v Ricmanjih predavanje o raku Danes ob 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva v Ricmanjih javno predavanje o temi: ((Zdravljenje in preventivno zdravljenje ženskih rakastih obolenj«. Predaval bo primarij centra za rakasta obolenja v Trstu prof. Lovenati. Zveza italijanskih žena (UDI), ki prireja predavanje, vabi vse žene na predavanje, na katerem bodo lahko dobile razna pojasnila. Prepirljivi sosedje Na dvorišču stavbe v Ul. Matteotti 22 je včeraj okrog poldne prišlo do prepira med stanovalci zaradi malenkostnih razlogov. 25-letni delavec Salvatore Cosciotti in 25-letni Gaetano Iakofclch sta se sprla z 62-letnim Marcom Bemljem, kateremu Je priskočil na pomoč sin Leopoldo. Prepirljivci so se tudi pretepli, zato so se vsi, razen Leopolda Bernija, morali zateči v bolnišnico. Cosclottija in Iakofoicha so sprejeli na drugi kirurški oddelek. Prvi se bo moral zdraviti od 10 do 15 di zaradi rane po čelu, udarcev po nosu in nosnega krvavenja, drugi pa bo okreval v 10 dnen, ker je imel udarce in lažje rane po obrazu, tilniku in rokah. Kasneje so na nevrokirurški oddelek sprejeli tudi Bernija zaradi u-darcev po glavi, čelu in ran po rokah. Zdraviti se bo moral 7 dni. Preiskavo o vzrokih nasalega prepira vodijo karabinjerji. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 20. aprila, ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU, v nedeljo, 23. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH, v torek, 25. aprila, ob 17. uri v dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran. SK Jadran sporoča, da bo odhod za izlet na Dolenjsko v soboto, 22. t.m. ob 6.30 izpred sodišča (Foro Ulpiano). Priporočamo kopalke. Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za peti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil Pierluigi Urbini, kot solist pa bo na. stopil violinist Riccardo Brengola. Se danes razstava prof. Černigoja: v Kulturnem domu Z današnjim dnem se zaključuje razstava, ki jo je prof. Avgust Černigoj priredil v fogerju Kulturnega doma in ki je zbudila med občinstvom precejšnje zanimanje že zaradi značaja, ki ji je naš priznani umetnik dal. PD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL iz Nabrežine vabita vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SPD Trst vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, dne 21. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. SPD Trst Javlja, da bo za dvodnev ne prvomajske praznike organiziral izlet v Dolomite za turiste, smučarje m alpiniste. Podrobnejše Informacije v Slovenskem klubu. KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE prireja dne 4. maja majski pic-nic z avtobusom v Beneško Slovenijo. Cena 1000 lir za člane, za nečlane 1300 lir. — Prijave se sprejemajo vsak dan v Tržaški knjigarni od 18. do 19. ure. Včeraj -danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. aprila 1967 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 11 mesecev stari Roberto Frassini, 67-letni Mario Salvi, 82-letni Lorenzo Cima, 87-letna Antonia Zanlno, 72-letna Frr-ncesca Iurko-vic vd. Vosilla, 64-letna Olga Sinco-vich vd. Nesich, 76-letni Nicolo Goi-na, 61-letna Rosa Jurlsevlc, 79-letna Antonia Plisca, 83-letni Sebastiano Bonifaclo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Godina, Trg sv Jakoba 1: Grigo-lon-Alla Mmerva, Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori, Trg Unlti 4; Nlco-11, Skedenjska ulica 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.30 do 8 30) GiusM, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Sl. gnort. Trg bolnišnice 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. $ Ravnateljstvo Nemškega kulturnega inštituta v Trstu sporoča, da danes ne bo napovedanega predava nja prof. Klarmanna o Franzu Werf-lu zaradi obolelosti predavatelja. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Eme Star Seve daruje Tatjana Siškovlč 1000 lir za dramsko skupino prosvetnega dru štva Ivan Cankar. PD BARKOVLJE priredi danes, 20. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih SPOMINSKI VEČER za bivšim pevovodjem in predsednikom društva MILANOM PERTOTOM Poleg priložnostnega govora bo na programu nastop pevcev pevskega društva PRO-SEK-KONTOVEL, profesorice Feodore Ferluge in domačih gojencev šole Glasbene matice v Trstu. Vabimo prijatelje in predvsem člane, bivše pevce pokojnika, da se udeleže tega večera. V Kulturnem domu razstava J. Cesarja Na pobudo kulturne komisije pri SKGZ bo v soboto, 22. aprila t. 1. ob 18. uri v foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE TRŽAŠKEGA SLIKARJA JOŽETA CESARJA OB NJEGOVI 60-LETNICI Razstava bo odprta do 14. maja. Nazionale 15.30 «Grand Prix» Metr» color. James Garner, Eva Mar« Saint, Yves Montand, Excelsior 16.00 «11 Faraone« PoljsK1 film v technicolorju, predlagan nagrado Oscar. Prepovedano mladi' ni pod 18. letom. Femce 15.30 «A noi plače Flint« Ba>* ve De Luxe. James Coburn. Eden 16.00 «L’armata su-1 sofa« Ca' therine Deneueve, Pierre BrasseuC Grattacielo 15.30 «Quelli della Sajj Pablo« Barve de Luxe. — Steve McQueen, Candice Bergen. Rltz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «Matt Helm... non perdona* Technicolor. Ann Margret, Deai> Martin, Karl MaJden. Alabarda 15.30 «La resa dei contb Colorscope. Lee Van Clee, Thomas Miilt ian. Filodrammatico 16.30 «Questo e Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar vešča, da bo danes ob 15.30 telovad' ba za otroke. * • • Prosvetno društvo Prešeren BoUr nec vabi na svoj redni občni zWj ki bo v soboto, 22. aprila ob 20.30 * kino dvorani. Na dnevnem redu > poročilo začasnega odbora, razpr3v' o nadaljnjem delovanju društva volitve novega odbora. ■n mm __i I 0 Nemški šivalni stroji HKAf* za družino, obrt in indU strijo • Italijanski šivalni stroji VI' GORELI I • Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITO J O Naprave za prevlačevanj* kov'nskih gumbov • Stroji za tikanje in likalnik* za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, s pečin lizirana popravljalnica Delponte Pietro & C mondo delle donne« Techn-icolo(-Prepovedano mladini pod 18. letoflt Moderno 16.30 «Uccellacci e uccell1' ni« Film, s katerim je Totd drugič dobil nagrado »Nastro d’argeU' to». Prepovedano mladini pod izletom. Zadnji dan. Cristallo 16j00 «Colpo maestro al sef' vizio di Sua Maesta Britannica* Technicolor. Richard Harrison. Garibaldi 16.30 «Amore e desiderio* Technicolor. Prepovedano mladi* pod 18. letom. , j Aurora 15.30 «L'uomo del banco d* pegni« Prepovedano mladini P0® 18. letom. Capitol 16.30 «Non stuzzi-cate la zaf žara« Technicolor. Rita Pavon*' Peppino De Filippo, Mita Medici- Impero 16.00 «La contessa dl Hou* Kong». Vittorio Veneto 15,15 «Chl ha pau* di Virginia Woolf» Film 5 Oscarje*' Elizabeth Taylor, Richard BurtoU-Prepovedano mladini pod 14. i* tom. . Ideale 16.00 «Salomone e la regina * Saba« Technicolor. Gina Lollo&r1' gida, Yul Brynner. Astorla (Ulica žoruttl. fllobus št. U 16.00 «Operazione Zanzibar« Teci1" nicolor. Steve Cochoran. Astra 16.30 «Jobnny West U man*-no» Prepovedano mladini pod •* letom. Abbazia 16.00 ((AlFombra del rlcattu* Technicolor. Edmond 0’Brien, V*j ra Miles. Prepovedano mladini P** 14. letom. 9i hi ie to v( ž či sl či S; IX ki h) kc n< n< ki Či te I V| Vi Trii, UL Timeus 12 Tel. 90-2^ I______________________________J HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH vabi svoje člane, vlagatelje in vse, ki se zanimajo za ta domači zavod, na slovesno otvoritev novega sedeža na Opčinah v Bazoviški ulici 2, ki bo v NEDELJO, 23. APRILA 1967, OB 10. URI ob /zi- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA v Številne priče so včeraj potrdile da je bila Ul. della Tesa zanemarjena Ugotovitev krivde bo važna za določitev odškodnine prizadetim zaradi hude eksplozije v omenjeni ulici I :tr» ari« IjsKi i a ladi- Ca- ,eur. San tev« jna* )ean ,nti« -m'5 : i' >lof. toff. :elli" dru- gen- 1«. ser- lica' • rio' idinl pod zan- on*» ici. ion* jur' -jev, •ton. le a di )Dri' 1). eclr ind- 1«. itto» V* pod I od* vad- )l)“' w>r. K i J* rav* in J ) b .Pred tržaškim kazenskim sodi-cem (predsednik Ligabue, tožilec auartni, zapisnikar notar Modu-se je včeraj nadaljevala ob-vnava proti 47-letnemu Josipu ,J*1CU s Trga sv. Jakoba 9-1, 55-P"e">u Karlu Grgiču s Furlanske .ste 57 ter 57-letnemu Riccardu Maitanu iz Ul. Baiamonti 8. jeni obtoženi, da so nenamer-i .^vzročili smrt treh oseb, ki so zgubtle življenje 14. julija 1963 zastat strah°vite eksplozije, ki je na-n* v Ravnici v Ul. della Tesa 5. m-a, n’ i smo ze- da se bo ta raz-rai.v’a. Precej zavlekla. Že predvče-inVlun so sodniki zaslišali 30 prič ,,,Prav toliko jih je nastopilo tudi osokJ' , V mnogih primerih gre za stv.n’ “ ne vedo povedati kaj bi-k,.if/lega. ki bi utegnilo pojasniti o-sre-scine’ v katerih je prišlo do ne-fedn ^em Pa '■J3 so pričevanja iz-zammiva, saj osvetljujejo ne-v rnne, P°8°je, ki so tedaj vladali n,-,.1, della Tesa in ki morda še M PpPolnonm odpravljeni. P°.m° tu navajali po imenu pJjPnc. ki so nastopile včeraj. npm°mni' domo, da je šlo v glav-in ,lciZa», Snovalce bližnjih poslopij sluzbenee mestne čistoče. vatle” zanimivo je bilo pričanje Ro-0Sa 12 UL della Tesa 25. Ta je kovueno, zzJavil, da so tedaj učin-sa^ d^ovale v Ul. della Tesa ski+,„ tri. iavne službe, in sicer o-karijaVande s pbnom, pošta in dav- 'ila sem Protesdral — je izja-vorintu a ~ proti stanju ne samo Ea ti i °dtokov, temveč tudi cestne-se j Stanje v Ul. della Tesa -■ danes ni spremenilo.* val -» ■ della Tesa — je nadalje-n, *ovatU — ni opaziti niti karabi-in VS’ ne policistov in gasilcev Sc°če * 06 uslnždencev mestne či- Je nadalje poudarila, da so prav j °dtoki vedno zamašeni, četi j te Rovatti priznal, da je treba Ul. della Tesa. Razsodba sodnikov bo torej zelo važna za določitev odškodnine. Obravnava se bo nadaljevala danes, ko bodo sodniki zaslišali preostale priče. Proces se bo nadaljeval jutri, ko bodo verjetno spregovorili zastopniki zasebnih strank. Sledila bo prekinitev obravnave tja do prihodnje srede. SmtC in^ ’ ^ odmetavajo na ulico smeti j??“eo navlako. v-čkrat le nadalje dejal, da je s' cev t 2f‘'lteval posredovanje ga-Pristni • 3 vs* so izjavili, da niso se ; za rešitev zadeve. Dvakrat lj Jj„i?°rnil na mestne redarje v javn« -.\Gu3rdia in tudi na sedež kinom Cls^°če v Istrski ulici. Z Mai-ju inrP3 n* nikoli govoril. Na kra-sam ,0v!atti izrecno potrdil, da je ki n„vi ,el, kako so bili vodni odto-Ve. U lci (vseh je 6) zamašeni, gibij. sedanji potek obravnave se tanjL P° teh kolesnicah. Sodnike stan;3 Predvsem, kakšno je bilo in kolo? . k°v: ali so bili zamašeni ne p,-!,, al so jih uslužbenci jav-e ®stoce čistili. - ‘ ' Nista prodajala zahtevaneqa blaga Te dni je bil v Trstu glavni inšpektor ustanove za zaščito industrijskih znamk iz Milana in posledica tega njegovega obiska je bila, da se bosta morala 60-letni barist Nerone Decaneva iz Ul. Parini 11 in 57-letna trgovka Amalia Grillanz por. Metelli iz Ul. Concordia 27 zagovarjati pred sodniki zaradi trgovske goljufije. Inšpektor je namreč v baru «Oriani» zahteval aperitiv «Gingerino», Decaneva pa mu je serviral aperitiv «Gingersan». Ko je plačal, se je inšpektor predstavil in Decanevi predočil, da ni dobil zahtevane pijače. Isto se je zgodilo v pekarni Gril-lanzove v Ul. Madonnina 21, kjer je inšpektor zahteval zavojček čokoladnih bonbonov «Baci» in 100 gramov bonbonov «Fruttini Siciliani». Grillanzova je namesto sicilijanskih bonbonov prodala slične bonbone tovarne «La Giulia*. Barista in Gril-lanzovo je inšpektor prijavil na letečem _ oddelku in agenti so te dni zaključili preiskavi s prijavama sodišču. njim je prišel v Trst, najel sobo v hotelu in nato odšel po mestu. V neki ulici pa, da se je ranil s steklenimi drobci steklenice, ki jo nosil v rokah. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata na Trgu Dalmazia, ki so uvedli preiskavo. OB ZAČETKU TURISTIČNEGA LETA Z vespo je trčil v avto _ Na Lonjerski cesti pred stavbo štev. 1 je včeraj zjutraj 18-letni inštalater Giorgio Goruppi iz Ul. Biasoletto 10 z vespo TS 34901, na kateri se je peljal proti Lonjerju, treščil v fiat 850 AL 12226, ki ga je vozil 31-letni Angelo Cantelli iz Ul. Cologna 44. Cantelli je namreč začel zavijati na levo, ker je nameraval spremeniti smer in tako presenetil Goruppija, ki je zaradi sunka padel z vespe in se pobil in ranil po rokah, desnem komolcu, obrazu in bradi. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh. iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii Jože Lavrenčič- _______ I^hih Pri pričevanju oih ??cb pa prihaja do določe-so S;!sl°vij. Nekateri trdijo, da Vsai odtoke vsak dan ali pa tačJ n 3c.krat na teden. Neki pome-PoEn?|.a Je dejal, da je sicer čistil likih \”ma manjše odtoke, toda ve-Polagaf m dotikal, ker sploh ni raz- t>ovai3teii'e. druge priče (gre za staje bji? “Jižnje okolice) trdijo, da in (jaa mica popolnoma zapuščena ta bn Se, ie mestna čistoča zmenila tialivjL della Tesa samo po hudih občinJl; ^tovo je, da je vodstvo PrirneKh Ustan°ve vsaj v nekaterih čiščeni Poskrbelo za korenitejše Prav i? 2 motornimi črpalkami (če-morda le po hudih nalivih). r>alivnu’'?va Je tudi opazka, da je ihespl do . katerega je prišlo dober jetn, u-| Pred tragičnim 14. juli-rtiu/ tv!i skoraj enak temu zadnje- Ranil se je s steklenimi drobci Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 25-letnega pomorščaka Herberta Malcolma Griffina iz Cal-garyja v Kanadi, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi urezov pod desno pazduho, krvavenja, verjetnih kitnih poškodb in pijanosti. Griffina so boiničarji prevzeli v sobi hotela «Savoia», kjer je prespal del noči. Pomorščak je povedal, da je vkrcan na norveški ladji «Ramborg», ki je zasidrana v koprskem pristanišču. Predvčerajš- IIIIIIIIIII1111111111111111 lllllllllillHlllllllltlllinnii Hilli Tečaj za učitelje o furlanski kulturi Prve dni aprila se je začel v poslopju furlanskega filološkega društva tečaj za osnovnošolske učitelje o furlanski kulturi. Predavali bodo trije profesorji, eden o furlanski umetnosti- W stoletja,-drugi o znanem fiziku In matematiku Marino-niju, po katerem se imenuje tehnični Inštitut, profesor Meniš pa bo predaval o Furlaniji pod karolinško vladavino. Kdaj bodo imeli možnost, oziroma kdaj bodo smeli osnovnošolski učitelji v slovenskih krajih Furlanije poslušati predavanja o pokristjanjenju beneških Slovencev, o njihovi zvesti službi patriarhom, o stra-ženju meja pod beneško republiko, o njihovih slavnih možeh: Stel-linu, Trinku, pesniku Podreki, Klo-dičih, generalu Škodniku in o njihovih zgodovinskih dokumentih kot npr. o čemrjskem dokumentu, videmski bratovščini itd. «m. -r, ■ enas temu zaanje- voda ,etlaj, Pa se ni zgodilo, da bi ?ralnilacea zafitajati na ulici. Po-čisti. z-1 ‘1°. bili tedaj menda bolj b' torej pristojna mestna " eni bas^rbela za njihovo stalno 8“eče °i morda ne prišlo do ne- Risparmlo dl Udine) je razpisala natečaj za najboljše naloge o varčevanju na osnovnih šolah videm- Nagrajeni učenci v Beneški Sloveniji Videmska hranilnica (Uassa di či.ščeni Poskrbela za njihovo stalno 8 EČ 8| bi mOra= na nricln H,i no_ fvL p,.|ni'nia(no. da so bila včerajš- sih usif.-y3nia uslužbencev ali biv-' ske pokrajine. Prve nagrade s hra-'' Sui i encev. (nekateri so že v i nllno knjižico 10.000 lir ni dobil no-''ne čistočei v glavnem u-! pen učenec iz slovenskih krajev, N''*'' da sr. ?mno SU2|X): pa Je i pač pa so bili deležni nagrad po Sjl Precej* , ), IkaV nekaterlh prime- 5 qoo lir naslednji učenci iz sloven- b.!aP^vat'm\,;lnPrtr»j Skih kraJev: °nelia Podrecca' Ma' j^vna8? Pristni dobili vtis', da se | 'a nU«,'?lega J* Na , prava ni kdove koliko zani- °soJf1 v Re?lj'' Klara Gariup iz Vse ta stan.ie v Ul. della Tesa. ■ .i^krvmin«. a. Potek ^ ok°l>ščinB so zelo važne za [ič Procesa. Postavlja se nam-8o fin^anje, kdo bo prevzel veli-fidi 3ncno breme, ki je nastalo za-^^Ijivn Vprašanje je posebno ko gre za Loreievo in nje- ^Ega 'V nesrečfna’ ,^enska je izgubila pri [ho. .d, moža, stanovanje in opre-ki jQ Jon zastopnik je ocenil škodo. . setinJe .?.anska utrpela na nekaj l Vsots9llib')onov **r- Kdo bo plačal ?btrvs„ Brez dvoma ne Drva dva Topolovega: Jakomina Osgnach, A-leksij Petricdc iz Spetra. Počitniške kolonije za otroke iz Ronk Občinska uprava v Ronkah sporoča, da so pričeli vpisovati otroke za poletne kolonije ob morju in v dvoma ne prva dva j Na, poči,tr[i[;e- Podo lahko k° v«r.ca< ki ne razpolagata'“s“ta“ 0,1511 otroci mestnih šol v starosti v«čkrB.mi sredstvi in ki sta tudi od 6- do n- let- Prošnje imajo na ah . .................. občini, predložiti pa jih morajo učitelji do konca meseca. '-uovvi ui ivi aut iuu zarB^rolesrira*a Pr* Javni upra Pogojev, ki so vladali \ j*INO .IKIS. PBOSEK predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 barvni film Walt Disneya, ki vabi J~ “* — da si ogledate: PAPERINO E C NEL FAR WEST In še več «PeCOS Bilk legendarni cowboy Texasa Kiitc na inciit m- Izvaja danes, 20. t. m. ob 18. url Titanus film: : VITTORIO DE SICA, RENATO gRAY, GINO CERVI in drugi RASCEL, DORIAN Danes popoldne ob 15.30 bo izpred mrtvašnice glavne bolnišnice v VI. Vittorio Venelo krenil pogreb s posmrtnimi ostanki Jožeta Lavrenčiča, ki je v torek popoldne umrl v goriški bolnišnici zaradi srčne kapi v starosti 59 let. Jože Lavrenčič je bil pred koncem in po koncu druge svetovne vojne zelo pomemben prosvetni in javni delavec, ki je s svojo široko razgledanostjo, poštenostjo, politično in narodno zavednostjo postavil Pev-mo in njeno prosvetno društvo «Naš praporu med najpomembnejša središča naro^pega in političnega življenja na Goriškem. Pokojni Pe-pi je mogel tako razgibati življenje te vasi predvsem zavoljo svoje globoke in iskrene navezanosti na svoj narod, jezik, kulturo in izročila. Vse to mu je vcepila v kri družina na Planini pri Ajdovščini, kjer se je rodil. Med obema vojnama mu fašistično nasilje ni prišlo do živega, ampak ga je še bolj utrjevalo v prepričanju, da je narodna zavest tista važna komponenta v življenju človeka, ki mu daje moralno moč ter smoter pri delu. Ko je narodnoosvobodilni val pljusknil na Goriško, si je v novem pokretu poiskal svoje mesto. Bil je na strani partizanov, jim pomagal materialno, politično in moralno. Hitro je prišla do izraza njegova režiserska žilica ter kulturna razgledanost in načitanost. Leta 1943 je kot predsednik obnovljenega prosvetnega društva zrežiral igrico, ki so jo Pevmci zaigrali v gozdičku pri Sent-mavru in na katero so poleg vaščanov povabili tudi partizane; naslednji dan so Nemci prihrumeli v Pev-mo in jo zasedli. Po vojni je v prosvetnem društvu, tedaj že pomembni prosvetni organizaciji, trošil svoje najboljše moči, da bi nadoknadil zamujeno. Kot predsednik društva in režiser je pripravil vrsto pomembnih ljudsko ■ prosvetnih prireditev ter si tako pridobil velik ugled ter mesto v prosvetnem življenju. Pokojnik je bil od prvega dne naš vsakodnevni naročnik; zanj je bilo branje del življenja, kateremu se ni nikoli odrekel. Ustvaril si je široko obzorje, pridobil veliko prijateljev s svojo globoko človečnostjo in razumevanjem težav sočloveka. Bil je občutljiv za krivice, njegova poštenost pa ni poznala meja. Večidel svojega življenja je bil zaposlen v podgorski tekstilni tovarni, kjer je imel zelo odgovorno delo. Več hudih udarcev v zadnjih letih njegovega življenja je resno prizadejalo njegovo pošteno in občutljivo srce, tako da je njegova smrt bolj posledica teh udarcev kot pa let, ki ga še niso težila. Vsi Pevmci, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu, žalujejo za njim. Danes popoldne ga bodo pričakali pri pevmskem mostu, od koder ga bodo pospremili na domače pokopališče. V okviru turističnega leta je pokrajinska turistična ustanova iz Gorice postavila propagandno tablo na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ki jo vidimo na sliki. Na njej je tudi napis v slovenščini, ki pravi: «Turizem je potni list za mir» Od leta do leta narašča dotok turistov ki narekuje izvedbo še novih struktur Poseben položaj Goriške z maloobmejnim prometom, ki ga hotelske statistike ne beležijo - Gorica naj še bolje izkoristi svoj položaj mesta ob odprti državni meji Moralno poročilo k pokrajinskemu proračunu za leto 1967 prinaša med drugim tudi nekaj zanimivih podatkov o razvoju turizma na Goriškem v zadnjih petih letih. Podatki se nanašajo na domače in inozemske turiste, ki so se ustavili po hotelih in drugih gostiščih ter tam tudi prenočili. K tem je treba prišteti še številne enodnevne turiste, ter tiste, ki so prenočili po zasebnih hišah, zlasti pri svojcih, saj se v obmejnih krajih prepletajo številna sorodstva preko meje. V poročilu se ugotavlja, da se je število ležišč po hotelih in penzionih lani dvignilo na 7025; to predstavlja znaten porast v primerjavi s položajem v prvih povojnih letih. Leta 1949 je bilo po goriških gostiščih vsega le 2220 ležišč; to število se je dvignilo leta 1961 že na 5402 ter se postopoma dvigalo od leta do leta. Predlanskim je bilo na Goriškem po gostiščih 6851 ležišč; v enem letu je torej znašal prirastek 174. ležišč. Zlasti y prvih povojnih letih, ko je bila gospodarska in politična kriza na Goriškem največja, je bilo treba precej podjetniškega poguma za investicije in gradnje turističnih objektov. Danes, ob odprti meji, po odpravi vizumov in z milijonskim osebnim prometom na leto, je to mnogo lažje in brez posebnih tveganj, zlasti zaradi porasta mednarodnega turizma, ki se preko naše pokrajine preliva proti morju in v notranjost države. Naj navedemo še nekaj podatkov o številu domačih in tujih turistov na Goriškem v zadnjih petih letih: leta 1961 je bilo po hotelih in drugih gostiščih 124.237 domačih in tujih turistov z 973.623 nočitvami; od tega je bilo inozemcev 55.843 s 477.664 nočitvami. Do leta 1965 se je število turistov dvignilo na 127.804 z milijonom 194.964 nočitvami; od tega je bilo 66.854 inozemcev s 639.082 nočitvami. Površnemu opazovalcu se bo zdel po teh podatkih napredek v petih letih majhen. Vendar pa je treba upoštevati v naši obmejni pokrajini predvsem drobni turizem maloobmejnega prometa, ki ga hotelski podatki in nočitvejne izkazujejo. Tu gre za stotisoče oseb, ki prihajajo preko meje na enodnevni obisk ali po poslovnih opravkih. To je razvidno iz mesečnih poročil o maloobmejnem prometu, ki je samo na Goriškem v poletnih mesecih dosegel skoro do milijon prehodov v o-beh smereh. Če že torej turizem po gostiščih prinaša lepe dohodke, ki so se od nekaj nad pet milijard leta 1961 dvignili leta 1965 na skoro 7.6 milijarde, potem je prinos drobnega maloobmejnega prometa še dosti večji in še pred nekaj meseci se je govorilo samo o nakupih gospodinjskih strojev, ki so šli v milijarde, da drugih panog niti ne omenjamo. Iz teh nekaj skopih podatkov je razvidno, kje mora iskati Gorica, kot tipično obmejno mesto in na križišču važnih mednarodnih cest na stičišču dveh različnih svetov, svojo pot in gospodarski napredek. Zato bodo letos in v bodočih letih potrebne še nadaljnje investicije v turistične naprave. Ker je letošnje leto posvečeno turizmu, kot važnemu sredstvu za ohranitev miru in mednarodnega prijateljstva, bodo morale Pokrajinska turistična ustanova in druge turistične organizacije še bolj naglo izvajati pripravljene programe ter pripraviti še nove načrte. Za letos je deželna uprava zagotovila precej več sredstev za pospeševanje turizma kot smo jih bili deležni prejšnja leta. Treba bo ta sredstva temeljito in na najboljši način izkoristiti ter se na pristojnih mestih še bolj odločno potegniti za izvedbo tistih naprav in objektov, tri so s tem v zvezi. Med temi smo že omenili cesto iz Gorice proti Ljubljani, katero hočejo nekateri krogi usmeriti proti Trstu, ter cesto po Soški dolini in dalje proti Avstriji. Odločno je treba vztrajati tudi za popolno sprostitev železniškega prometa med Gorico in Novo Gorico, zlasti blagovnega, ter u-stvariti vse naprave in druge pogoje, ki so potrdbni za njegov uspešen razvoj. Potrebno bo tudi še nadalje in v še večji meri gojiti in poglobiti tiste prijateljske sosedske odnose, ki so predhodnik mednarodnega turizma in mednarodne trgovine. Šim dijakom za leto 1967-68.- Natečaj velja za dijake višjih srednjih šol. Prošnje za udeležbo pri natečaju je treba vložiti do 20. maja na šoli, ki jo dijak obiskuje ter jo mora podpisati oče ali skrbnik. Pismeni izpiti bodo 30. maja v šoli, ki jo bo skrbništvo še določilo. Sestanek sekcije PSU j Tržiču v'ponedeljek, 24. aprila se sestanejo člani mestne sekcije PSI-PSDI v Tržiču. Sestanka, ki se bo pričel ob 20. uri, se bo udeležil deželni sotajnik poslanec Fortuna. Gre za prvi sestanek, na katerem bodo izvolili izvršni odbor. Novi odbor bo vodil politični tajnik, kateremu bosta pomagala podtajnik in administrator. Na dnevnem redu sta poročili dveh tajnikov Bonadonne in Bona, predložitev resolucij in kandidatov. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «AUa Sta-zione», dr. Matittl, Vermeljan, Dre. vored Garibaldi št. 3, telefon 75046. PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ* IZ ŠTEVERJANA priredi pri gostilni «DVOR» PROSLAVO /. MAJA z naslednjim sporedom: Od 29. aprila do 4. maja: V nedeljo, 30. aprila ob 16. uri: 1. maja ob 16. uri: 4. maja ob 17. url: VINSKA RAZSTAVA ki jo prireja odbor vinogradnikov iz Steverjana in z Oslavja TEKMOVANJE V BRIŠKOLI: I. nagrada: živo tele; II.: pršut in več manjših nagrad KONCERT nastopajo: godba mestne milice iz Ljubljane in harmonikarji iz Karlovca NAGRADNO TEKMOVANJE ANSAMBLOV «BEATS» VSAK VEČER BO PLES NA PROSTEM OD 19. DO 1. URE PO POLNOČI. IGRAL BO LOVSKI KVINTET IZ LJUBLJANE DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE’ Z DOMAČIMI KLOBASAMI PEČENIMI NA ŽARU IN S ČEVAPČIČI liiiiiilimuiiuitfUiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiituiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimmiiiii PO CESTI VINA IN ČEŠENJ Goriška Pro loco priredi folklorni izlet v Steverjan Sodelujejo zbor Seghizzi, folklorna ples-na skupina in mestna godba iz Gorice Goriško turistično društvo Pro loco pripravlja za nedeljo, 23. apri. la svojo prvo manifestacijo v Brdih, ki je namenjena predvsem Goričanom in njihovemu pomladnemu obisku v Brdih, kjer je sedaj vse v cvetju. Program predvideva sodelovanje pevskega zbora Seghizzi in folklorne plesne skupine «Santa Goriziai), ki se bosta ob 14. uri zbrala na križišču onstran pevmskega mostu. Tu se bodo naložili na lojteme vozove s konjsko vprego ter tako na. daljevali izlet proti števerjanu. Ena skupina bo krenila skozi Fevmo in Oslavje, druga pa skozi Grojno in Bukovje. Obe se bosta ustavili v vseh 12 gostilnah, ki so razvrščene ob cesti vina in češenj ter izvajale tam kratek program. Sešli se bosta na vrhu v gostilni Formentini, kjer jih bo že čakala mestna godba iz Gorice, ki je bila obnovljena po prizadevanju Pro loco iz Gorice. Sestanek na vrhu je predviden ob 17.30 in tam bodo vsi skupaj na prostem, če bo vreme ugodno seveda, izvajali folklorni program pesmi, plesov in ljudske glasbe. IIIIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMUllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllKllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll S SEJ OBČINSKIH SVETOV OD AHTENA DO TRBIŽA Skromna javna dela v Beneški Sloveniji in urbanistični problemi Trbiža Med najbolj zapuščenimi kraji je še vedno Rezija Sestanek na deželi zavoljo regulacijskega načrta Jutri dopoldne bo deželni odbornik za javna dela Luigi Masutto sprejel delegacijo županov trSške-ga področja. Pogovorili se bodo o deželnem načrtovanju, zlasti pa o splošnem regulacijskem načrtu za Tržič ter ustanovitvi konzorcija za medobčinski regulacijski načrt, ki so ga predlagale manjše občine tr-žiškega področja. Na tem sestanku naj bi dokončno sprejeli deželne smernice glede načrtovanja, tako da bi razne ustanove prilagodile svoje z današnjim dnem bo šolsko pobude podrobnostim regulacijskih skrbništvo v Gorici objavilo nate-načrtov. 1 čaj za dodelitev štipendij revnej- Obvestilo dvolastnikom iz Štandreža Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Štandreža obvešča vse dvolastnike iz tega kraja, da bodo odborniki v nedeljo, 23. aprila od 11. ure dalje sestavljali v prostorih gostilne Lutman prošnje za sečnjo lesa v Jugoslaviji. Prizadeti dvolastniki naj prinesejo s seboj tudi posestno polo. Natečaj za šolske štipendije Vrstijo se seje raznih občinskih svetov, ki so bolj optimistične, kakor so bile zaključne v novembru in decembru, ko so občinski odbori polagali občinskim svetom obračune in se je izkazalo, da ni skoraj nobena občina opravljala nobenih pomembnih javnih del, še manj pa svoje naloge, da bi napravila vsaj korak naprej v spremembi sedanjega življenja v goratih emigrantskih krajih. Obračuni so bili sicer formalno v ravnovesju, a napravilo se ni nič. Kolikor je bilo kaj javnih del, je šlo za politične podpore dežele, ki je razdelila nekaj milijonov za najnujnejša, a tudi skrajno skromna javna dela: pokrpali so nekaj poljskih poti, zakrpali vodovode, ki so puščali, in očistili kanalizacijo toliko, da ne izbruhne epidemija. Subid in Kanceljer, dve slovenski gorski vasici visoko gori pod Javorjem in Čufinom, sta se nenehno pritoževali nad ahtensko občinsko upravo. Pred dvema letoma, ker jim je hotela naprtiti kar milijonske davčne zaostanke, ki jih je zakrivila uradniška malomarnost; že leto dni pa vodijo boj osebno proti županu, ker vlada v njihovih ulicah egiptovska tema. Napadali so ga prek svojega zastopnika na občinskih sejah in pa izredno uspešno v videmskih listih. Z njimi je potegnila vsa javnost videmske pokrajine. Županu Emeratiju ni preostalo drugega, kot da je med glavne predmete seje ob koncu marca postavil še načrt za novo razsvetljavo v Subidu in Kanceljerju, ker ljudje niso hoteli kakih provizoričnih stebrov. Proračun ahtenske občine znaša 183 milijonov in v ravnovesju dohodkov z izdatki. Ljudje so se pomirili, toda le začasno, ker so kot v vseh gorskih slovenskih vaseh, ki spadajo pod furlanska središča v ravnini, navajeni trde borbe z občinskimi upravami, ki komaj vedo, kje ležijo posamezne slovenske vasi ■ hribih. Na trbiški občini imajo pogostne seje, ali zaradi pogostnih odstopov občinskih svetovalcev, ali pa odbornikov, ali pa zarad! nepravilnosti, ki nastajajo v Trbižu samem zaradi prehitre rasti mesta in pa seveda počasnosti v izdelovanju urbanističnega načrta. Verjetno so krivi tudi špekulativni vrinki raznih ljudi, ki bi radi samovoljno gradili in se požvižgali na interese celote. Trbiž je trgovsko središče in tudi pomembno uradno zbirališče. Zanj da- jejo pomembne vsote razne oblasti, zlasti pa dežela. Gradijo se ljudska stanovanja, kar je redkost v Furlaniji, a domači trgovci so se že tako povzpeli, da zidajo tudi sami trgovske lokale in stanovanjske hiše. Oblika tal v Trbižu je taka, da terja strogo spoštovanje urbanističnih norm, da ne bi prišlo do sesedanj zemljišč in do katastrofalnih usadov. Preveč so se na jugu države igrali z urbanizmom, da bi mogli dopustiti tu na skrajnem severu anarhično špekulativno graditev. Ljudje se čudijo in jezijo, da ni občina znala toliko časa urediti urbanističnega problema. Arhitekt Barbi pa je skupaj z občinskimi odborniki skušal potegniti črto med ekonomičnimi ljudskimi gradnjami in pa reprezentativnimi stavbami zn razne javne ustanove. Manj pereča kot v Trbižu pa je bila občinska seja v Reziji, to je v občini, kjer ni mogoče govoriti o bujnem razvoju in zato urbanističnega problema skoraj ne poznajo. Cela dolga seja 1. aprila je bila v znamenju raznih formalnih sklepov: potrditi na primer redno pogodbo z ONAIRC glede otroškega vrtca na Ravenci, postaviti, zamenjati ali pa premestiti razne zastopnike občine v raznih po zakonu predvidenih ustanovah. Uporno vas Osojane so skušali pomiriti z zgraditvijo kanalizacije, o cesti v Li-ščace in naprej čez hrib v dolino Učje niso hoteli govoriti, ker se deželne in vojaške oblasti branijo prispevati za to tako važno turistično, a zelo drago cesto. Rezija tudi v tem letu ne pričakuje ničesar: ne turističnih infrastruktur ne bližnje zaposlenosti svojih občanov, ničesar, samo golo administracijo. Domačin Tosoni je sam zgradil svoj lepi in kar prostorni ter sodobni hotel, še vedno samo emigranti držijo pokonci vse življenje doline. Vse, kar občina lahko napravi, je to, da izda razdelilnik za drva, ki jih dobivajo uslužbenci in družine emigrantov iz domačih rezijanskih gozdov Vse drugo pa je čisto navadna občinska administracija, ki je sama sebi sredstvo in smoter. Ne dežela ne pokrajina in niti Karnijska skupnost ne znajo, se ne potrudijo ali kakor Rezijani pravijo, nočejo, da bi Rezija zaživela kot turistična dolina, ki ima vse svoje naravne atribute, samo nobenih turističnih infrastruktur. Najhujše pa je, da ni nobenih zna- kov, da se bo stališče oblasti do nje izboljšalo. • » • ar Seja občinskega sveta špetrske občine L aprila je bila zanimiva. Načrti o novih javnih delih so še kar široko zajeti pri znanem pomanjkanju občinskih finančnih sredstev. Sklepali so, da bodo izvršili naslednja javna dela: za 11 milijonov lir bodo uredili kanalizacijo v Špetru in v bližnjih vaseh. Že preveč dolgo se je vleklo vprašanje kanalizacije, ker ni bilo mogoče odlašati, saj se je nabirala nesnaga, smrad in so se vlivale pomije po cestah. Velika vas Dolenja Barana je zahtevala, da se konča vodovod v novi izvedbi in so zato odobrili 10 milijonov lir za drugi del vodovoda. Občinski možje so tudi odobrili izdatek za zgraditev otroškega vrtca v Dolenjem Barnasu. Celo se niso upirali dati 750.000 lir, da se ogradi športno igrišče, saj igra vsa mladina po dolinskih vaseh nogomet. V mali vasici Podbarnas pa je bilo treba kupiti zemljišče in pripraviti majhen trg, kjer bi se ljudje mogli zbrati, prodajati in sploh imeti pošteno in čisto središče. Tudi to jim je občinski svet odobril. Otrok se malo rodi in mnoge ženske gredo rodit v mestne bolnišnice. Zato so lažje sklenili na občinski seji, da bodo imeli skupno službo babice kar za tri občine: Špeter, Podbonesec in Sovodnje, torej za tri velike in razsežne občine z nekaj desetinami vasi v treh raznih dolinah in po bregovih. Za konec so še opravili razne formalne sklepe, kot na primer odobritev obračuna za leto 1965 in izpopolnitev raznih občinskih komisij. S temi sklepi so izčrpali možnosti občinskega proračuna, ostanejo pa še deželni prispevki za razne dejavnosti kmetijstva in turizma. Šolski nadzornik za videmsko pokrajino dr. Liuzzi je sporočil imena učiteljskih kandidatov, ki so napravili pismeni izpit in ki bodo pri-puščeni k ustnim Izpitom, ki se začno 26. aprila. Od nad dva tisoč kandidatov za stalna mesta je pripu-ščeno k ustnim izpitom nekaj sto kandidatov. Med njimi so zelo redki moški. Okoli sto Jih je med temi ženskimi kandidatinjami Iz Beneške Slovenije, ki so študirale na učiteljiščih v Spetru, Čedadu In Tol-mezzu. Druge so iz raznih pokrajin Italije. To bo torej prva propagandna turistična manifestacija ob nastopu poletne sezone v Brdih, ki se bodo po ureditvi ceste preko Oslavja, prav gotovo še bolj razvila v turistično privlačnost. Najemnina za občinsko zemljišč« na Peči Občinska uprava v Sovodnjah vabi vse tiste vaščane s Peči, ki Imajo v najemu del občinskega zemljišča št. 39, kat. vi. 241, naj pridejo plačat svoj delež najemnine, ki znaša za leto 1967 po 1100 lir. Najemnino morajo plačati najkasneje do 30. aprila t.l., in sicer občinskemu nameščencu Danilu Žigonu, vsak dan med uradnimi urami. KLUB «SIMON GREGORČIČ* priredi v sredo, 26. aprila ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI v Gorici — Verdijev korzo 13 GLEDALIŠKI VEČER Na sporedu sta dve enodejanki poljskega dramaturga S. Mrožka «STRIP TEASE. in •ČAROBNA NOČ* Vstopnina po 300 lir za odrasle in po 150 lir za dijake. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1., tel. 24-95, ter eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: Antonio Di Blas v počastitev spomina polkovnika Galanteja 5000 lir; Mario Vinci v spomin na Aido Perinsig 2000 lir. Gorica VERDI. 21.00: «La Boheme«. Op*, ra v 4 dejanjih. Glasba G. Puo-oini. Dirigent Massaron. CORSO. 17.15: «Tobruk», R. Hudson in G. Peppard; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17-22: «Un get. tone per il patibolo«, J. Louis Tintignant in M. J. Nat. Francoski kinemaskope v barvah; mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Nuda per ama-rev>, L. Palmer in Peter Van Eick; čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17—21.30: «La spietata colt di Gringo», Martha Dovan in Charles Otter; italijansko-španski barvni kinemaskopski film. /ržir AZZURRO. 17.30—22: «1 ponti dl Toko-ri», W Holden, G. Kelly. Kinemaskopski film v barvah EXCELSIOR. 17.30—21.30: «11 dot-tor Živago«, A. Sharif, A. Guin-ens, G. Chaplin. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «11 ritomo dei magnifici sette», J. Brynner, R. Fulbi. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 19—22: «Merletto dl mezzanotte«, D. Day in J. David; v barvah. /ionkr EXCELSIOR. 20.30: «11 vecchio ed il mare», Spencer Tracy. RIO. 19—21.30: «Gli amanti latini«, F. Franchi in C. Ingrassia in Toth. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Dl. Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA v TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Rismondo», dr. Ul. Toti 50 telefon 72701. * % I M mmm i m 'v>',*P! ■ ,'viM , <:C'% s#***' issfsp .<*,( - Es fct H m • . 20. aprila 190 ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Za pokal evropskih prvakov Katastrofa Juventusa 3:0 (1:0) za Dinamo Leeds United izločil Bologno ZAGREB, 19. — Dinamo je danes premagal v povratni tekmi turnirja za pokal sejemskih mest turinski Juventus s 3:0 (1:0). V pr-t vem polčasu sta si bili enajsterici enakovredni, vendar je domači-l nom uspelo že v 4’ preiti z Novakom, ki je izkoristil predložek Brn 1 Čiča v vodstvo. Turinčani so si- ' cer izvedli več napadov, vendar jih ; je budna obramba Dinama vedno i že v kali zatrla. > V nadaljevanju je italijanska l enajsterica popolnoma popustila, ' kar so izrabili Zagrebčani, da so t z Mesičem v 21’ podvojili rezultat. Jukič je z leve strani predložil i krilcu, ki je z razdalje 10 do 12 . metrov ostro streljal in poslal žo go v zgornji levi kot. Juventus ni . mogel in niti znal odgovoriti in po sedmih minutah tretji gol, ki ga vje tokrat dosegel Belin s kazenskim strelom, ki ga je avstrijski sodnik Schiller prisodil zaradi pre-i krška nad Jukičem. Od Juventusa samo Sarti ni raz-očaral, medtem ko so se pri Di-I namu najbolj izkazali Brnčič, Be- > lin in Lamza. V polfinalu se je : Dinamo spoprijel z Eintrachtom iz : Frankfurta. ' Postavi 1 DINAMO — Skorič; Cvek, Brn-1 eič; Belin, Rami jak, Mesič: No- ■ vak, Gucmirtl, Jukič, Lamza, Rora. ■ JUVENTUS — Anzolin; Gori, ;Leoncini; Bercellino, Castano, Sar-’ti; Stacchini, Del Sol, Žigoni, Ci-'nesinho, Menichelli. LEEDS, 19. — Tudi Bologna je j bila izločena iz turnirja za pokal j sejemskih mest. V povratni četrtfinalni tekmi jo je Leeds United ^premagal z 1:0, kar bi sicer ne ^zadostovalo za kvalifikacijo, ker je ;bilo angleško moštvo poraženo v Bologni z istim rezultatom. Zaradi 'tega so odigrali dva podaljška, ki 'pa nista prinesla nobenih sprememb. Tako se je sodnik poslužil 'žreba, ki se je zaključil v korist Leedsa. Angleži so dosegli edini gol v 9’ p.p. z enajstmetrovko, ki jo je Johnny Giles realiziral. Postavi LEEDS — Sprake; Reaney Ma-deley; Bremner, Bell, Hunter; Giles, Belfitt, Greenhoff, Gray, Cooper. BOLOGNA — Vavassori; Rover-si, Ardizzon; Furlanis, Janich, Tum-burus; Perani, Bulgarelli, Haller, Fogli, Turra. SODNIK: Erwin Vetter (V. Nem.) LEIPZIG, 19. — V prvi tekmi četrtfinala za pokal sejemskih mest je vzhodnonemška enajsterica Lokomotive premagala škotsko moštvo Kilmamock z 1:0 (1:0). INTER 1 CSKA 1 STRELCA — v 45’ p.p. Facchetti (Inter), v 22’ d.p. Canev. INTER — Sarti; Burgnich, Facchetti; Bedin, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso. CSKA — Jordanov; Vasilev, Ga-ganelov; Marincev, Stankov, Penev; Rajkov, Canev, Radley, Jakimov, Nikodimov. SODNIK — WIachojanis (Avstr.) KOTJE 14:1 za Inter. Gledalci — 75.000. MILAN, 19. — Čeprav je Inter danes ves čas napadal, se mu ni posrečilo spraviti na kolena zelo požrtvovalne enajsterice iz Sofije. Kljub premoči se je Milančanom posrečilo šele tik pred zaključkom prvega polčasa priti do gola s Fac-chettijem, vendar so si Bolgari v nepričakovanem protinapadu izsilili prosti strel: žoga se je odbila od zida do Caneva, ki je s parabolo presenetil Sartija. Zanimivo je, da je bolgarska enajsterica igrala celih 55 minut z 10. Prijateljska nogometna tekma V nedeljo na Proseku Stari-Mladi iz V. Repna Tekma «za veeerjo» bo ob 15. uri Kdo bo plačal večerjo? S tem vprašanjem se v Velikem Repnu zadnje dni najbolj ukvarjajo. V nedeljo popoldne bo namreč na sporedu izredno zanimiva nogometna tekma med poročenimi in «ledih». V Velikem Repnu občinsko nogometno igrišče še ni dokončano, zato se bodo «stari» in «mla-di» nogometaši zbrali ob 15. uri na stadionu «Velika Rouna» pri Proseku, objektu ki je visoko ce njen za športne spopade med «ro-garji» in «žagarji». Cilj vsakega moštva je zmagati in se proslaviti pred posameznima taboroma v vasi, višji cilj pa pred, stavlja večerja s katero bo v gostilni Križman -poražena ekipa pogostila zmagovalce. Mladi so pred veliko in težko na- Illllllllllllllll1llllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||lll|||||||||||l|||||||ill||||||||||||||||||||||||||||ii||ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||nim||||||||||||||n|||1 PRVENSTVO IH. AMATERSKE KATEGORIJE Zaradi spodrsljaja Vesne odločilna tekma s Primorjem? V nedeljo je bilo na sporedu 10. povratno kolo nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije. Večjih presenečenj ni bilo, razen v skupini L, kjer je bila Vesna prisiljena deliti točki s Tecnoferra-mento. Križani so nujno potrebovali obe točki, s katerima -bi si matematično osvojili naslov prvaka v tej skupini. Tekmeci -pa so jim prekrižali račune zaradi česar ni izključeno, da bo morala Vesna zaradi predvidene zmage Primorja v nedeljo, odigrati s Prosečani odločilno tekmo, ki bi zmagovalcu ODBOJKA ŽENSKA PRVENSTVA Sokol in Zarja še vedno na vrhu dala pravico do nastopa V kvalifikacijskih tekmah za II. kategorijo. Križana so dobro -poznali tekmece, ki so jih že v -prvem delu prvenstva prisilili na delitev nagrade. Zato so se takoj -pognali v napad in kmalu prešli v vodstvo. Tecno-ferramenta se jim je oddolžila, izenačila stanje in v nadaljevanju celo vodila, dokler ni Vesna ponovno izenačila. Nepričakovan poraz Bora B v ženski B ligi - Tudi v nedeljo so odigrali le nekatere tekme deželnih odbojkarskih prvenstev. Odpovedali so namreč kar tri srečanja, medtem ko je moška C liga počivala. Fantje bodo spet stopili na igrišče prihodnjo ne-c< kvj ge, dai Mo JU An bei Vje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II., I »tv ? f1 V* uto Ml, h uto <4. St Jih m ‘e A!i Mo TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 m jm v»nrvw.v ,---------------------------------------1---“---------- Četrtletna 2.250 11?, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ Dosamezna številka v tednu ln nedeim sn nnra rsn starih rtin<.H»„t in *(„ n mn NCISKA _ . T0lefon 37'338* M-®3- NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapf" jSV ?: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon goriške pokrajne se naroiajo prt upravi. 01 ^ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega "t^k^Trst0 n5374VI-- ^ 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda v ■atne se naročalo Dri uDravl. — - vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk PubbUcttš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Oglasi crza. to£ hit