210. številka. Ljubljana, soboto 13. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol l«-ta 8 gl.f za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa K) kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t uje dežele toliko več, kolikur poštnina iznafia. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćeuristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 „gledaliska stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reoi, je v „Narodnej tiskarni" v Kulmauuvej hiši. Ljubljansko učiteljsko izobraže-vališče. i. Leta 1871. so se na temu zavodu kar Čudeži godili: poprej do te dobe se je izkl.u-čivo poučevalo vse Bamo v nemščini, ali istega leta je pridobil in slovenski domači jezik na-enkrat veljavo in pričelo se je tradirati zgodovino občno in avstrijsko in geografijo v slo-ven.skum jeziku. Jesenkova knjiga je služila pripravnikom za učni pripomoček, la ob <5nem Času naroden učitelj L. G a rib o Idi je pripravnikom tolmačil avstrijsko ustavo v s 1 o-veuakem jeziku, posebno pa § 19. državnih osnovnih zakonov. Slovenski pripravniki v Ljubljani so Učas prosto dihali, nij bo mu trebalo bati, da bi mu bila uže samo beseda nSlovcnecu napravila v „klassenbuch" črno piko. Ali tako je bilo na tukajšnjem moškem učiteljišči samo kratek čas — IIohenwart je Otisel z Dunaja, iz tega pedagogičnega zavoda pak je morala iti ven nasčioa. N.j se hotelo ozirati na to, kolika krivica se godi z uvede oje m nenišc.ue v ta zavod prvič slovenskemu narodu, drugič brezizjemuo slovenskim pripravnikom m ii u [.os. e i v obče Šolstvu na Kranj skeui. Doba od leta 1872. do deues je bila kakor v \Bth dru/.ih zadevah pri nas tako tudi na učiteljskem moškem pripravnišči v Ljub ljam doba zatiranja Slovenstva in doba brezmejne germanizacije. Koliko se je uže pisalo o tej zadevi! Koliko smo uže dokazovali vidno škodo, ki se godi, ako se na nič druzega ne oziramo, samo šolstvu na Kranjskem s tem, da je Bploh nemško ! Ako se je ob Hoheirvvartovem času na ljubljanskem učiteljskem izobraževališči z do brinu uspehom rabila slovenščina v ne U nt tr h predmetih, zakaj se je potem s tega jedino pravega pota v stran ukrenilo. Da, prononsirano strankarska bivša vlada ima uže nanio v tem oziru mnogo na vesti, kajti pod njo je pri nas šolstvo propalo; in istinost te trditve kaže Odcbito malo število dobrih in značajnih učiteljev na Kranjskem. Kakšen nalog pak ima učiteljsko izobra ževali^Če? Beseda sama u>.e določuje. Pripravnik si mora priučiti potrebnih znano tij za svoj poznejši posel teoretično in kako bode te znanosti pozneje praktično uporabljeval. Te znanosti morajo se pak pripravniku v onem eziku podajati, v katerem bode kot učitelj odgojevtd mladino in občeval z narodom. Njemu so mera vsaditi v srce ljubezen do oaega naroda, kojega najdražje bode dobil v odgojo in vcepiti se mu mora ljubezen, iskrena ljubezen do mladine, vsaj prvo in naglavno pravilo, po katerem se je vsakemu u'itel.u ravnati, se glasi: učitelj pridobiti si mora ljubezen svojih učenčevi Ali samo ljubezen vrača se z ljubeznijo. Pripiavmku se mora vdihniti s po što v a uje do njtgove ožje m širše domovine in spoštovanje do svojega m a ter inega jeziku. Pripravnišče naj goji zna čaje, du se dobi z n a č aj no učiteljevo, uzor m 1 a d i u i in narodu! Ali se pak je na ljubljanskem učiteljišči sledilo po U h normah? Žalibog, ka moramo glasno reči: ne! Učiteljsko izobraževališče je vir in podlaga Ijudstveuim šolam ; kakršen duh se goji tu, taksen duh se potem razširja po vseh selskih učilnah, in kakršnega duha je učiteljsko osebje na pripravuiščih, to je faktor, ki malo da ne vse odločuje. Minola vlada nij bila nam Slovencem prijazna, ali ako bi ne bilo učiteljsko osobje na tukajšnjem pripravnišči popolnoma navzeto nemškega duha, šlo bi bilo tudi pod Lasserjevo vlado vse drugačno na tem učnem zavodu, ako bi bilo komu v resn ti na srci ležeče razvijanje ljudske šole in om ke. Sovražne nuredbe izgube z milim izvrševanjem polovico svoje ostrine, in z na-rodom mora čutiti, z narodom mora živeti oni in njega potrebe in težnje poznati, kdor odgojeva učitelje. It—i. Politični razgled. RotrunJ« dežel«?. V Ljubljani 12. septembra. O ustavovercih in o položaji v Avstriji se piše nA. A. Ztg.tt: „Vsi narodje v Avstriji imajo enake pravice terjati soudeleženja pii vladnej oblasti. Zato je želja po združenji in /.bližanji vseh narodov logično vodila do koalicijskega ministertva in kdor to ministerstvo odbija, ta tudi sporarumljenje mej narodi odbija. Sicer so pa tisti časopisi, kidenes srd in ogenj bljujejo zoper spravo b Čehi, pred destt mi leti z enako strastjo vpili zoper spravo z Ogri. Zgodovina je prekoračila njih glave, in zgodovina — se rada ponavlj*. Češkim listom se piše, da je Tnali'.- nehal bližati se ustavovernej stranki in da še le po adresnt-j debati, ko se bodo ra mero in stranke pokazale, bodo tri prazna ininisterska mesta popolnena. Co se ne naredi b r e d n j a stranka, potem bode postal kak Poljak kultus-minister, finančno ministerstvo pa provizorno ostane. Čeitce občine in okrajni zastopi pošiljajo grofu Taarleju čestitke in priznalce izjave. „Pol. Corr." priobčuje sledečo: „V imenu okrajnega zastopa naj sprejme vaša ekscelenca zagotovilo, da se Sedlecsko okrajno zastopstvo z zaupanjem nadeja, da bode zdanje uiiirster.itvo dozdanje tlačilne narodne r a z p o r e pravično poravnalo in zaželeno spravo mej nami in našimi nemškimi sodeže-lani naredilo. Mi upamo in pričakujemo od Motele. Vuk Stefanović Karadžić, kako je „nemški" pisal. Učena knjiga, rokovuo, kakor no.me, hodeča na svetlo, imenovana „Archiv ftlr elavische Philologie, unter M.tvvirkung vod A. Leskien und W. Nehring, heraus-gegeben von V. Jagič", v 2. zvezka 3. Be-Šitku s 1877. letom od 72G. strani dalje ima dvanajst V u ko vi h dopisov slavnemu nemškemu jezikoslovcu J ako b u Grimmu. Iziuej teh dopisov, katere je gospodu V. Jagiću v priobčilo dal profesor llermann Gninin, Vilhelmov, Jakobovega brata BiH, zdaj pred slovenske čitateljo pokladamo samo jedno piBmo v zabavo in premislek: Leipzig den 28. oct. 823. IIochgeBchiitzter Herr! Ihren werthesten Brief von 19. d. M. habe ich die Ehre gehabt zu erhalten. Mich freuet es sehr, dass Sie den Verleger fiir unsere Grammatik*) gtfuuden habeii; ich habe ihu schon gesteru besueht, aber das Mauscript habe ich neht gesehen, da er mit jemandem anterua beschiiftigt w»r; morgen oder Uberinorgeu vverde ich ihu wie-derum sehen. Kiinftige Woche vverde ich Umen mit fahreoder Post eiuige literurisehe Notizen wie auch etvvas Uber Partikelu und Uber serbisehe dialekten schicken; duvveil eile ich auf Ihre einigo Fragen und Bemerkungen zu ant^vorten: 1. U.ber den zvveiten accent (') habe ch davveil gar nichts mehr zu sagen, deun er ist immer gleich. 2. Zvviseken ora (nux)**) und ora (die *) Vuk tukaj govori o avojej srbskej slovnici, katero jo J. Griinui preložil na nemški jezik: „\Yuk's Stcplumovvitsch klcine Scrbischc Grammatik, ver-deutscht und mit einer Vniicde von Jakob C r i nun. Loipzig und Berlin, bei Gt. Keimcr 1824, 8°, 104." Pisatelj. **) Namesto „orah, orili". Pisatelj. reehte Zeit) ist gevviess ein Unterschied so wie auch ivvischen „bacati" (jacere) und rbacatiu (pungere), wie ich schou bemerkt habe. — —---— — — — *) 5. Wie wohl ich bekenne, dass Sie auch in BetrttV des Adjectivs ganz reeht haben, dass die er.ste Hit fte der Seite X 1.11 (des originalu) gebiirt in die Lebre von der Wort-bildung: aber ich vviinschte Bie doch nicht auslassen; und zvvar aus folgenden Ursachen: a) In der altslavvische Sprache kbnnen al le adjtctiva diese doppelte Endung haben, z. B.: „Jakovlji" statt (oder von) „J a k o v lj e v u, so auch „carsku" von „carskij" etc. b) Die Bohmen haben diese doppelte Endung bei keinem von adjeetiven; sie kbtinen nur sagen „Bvati" (serbiseh „sveti"), — aber „svat" kbnnen sie nicht mehr sagen! c) Ich habe vor Herausgabe dieser Grammatik einem *) Tukaj sem preskočil nekoliko vrst, govore* čih o samem priglasil in o njega znamenjih, katerih Blovensko tiskarno uiti vseh nemaj o. Pisatelj. svojih sodeželanskih bratov pravično spravo na podlogi ustave. Mi častimo in priznamo narodni in kulturni napredek Nemcev, in pričakujemo od njih dokazov pravic bos t i do nas. Le kdor spoštuje pravo in svobodo druži h, je res svoboden in liberalen, ne pa 6ni, ki pravico in svobodo le za se terja, pa pozablja, da v Avstriji živi; v slogi vseh narodov je Avstrije moč, in le na ta način more Avstrija srečno prihodnjost imeti. Mej on mi predlogami, ki jih hoče vlada novemu državnemu zboru predložiti, je tudi osnova postave o komnetenci državnega zbora V administraciji Ho*ne in Hercegovine. Podobno predlogo bole tudi ogerski zbor dobil. Glavni predmet osnove bode ta, da se ti provinciji upravljajo s svojimi dohodki, le če zmanjka, potlej dodd, z dovolje njem obeh zborov, monarhija. VmiiiJ«1 itr*uve. Včeraj smo omenili izreka ruslecfjn kancelarja Gorčakova souredniku „Soleila", da njega, Gorčakova, B smark le „zarad tega B svojim sovraštvom počaatuje", ker je Oorčakov vedno prijatelj Franozom. — Denes beremo, da pripoveduje „Daily Tele-graph" iz Berlina iz prav gotovega vira, kako je nastal shod ruskega in nemškega cesarja v Aleksandrovem. Ko je namreč ruski car slišal da je Bis mark sešel se v Gasteinu z An-drussv.em, pisal je nemškemu cesarju lastno ročno pismo, v katerem izreka svoje veliko začudenje, kako je to, da se to novo izkazovanje prijateljstva mej Nemčijo in Avstrijo Trši. Na to je nemški cesar generala Manteuf-fla poslal v Varšavo, da bi ruskega carja glede) Gasteioskega shoda potolažil. Manteuffel se je imel v tem oziru z Hi h markom dogovoriti. Bismark je pa naravnost od rekel; na to se je cesar Vilhelm sam napotil v Aleksandrovo. Torej Bismark jezo knha. — Iz C«*rigranj zavarovati, — čeravno bi to tudi rado storilo — ker dostikrat malemu posestniku še za boI krajcarjev primanjkuje. Kar se tiče misli jednega dopisnika v Slovenskem Narodu" o občnem prisiljenem zavarovanji proti ognju po državi — denes jaz le ometrm, da so davkarije na Kranjskem, katere komaj 10 do 12 000 goldinarjev pre vedejo, državi pa samo na službenih plačah in stanovanje 3 do 4000 goldinarjev veljajo, to je 30 do 40% dohodkov!! Privatne zavarovalne družbe plačajo za vse oskrbljevanje opravil, za stanovanje i. t. d 10 do 15% dohodkov. Dalje vprašam: katero varstvo bi imel posebni zaklad za zavarovanje pri državi? trn ftrotliStfim 7. sept. [Izv. dopis 24. avgust bil je dan posebnega veselja za tukajšnje prebivalce. Gospod Alojz Vojsk iz Obrežja pri Središči zapel je prvo sv. mašo Take svečanosti obhajajo se pri nas zelo sijajno, — jasen dokaz, kako močno priprost slovenski kmet duhovniški stan Čisla. Uže i soboto večer in v nedeljo pred solnčnim svi tom naznanjalo je pokanje možnarjev, katero ne je proti Ljutomerskim goricam in preko Drave na Hrvatsko razlegalo, kmalu obhaja-jočo se slavnost. Okolo 10. ure prišel je g. novomašnik spremljan od staršev in kakih 30 v belino oblečenih družic v farovž. Po veličastnem sprevodu iz farovža v prekrasno okinčano farno cerkev in zazivanju sv. Duha, pričela b« je prva sv. maša, mej katero pridigoval j« g. Albin Švinger, tukajšnji župnik, ki je t jedrnatem govoru slušajočemu občinstvu Kivo razložil važnost in razne težave đuhoveruVeija stanu. Pri bv. mafi pela Re je prav mično tej slovesnosti primerna pesen, katero je od tukaj ne daleč bivajoči pesnik B. Flegerič ▼ naglici zložil. Po končanoj božjej službi vrnili so se gostje na rojstveni dom g. primicijanta, občino Obrežje, ki je ena največjih, najlepših in gotovo najpremožnejših srenj celega ormn-škega okraja. Na zeleni trati sredi sadnih dreves pred hišo očeta primicijanta stal je šator, v katerem se je zbralo črez tristo ljudij. Pri obedu, katerega bo domače kuharice tako okusno pripravile, da bi bil v čast marsikatere mestjanke, napiial je ceremo-niarij g. Rat, bogoslovec iz Maribora, počenšl pri g. primicijantu, raznim gostom, in pri tej priliki občudovali smo krepki in polnodoneči glas mladega bogoslovca in vrlega narodnjaka. Ko nas je domača kapljica nekoliko razvnela, začele so bo uganjati razne bnrke. Študentje imajo namreč pri nas k primicijam slobodni vstop. Tudi tukaj sešlo se jih je iz Maribor« in Varaždina do trideset pod vodstvom po slovenskem Štajerskem znanecra Gračana nHm-melreich-a", po domaČe Čverka, razne šale zbijati. Anton Himmelreich, rojen 1810. leta na murskem polji blizu Ljutomera, bil je na sto osemdesetih primicijah, kjer je ljudstvu za zabavo razne burke uganjal in Sale zbijal. Pred dvadesetimi leti še je njega ljudstvo rado gledalo; on moral biti je povsod, kjer se je hotelo pri takej svečanosti prostemu ljudstvu kake zabave narediti, in on je bil tudi potreben, ker takrat nij se še drugo pelo kakor kaka nemška, mej katerimi bila je zelo navadna: „Ich bin der FilrBt von Thorn", ali sedaj done mile slovenske pesni iz jasnih slovenskih grl. Mej večerjo prečital je pesnik B. Flegerič g. primicijantu čestitko, katero je kratko pred obedom zložil. Ta pesnik je tukaj znan kot šaljivec, in zbog tega mu gostje nijso mirovali, da jim kaj pripoveda. Jako mnogo smeha prouzročil je ta le slučaj: Tukajšnje vasi in kraji imajo vse nekake priimke. Kakor imajo n. pr. na Kranjskem Višnjani „polža", imajo Obrežjanci „muln", Šalovčani .drozga", Franko včani „žabou, Središčani „čaplo", „čerjava" itd. Naš Flegerič je takoj serbischen Profesor aus Ungaru off-mtlich in Zeitungen der Unterschied zwischen „8 veti" und nsvet" bevveisen mtissen (denn auch in bisherigen (d. h. bis Dobrovfski) altslavvischen Grammatiken Btehet kein Unterschied in Be-deutung). Aus dieuen Ursachen glaube ich das solite bleiben; Ubrigens macben Sie Avie Se fitr Besste finden, denn ich bin auch in diesen ein Fuscher gegen Sie. — — — —--*) Diese unBere Grammatik ist ziemlich z u kurz, aber was Declinationen und Conjuga-tionen betrillc, ich hofte sie vvird vollstaadiger sein als viele andere slavvische Grammatiken Meine Reise vvar sehr gltlcklich. Der Gbthe hat mich einzig gut aufgenommen, wie auch der Ilerr Hofrath Beneke in Gottm-gen (und von Ihnen bo gut empfoblen wie kbnnte ich nicht gut aufgenommen vverden "VVegen der Zueignung habe ich recht gut aus- *) Tu sera zopet poldrugo vrsto preskočil. Pisatolj. gerichtet und zweimal mit Gross Firstinn*)| gesprochen, einmal hat sie mir Wagen von BeUveder gescbickt und ich bin zu lhr aua gefahren; und ZAVeitemal in der Kirche hat sie mich angeredet. Zweite „knjiga" der Volks-lieder ist ganz fertig, ich envarte noch nur auf Kupferstich, vvelcher diese Woche \vird auch fertig sein. Von Kopitar habe ich einen Biief in Halle gefunden, aber ich habe noch *) To jo bila ruska vidika kneginja Marija Pavlovna, v Neraco omožona ter zatorej bodoča velika vojvodlnja Vajmarska, katerej je Vuk /. ruskim predgovorom posvetil (primeri v tem Vuko-vcni pismu: „wege.ii (ter Zueignung babe ieb itd.") drugo knjigo srbskib mirodnib pesnij, (v tem Vuko vom listu imenovano: „zweite „knjiga" der Volks-lioder"), natisncno v Lipaku pri llreitkoplu in lliirtlu IS'21. 1., 8°, 316. To kneginjo je o nje prihodu iz ruske domovino tudi slavni Schiller pozdravljal z dramatično pesnijo: „lluldigung der Kiinste. Ein ly-riscbes Spiel", ki je v dvornem Vajinarskem igraliSci bila govorjena v 12. dan novembra meseca 180-i. leta. Pisatelj. keinen Antvvjrt auf den, den ich ihm vo Cassel geschrieben habe; er wird sich tlber Grammatik sehr freuen, denn auch in dem letzten Briefa (von 27 Sept.) hat er mir iiber sie geschrieben. Ich vvllnsche, dass Sie diesen meinen Brief verstehen (oder vvenig-^tens meine Gedunken errathen), und dasB Sie immer gesund und mir immer wie bis jetzt gut bleiben. Wegen die accenten und alt-dawische Letter ist keine Sorge. Ihr uutertbiinigster Diener Wuk Stepb. Karadschitsch. Kaj bo ti zdi, prečitavšemu to nemško Vukovo pismo? Z jezikom se časi tes bori ta slavni, vsemu izobraženemu svetu znani samouk; a iz njega slovanske besede se je še /.daj ter vedno se bode učiti, ne samo srbskim pisateljem, ki ga slepi uže davno prezirajo in tudi vsem pišočim Slovanom ter osobito nam Slovencem, ki iz nemščine gle- ađožil šaljivo pesen, kako je muha drage po -^aseb tukajšnje okolice bivajoče stvari na gosti povabila in pogostila. Po tej pesni predstavljal je pesnik s pomočjo dijaka Horvata od, sv. Verbana, kmeta, kar je bilo prav veselo! gledati in poslušati, kako se reva kmet nad svojim težavnim stanom in nad drugimi od svojega boljimi stanovi togoti. V tej predstavi dobil je vsak stan kako vročo in slano pod nos. Veselica trajala je pozno v noč. Drugi dan okolo 9 ure bilo je osemnajst voz pripreženib, ki so oddrdrali z gostovi na Holm. Holm je priiazen od ljutomerskih goric odcepljen na plodoviti ravnici vzdigajoč se hrib, na katerem je cerkev, podružnica ormuške župe, posvečena sv. Janezu krstitelju. Od tegu zvišenega prijetnega kraja vidi se na jugu plodovito hrvatsko polje, hrvatske gore z Ivanščico in na izhodu mejmnrsko valovito gričovje. Proti severu in severu izhodu razprostirajo se preimenitni ljutomerski vinogradi, katerih kapljici slovi po svetu, Hamo da se poštena dobi. Tukaj ne morem zamol cati, kar S'.m doživel, vozivši se po južaej železnici v Ljubljano 1. 1875. Vrnivši se iz bele Ljubljane in imajoč sitno mrzl:co (trešliko, zi mico, kubilo) hitel sem se na Zidanem mostu z dobrim Liutomerčanom, katera je bila obilno v boutelah na zelenej mizi, ukrepiti. Dam si tedaj z malo bouteljo postreči. Pa kako se začudim, ko storim požirek (enako kislino pil sem leta 18G4 na Jezerih, ko sem hodil z romarji na božjo pot). V črn frak oblečenemu kočarju pravim, da vina take vrste Ljutomer ne pozna in da kaj tacaga tamkaj le globa-njeviei prilivajo, ter plačam in otidem. Kdor vodar hoče poštenega liutomerčana piti, naj se potruli tamkaj. Proti zahodu vidijo se koroško - štajerske mejne gore, od teh proti jugu mariborsko Pogorje, slovenske gorice, gora sv. UrSe. Grintovec in nižje B >Č, R-igačka gora m nazadnje Haloze. In ta razgled je privabil g. primicijanta, da je tukaj opravljal v navzočnostjo povabljenih gostov drugo daritev sv. maše. Po dokončanej službi božjej posedli so gostje v senco ter pili sladke ljutomerske kaprice, katero so iz doma Boboj pripeljali. M >Ž-narji so zopet pokili, godba svirala lepe slovenske pesni, da je bilo prav veselo poslušati, a kljubu temu bili so gostje vendar nekako Otožni, kajti v soboto poprej pobila je toča bolniške gore-.:, katerih vino daleč slovi in slovenski kmet ni j pri vinskej kapljici samo tako je prav. Prišedši nazaj na dom, obedovali so gostje kakor prvi dan in po obedu stopil je naš pesnik na klop, ter nekaterim njemu bolj poznanim gostom v verzih šaljivo napival. Domače stvari. — (TTmrl je) po dolgotrajnej hudej bolezni g. Janez Trdina, vrl narodnjak in jeden odličnejših pevcev ljubljanskega čitalni-škega pevskega zbora. Pogreb je denes popo-ludne in bode rknjcemu čitalniški pevski zbor zapel n* grobnici. — (Predsednik višje sodnije v G radci) dr. vitez Waser je izdal sledečo naredbo: nIz več meni dopo^lanih objavljenj, kakor tudi iz disc'pl'narnih preiskav, ki B? uže vr?o, Bem poizvedel, da tudi sodoijski uradniki, osobito v okrajih s prebivalstvom razne narodnosti, Be ne ogibajo politiškega strankarskega gibanja, ampak z udeležitvijo političnih društev, z občenjem z odličnimi možmi katere stranke in z neprevidnimi besedami po gostilnah itd. javljajo svoje poli-tiško mišljenje. Da se ohrani ugled in neodvisnost sodnijskega stanu, ne more se dovoliti, da bi Bodniiski uradniki kazali prononsirano politiško mišljenje in s tem majali zaupanje prebivalstva v nepristransko razsojevanje." — Praška „Politik" temu pristavlja: „Ker pa v okrožji gradske nadsodnije noben sod nijsk uradnik ne dobi višje službe, ako ni j ustavoverec, in ker se v vseh preži-dijalnih pisarnah dela nemška politika in vseh nemških društvih Bodnijski uradniki igrajo prvo violino, za to se mora ta naredba ozirati samo na Slovence; kakor Be vidi, je usta-voverna doba pod Taaffe-St.remnvrom še vrlo v cvetji." — Mi bi tudi imeli na to marsikaj pristaviti in vprašati, zlasti glede „konstitu-cijonalnega društva" itd., ali izkustvo nas uči, da bi taka vprašanja le c. kr. državni pravilnik bral. — (Cesar) je po toči 17. in 23. avgusta poškodovanim celjskega, mariborskega in radgonskega okraja daroval 1600 gold. (Duhovenske spremembe.) V ljubi ianske j škofiji: Razpisana sta 20. septembra dva izpraznena kanonikata ljubljanske stolne cerkve; dalje: Podbrezje, ker je ondotni župnik gospod Mat. Slapnik 20. avg. na duh. Zagradec, Janez Demšar na Ledine. Duhovnijo Rovte je dobil g. JenezŽast; Mokronog g. Anton Zore; Belo cerkev g. Miha Šob; Jesenice g. Janez Karet V la van t in-skei Škofiji: G. Urban Di*rih, nadžupnik pri sv. Martinu poleg Slov. Gradca, je postal dekan in ob enem tudi knezo-Skof. duh. svetovalec. — Čast knez^-škof. lavantinskega duh. svetovalca je porteliena tudi g. jubilantu in župniku v št. Jnrin pod Tabrom, Francu GlO-bočniku. — G Andrej Podhoptnik je postal proviror v Tinjih, in g. Jožef Mlasko je prestavljen za kaplana na Prihovo. — G. Anton Zlatenšek ostane — zarad bolehnosti — I. knp'an v Trbovljah, in vsled tega tudi gosp. Jožef Valenčak še II. tamkaj. G. Fr. Zmazek je postal I. v Starem trgu. — Rizpisani sta f tri: Sv. Andreja v Sv'činji do 13. oktobra n sv. Martina na Ponkvi do lfi. oktobra t. 1. — (Dvorni svetnik in goriški državni poslanec g. \V i nk 1 e r) je »Novicam" obiavil to-le: „Kar pišejo „ Novice" v zadnjem listu, da sem namreč tudi jaz pisal, da pristopim resoluciji, pklenenej na „parthei-tngu" v L;ncu, ni j res." — To je znamenje, da bode g. Winkler hodil z vlado Taaftejevo, a ne z ustavoverei. Njegov odgovor na vabilo v L'nc je bil menda le formalna stvar. — (Strela udarila) ie pretečeni vto-rek ob 4. uri popoludne v hi^o Ocvirkovo po domače Zngodetovo na Ostrožnem, v celjskej f.iri. Poslopje je popolnoma zgorelo. — (V V e I e n j i) se je gasilno društvo osnovalo. Vodstvo njegovo je sledeče: *Gg. France Skubic predsednik, Josip Rak podpredsednik, Stropnik, France Meža, Ivan Švarc odborniki. — (U b e Ž e n lopov.) Kaznjenca Franc* Gunzaja, ki je 17. oktobra 1878 iz ječe v Ro-gatci ušel, dolžd dvojnega ropa in jednoga umorstva. Celjska Bodnija izplača 50 gold., kdor ga prime. Gunzaj je 40 let star, srednje velikosti, močan, imit rujave lase, Bive oči, črnkaste brke in govori le slovenski. — (Požar.) Olsv. Trojice, piše „Dan.w župnik Grčar: 4 t. m. nas je dopoludne prestrašil ogenj, ki je v kratkem pokončal kozolce, žitno shrambo, hleve, 6 prašičev, vozove, mrvo, slamo in ves drugi letošnji pridelek posestniku Plantariču; zraven je pogorela hiša in poslopje Bosedovo. Skoda se ceni do 3000 gld., ki je tolikanj večji ker nij nobeden zava- umrl, Motnik, Doberniče, Javorje v litijskej dekaniji. — Cerkveno vmeščeni so gg.: Karel' rovan; za to so tudi toliko večje pomoči potre-▼esel, temuČ on more tudi sočuten biti, in K'jun na Rauberjevo beneficijo; Ign. VranČiČ' bni, za katero naj so dobrim srcem goreče pripo- damo kakor miš iz moke. Bil je samouk, in ti morebiti oholo vihaš nos, kadar mimo greš; a vrhu vsega tega je on bil mnogo več nego si ti: dopisoval si je z glasovitimi učenjaki, in čislal ga je sam Gčithe, prvi nemški pemik, ter dostop je imel tuli k nemškim knežjim dvorom, kakor smo baš videli. Da-si mu je pomogel malo ne vse naš veliki rojak Jarnej Kopitar, brez katerega bi Vuk res nikdar ne bil to, kar je, treba vendar premisliti, da po zemlji nahajamo zasfpo raztrošenega kamenja, ki Be nikoli ne da izbrusiti v Bvetle žarke, a da je proti sebi zelo malo taeih dragih kameoov, kateri se izbrušeni potem lesketajo iz zlatih prstenov. Tako bi Kopitar in z njim vred vsi moderci malo katerega ta-cega Človeka bili mogli izbrusiti v Vuka. Za torej kaj to de, če je ta bistrodušni mož tu ter tam res nekoliko švepasto nemški pisal? Slovanstvo je bdo njega krepost, in zategadelj mu nij bilo treba klobuka sramežljivo na oči pomikati, kadar bo je zadel ob nemščino, ker nij bil Nemec, nego Slovan, in dobro se je čutil, da je Slovan. Tukaj se mi nehote* ponujajo dve, tri opomnje. Sam ne vem, v kakšen plašček bi jih ogrnil, ker osobito v novejšej dobi, od kar namreč slovenski vae piše, malo ne tudi uže dojdnei v zibeli, nij lehko govoriti o bIo-venskem pisanji, ako nehčeš kletve in kriča z desne in leve strani. Da-Bi ti glasovi res nijso ttževiti, vendar so zelo mnogočiselni ter pre-leteči, in pri nas glasove štejemo, a ne tehtamo. Hoče se mi namreč povedati, da imamo obilo tac h svojih pisateljev (Če morebiti vsi zdanji brez malega nijso taki), da slovanski muogo bolj švepasto pišo, nego li je Vuk nemški pisal. Kaj sem rekel slovanski? Tudi sama slovenščina, da i samo kranjsko-sloven-sko narečje, katero jim je uže izkopnelo v strizo spakudrane ljubljanščine z malim pri I mejom gorenjsko primojduševine, vrešči iz njih peresa obilo neprijetneje, cvili mnogo okornejo, nego li Vukova nemška beseda. A vendar ti naši pisatelji uže stojo in stali bodo — konci nekoliko let — v slovstvenej zgodovini mej periščem slovenskih klasikov. Dočakali Brno časa, v katerem nam običajno brez trohe slovenske fraseologije, brez nobedne slovenske slovnice in skladne prelagajo nemščino od besede do besede, kakor Žaba po lestvici pleza od klina do klina. Zato se često numeri, da je treba slovenski Btavek zopet pobrati in ga nazaj posaditi v nemški jezik, predno ga je nioM razumeti. A naši prosti čitatelji to gnjusobo pobirajo, kakor Izraelci nekdaj mano, ter Be tudi v pogovoru z njo ponašajo, meneče, da je to prava pravcata klasična slovenščina. Tako svojo domačo besedo in jedro Hlovenskega naroda najhuje tujčijo baš tisti naši rojaci, kateri se razustno proglašajo za juaaške boritelje proti ponera-čevanju. Vitobrater. toč ini. —Pomagat bo prišli zunaj domačih Mo | palo. Praa vidijo ae zbita. Roka je (menda krondv;.mi z bri/galnico. Za pomoč pri pego rifiči, o katerem je bila t nevarnosti farna cerkev, t % f. • v Ik ■» po»lop;o in vas, si v dolžnost fitejtm v imenu faranov izrekati očitno zabvalu vb«m gK- Mokronovžanoni, ki ho pomogli ali prišli z biizgalnico, in g. 1'encatu, ki ju pripeljal voz in sod za vodo. — (Umor.) Od bv. Janža pri Velenji *e piše: Nit človeškega življenja je zelo slaba; lebko ho pretrga vsak trunotek; uli kje in kako, tega ne ve nikdo. To nam spričuje tudi v naših krajih nenavaden dogodek, o katerem smo izvedeli na angeljsko nedeljo. Ko so ljudje Sli zjutraj od službe božje, našli ho no poznanega mil ni. Na potu od cerkve proti Moutnarju v okolici Čiujava vodi Hteza skozi gozd, Loka imenovan. Neki neprijeten duh je pri ljudeh vzbudil pozornost, ter so začel iskati po u/.ioku. Nekoliko Hežnjev od pota za grmom zasledijo uže juko razgnjito možko truplo. Kakor je Hpozuula |irciskovaluu komi sija, je neHiečuik ležal užo blizu dva mest ca na nepovoljnoj postelji. Ker je bil s praprot jem pokrit, je to znamenje, da se uij nam usmrtil. Dušo je izdihnil bržčas na potu, ker bo dozdeva, da je bil na svoje ležišče pri vlečeu. Dilo mu je okolo 85 let. Lubanja je cela, lasje m javi in malo kodrasti, lice raz- vsled brambe) prelomljena. Trup je precej ..trubnt-n. Mrlič imel je oblečeno belo srajco, /akapčeno 8 kost« ni mi gumbi, na katerih je podoba bršljanovega lista. Prsnik je bel, hlače temnorjave, čizmice lepe. Suknje, klobuka, denarja, papirjev, aploh nij ničesar, po čenu r bi mogli zvedeti, kdo da je. Vo oblačilu sedeč moral je biti srednjega stanu; morda je potoval pak prišel v družbo nevarnih nopot-nikov, ki so mu življenje prikrajšali spoznavši njegove ugodne okoliščine. Dne 1. se p t. izročen je materi zemlji pri sv. Janžu. Ila-Aiic vesti. * (Ko bi se bilo to pri na < na Slovenskem prigod i I o!) Ljubljanski dopisniki KravBi, Deschmani in taki bi bili cel mesec vso našo deželo, naš narod in nas vse Slovence obirali in blatili v ,Laib. Tagb!.u in v pPressah", ko bi ho bilo pri nas prigo-dilo, kar se je to dni mej avstrijskimi Nemci. Dnu 10. t. m. se je namreč ctsarjevič K udu I pripeljal i/. Prage uazai na Dunaj. Dve uri pozneje je policija v Doblingu izvedela, da je nekdo zalučil kamen na zadnji vagon, ko se \u vlak odpeljal od poHtaju KahlenbergerHdoi t Kamen je razdrobil šipo onega vagona, v katerem sta se peljala dva inženirja. Mej tem vagonom in onim, v katerem se je peljal co sune vič, je bilo še 15 d nizih vagonov, a govorica se je takoj raznesla, da je oni kamen veljal cesarjevo u Ali zdaj uže pripovedujejo« da se je samo igral neki deček, katerega so uže dobili, iu io kamen po svojej neprevidnosti vrgel v vagon. Kakor rečeno, dobro, da deček nij Slovente. 17'Mrli ▼ I.SiattljMiil. -S. septembra: 1'anijel KonAek, poAtni praktikant 99 let, mi Marijo Terezije eettl it. 8, u Jetlko* — Jotnf >l i Iu Ii«-, uradni MUgai, .'JO L, v dr*, bolnici za jetiku. !l. septembra: Alojzij Plevnik, dolavca »in, 5 t_ v do*, bul. za kataruin v rievenn. io. septembra i Miha Plakatni k, odgonatd Bere* vodnik, 41 I., n:i Karlovnkrj lOHti St. 16, M jetiko. Tulci. 11. . t 111' 111111.1 Pri HIoiiui Poro o iz Trž ea. — Manila iz. Dunaja. — Bit« iz Trnt». — I.ipold iz Idrijo. — Lang IZ I Miti JH. Pri .M 111 !• -1 iz Dunaja. — Miillor i/. rento. Pri u> nI ri jhU«-iii n sni (i : (jroboilC 17, Kr-»kuga - Lošima ii Trt boju. Dunajska borza 13, septembra. (lavIniO tnlotftaliono poročilo.) Kontni dr?., dolg BnOtn) dr*, dolg v bankovcih . 66 «ld. BS v srebru , t>H n »0 /lata renta HO n Ob 1H<>() drž. pOSOJIl D ■ • . . . PJ3 n 20 Akcijo narodna banko . . hlH _ Kreditno akcijo 256 1..milim . ..... . «17 n w Srebro • • • _ Napol. . . y » 84 ('. kr. cekini . r> h M Državno marko . r»7 kr Deželno gledišče v Ljubljani. Donos soboto dno 18. septembra: ljutio J4M11MI. |>i*eclJ*1ava! Pliysi k ulični chroiiio-tableaux s hydro-oxigon gasovo in apneno razsvitljavo. Kazala ho bodo Juli j uh V 8 r n n - j o v a proiakavan jnka potovanja pod morjem po njegovih vrlo zanimivih delili; poleg tudi slike iz vhoIi dol ov sveta združeno z najuinotnoJHo i^ro h črtami. Vho natančneje na plakatih iu programih pri kani; dnova kana jo odprta oil 10.—18. uro do|io]iidno iu od 'J.—4. uro pnpohidno. (421) Roditelji! Oskrbniki! i umni podpisanem dobilo vsako velikosti in moro obleke za dijake. ~m Tudi raznotero obleke za otroke prodajmo juko v crnu. M* Meiimaiiiiif) (4U—5) v Ljubljani, v Lukinan-ovej hiši. >J 9 i i °3 _ hi«* 5 a« 8 § »»: B S 2: 68 ° o f KI s g cr. " ? - ? t: - — g-" S S g1 - ti-rj S- 2. c 3: o 5 o- p ► ► — 5- S *Q ■H a g c t- . n. -i B ^s: ^ i c 1 Slovenske knjige. Tri uredniAtvu ^Slovenskega Naroda" se dobe in ua pismeno željo tudi proti poštnemu pov/.etju pošiljajo niuočevaleeiii sledeče slo venske knjige: 1. »tDoktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča, ('ena t)0 kr. 2. t,Kalifornske povesti94 od lirei Ihirte-a. Cena bO kr. 3. 9,Tugomer", tragediju v 5. dejanjih Spisul J. Jurčič. Cena, fi() kr. 4. ,,Aft Žvrhi/H/t", Izviren roman. Spisul Janko Krsnik. Cena (it) kr. 5. „Župnih- 11 tr/sc/i elđshi4** Sjiisul Oliver (Jold.sinitb. I/, angleščine poslovenil Janez Jesenko, Cena i gld. (J. ,fJrl4'J &vema stoloma,'*, izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ,,('rt't hi Stat'*, izviren lonian. Spi sni J. Jurčič. Osna 80 kr. Teirr^eloitst pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Oln anj< njr zdravja naHlanja se večjim delom mi čicccnjo iu cnasonjo ookrovioo iu krvi in na pospeševanje dobroga probavljenja. Naj bi>{)Ifl za to iradttVO jo dr. Roza živi jonski bal/ani. /ivIjeiiHki balzam dr. Rozov odgovarja popnlueiii vhoui tem za* litovnui; Isti ozivl vbo probavanjo, nareja zdravo in čiato kri, iu truplo dobi tvojo prejlnjo mod In idravje zopet Odpravita vho twko preba-vanje, oHobito gnjuo do jodi, kiolb riganjo, napotoot, bljevanjo, kr6 v žolodci, zaslinjonost, zlato silo, proobtožonjo žolodca z jedili ■ t.• 1.. jo gotovo iu dokazano riuiuaoo mioiIhIvo, ki bojo v kratkem zaradi tvojega izvrat- ncj;a upiivanja oboe raalirllo. I %'t'liku skl*"iiifu t v*'l sKU-nifi' .*o k t: N;i htotino piHom v pri/.niuijo jo ua rsaglad pripravljunili. Uaz-pocilja bo na frankir.-.no dopise na vse krajo proti postnemu povzetju ovoto. VolcHpoAlovani £. I'ra^ner 1 1'roHiin vaa udano, poAljito mi za prilo/.onili 1H mar k zupot ndr. ROBOV tlvUanikl balzam". Ta balzam jo prav poiebno hiciIhivu zoper j; u j n:i do jedi, nlnijAanjo, iu uko ho ne moro Mpaii. Ljudje, nad kojimi ho užo OOnpall zdravniki, postali ho po tem n?.ivIjeuHkein bal* Ziumi" zdravi iu krepki. 1'iohiiu za takojšnjo piipoHliiuje. V itovanju vam udam II. S t. o I z o n bo r g. L o o b -11 o i n o r h d o r t' poleg Munohoborga 14. avg, 1876. Da naročnike lokamo B ^»Jvfa.i^j^iiijo ! ho laognB neljubim napakam, zato pruHiui vho p. n. gg, noj povcodi izrecno Ur. Boaov alvyenafcl iiuizuni [i Pragnor-ja v Pragi zahtevajo, kajti opa/.il hoiii, du no na-rocniki na več krajih ilotiili nOUBpeinO ziiioh, ah o ho zahtevali Hamu zivljeiihki hiilzam, m no i/.rečnu dr. Itozovoga zlvljonokoga balzama. Pravi dr. Rozov življcnski balzam dubi ho Hamu v glavnoj zalogi IsdeiOValoa 'f- #'##-///»«•#•-./<#. lekarna nk ornomu urin" v 1'ra^i, Išcko dor BpOrnargaaae Ni. l'0,1—a. V Ljubljani: G. 1'iccoli, lekarna; Joa. Svobodu, lekarna. V N u ve in in o h t U i Dom. BdUOli, lekarna. V Kaiuoniku: Joa. Moćnik, lokama. i/MV Vho lekarno in voćjo trpjovino /. matorijalnini blugoin v Avutro-Ogurakoj inmjo zulogo ta&t življonukogu liul/.iuiiii. I h 111 ta m : Pragska občna domača maz9 gOtOVO in izkuaeiio BrodltVO za u/ilruvljniije viaooga pii.i.ida, rano iu oteklino, a ;.r» in l\l> kr. av. v. Italzani za uho. Skumnio iu po množili poakuaib kot na.jziiuenljIvaJIfl hioiIhIvu znano, odHir.ini nn^luhoHl, m po njem ho dobi tudi pupolno užo Bgubljen hIuIi. i aklenloa i gld. a. v. (810—Tj lzdateij iu ui-edmk Joutp Jurčič. LaBtnina ln tiuk .Narodue tiukarne".