1ET0 XDL, §7EV. 206 LJOBUAVIr PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRI 1958 CEEI10 OH Sbwceva£ec SLOVENSKI ll(Uja ui cuka casopuuo podjetje siateuiu fenitemee — mnKtai ftodi jujiaba. Glavni ln odgovorni urednik Sergej Votajak. — Uredništva: LJu&IJana, Tomšičeva ulica It. i tu S, telefon ihbj« B-S2S — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica St. i-n, talefon MB do »-S3«. — oglasni oddelek mubljana, Titova eeata V, talefon U-SM, ca ljubljanske naročnike z0-483, ca zunanje n~SXL — Postal predal st r». — Ztro račun pn Komunalni banki Ljubljana Itev toe-roo/l-sn — Mesečna naročnina £30 din. DANES SE ZAČNE V ŽENEVI LL REFERENCA ZA UPORABO ATOMSKE ENERGIJE V MIROLJUBNE NAMEMB Atomska elita Ženevi Eammarskjold je odprl atomsko rasiavo Združenih narodov — Rusi so razstavili model stroja za termonukleamo reakcijo, Francozi pa gradivo o tajnih metodah za pridobivanje fizijskih materialov V Podčetrtek Je prvič pripeljal vlak ŽENEVA, 31. avg. (AFP) — Danes popoldne so v Ženevi slovesno otvorili atomsko razstavo Združenih narodov. Razstavo sta odprla predsednik II. Mednarodne konference za atomsko energijo Francis Perrin in generalni sekretar OZN Dag Haramars-kjold. Ta razstava je izključno znanstvene narave in se razlikuje od razstave »Atomi za mir«, ki so jo tudi danes odprli v Ženevi. Na atomski razstavi OZN so razstavljena dela Iz 20 držav. Pri otvoritvi razstave je Ham-marskjold dejal, da razstava prikazuje napredek v razvoju atomske energije in njeni uporabi v miroljubne namene. Izrazil je prepričanje, da bo II. Mednarodna konferenca za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki se bo jutri začela v Ženevi, pokazala odločnost vseh narodov, da bi izkoristili nove znanstvene pridobitve za blaginjo človeštva. Obe razstavi — atomska razstava OZN in razstava »Atomi za mir* — sta bili odprti ob začetku II. Mednarodne konference za uporabo atomske energije, ki se je udeležuje 5.000 delegatov iz 66 držav. Dr. Jože Vilfan izvoljen sa poslanss v republiškem zboru Metlika, 31. avg. V 113. volilni enoti, ki obsega občini Metlika in Semič, so bile danes nadomestne volitve za repuoliški zbor Ljudske skupščine LRS. Večina volivcev v obeh občinah je v glavnem že dopoldne prišla na volišče in oddala glas za svojega kandidata dr, Jožeta Vilfana, generalnega sekretarja predsednika republike. Na volišču Grahovec pri Metliki so zaključili volitve že ob pol osmih zjutraj, kmalu zatem pa tudi v Skemljevcu, na Hrastu, v Dragi, na Dobravicah, v Se-ia-Jugorju in še ponekod drugod. V semiški občini so, kot že večkrat, tudi tokrat prvi zaključili volitve s lOOVo udeležbo na Planini. Tudi v Crmošnjicah niso dosti zaostajali. Velika udeležba je bila v dopoldanskih urah tudi na voliščih v Metliki, Gradacu, Malinah pri Semiču. Strekljevcu, Črešnjevcu, Vinjem vrhu in drugje. Po vaseh so vihrale zastave, volišča pa so bila lepo okrašena. Volitve so potekale v naj lepšem redu. r Sovjetski znanstveniki, ki bodo sodelovali pri II. Mednarodni konferenci za uporabo atomske energije v miroljubne namene, so danes povedali, da so V SZ pred štirimi tedni izdelali stroj, ki bo omogočil izkoriščanje vodikove bombe v industrijske namene. Ta aparat, ki se imenuje »Ogra«, ima komoro, v kateri se elementarni delci pod izredno visokimi temperaturami spreminjajo v tako imenovano »termonukleamo plazmo«, ki jo imajo znanstveniki za osnovo Dubrovniške letne igre končane Dubrovnik, 31. avgusta. Z nocojšnjo predstavo »Dtrnda Ma-roja«, ki jo je izvajalo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, so se končale IX. dubrovniške letne igre. Z Orlandovega stolpa so spet spustili staro zastavo »Liber-tas«, ki je vihrala polna dva meseca. Na letošnjih Dubrovniških letnih igrah, ki so bile pod pokroviteljstvom predsednika Tita, so posamezni glasbeni, dramski in folklorni ansambli ter mnogi umetniki uspešno nastopili. Prireditve so privabile številne domače in tuje obiskovalce, ki so se o njih zelo pohvalno izrazili. O tem govore izjave in kritike več kot sto tujih dramskih in glasbenih kritilkov, strokovnjakov, književnikov, novinarjev in publicistov, ki so prisostvovali tem prireditvam. V 62 dneh so na enajstih drubrovniških odrih na prostem imeli 33 dramskih, 24 glasbenih in 6 folklornih prireditev. Pri tem so zabeležili rekordno število 58.452 obiskovalcev, od tega okoli 44 odstotkov tujih turistov, nastopilo pa je skupno 1235 dramskih, glasbenih in folklornih izvajal- pri pridobivanju termonuklear-ne energije. Model aparata »Ogra« -bodo razstavili na razstavi »Atomi za mir«. Sovjetski znanstvenik Valerij Kalinin je izjavil, da »Ogre« niso mogli prenesti na razstavo v Ženevo, ker je prevelika. Sporočilo o »Ogri« je vzbudilo pozornost ameriških znanstvenikov, ki pravijo, da so zdaj prvič zvedeli, da imajo Rusi takšno pripravo. Pripominjajo, da je metoda funkcioniranja te priprave podobna metodi pri delovanju ameriškega poskusnega stroj a »DCX« v Oak Rid-geu. Za razstavo »Atomi za mir« je Francija pripravila gradivo, ki prikazuje metode za pridobivanje fizijskih materialov, kar je bila doslej nabolj varovana skrivnost v jedrski znanosti. Gradivo, ki ga raizstavlja Francija, prvič prikazuje podrobnosti procesa za izdvajanje izotopov od urana. V ZDA, ZSSR in Veliki Britaniji že zdavnaj poznajo metode za pridobivanje fizijskih materialov, ki služijo pri eksploziji atomskih bomb in pri uporabljanju atomske energije v industrijske namene. Te tri atomske velesile pa zelo skrbno varujejo te metode kot največjo Posojila za indijski petletni plan London, 31. avgusta (Tanjug). Pred bližnjim obiskom indijskega finančnega ministra Desaja v Londonu se je izvedelo, da bo Velika Britanija odobrila Indiji 108 milijonov dolarjev v obliki posojila za neposredne potrebe pri izvajanju njenega petletnega načrta. Desajev obisk v Londonu sodi v okvir pogajanj, ki jih vodi Indija za posojilo v skupnem znesku 950 milijonov dolarje”. vojaško skrivnost. Ameriški in britanski znanstveniki, ki so v Ženevi, da bi se. udeležili mednarodne konference, so izjavili, da bodo ZDA in Britanija kljub francoskemu odkritju še naprej varovale kot skrivnost metode za pridobivanje fizijskih materialov. Predsednik Tito se je vrnil v Beograd BEOGRAD, 31. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prispel danes v Beograd po bivanju ha Brionih in v drugih krajih naše države. Podčetrtek, 31. avgusta. Na velikem, z zastavami okrašenem travniku, tam kjer bo nekoč železniška postaja, se je danes zbralo več kot dva tisoč ljudi. Prišli so kmetje in delavci, mladina, pionirji in cicibani iz vse sotelske doline, da bi slovesno sprejeli vlak, ki je prvič v zgodovini pripeljal v njihovo dolino. Na tribuni so se zbrali predstavniki okrajnih in krajevnih oblastnih, političnih in gospodarskih organizacij, predstavniki JLA in jugoslovanskih železnic, direkcije Ljubljane. Vlak je pripeljal na bodoče postajališče ob 10.15. Prihod je naznanil zategli pisk lokomotiva, navdušeno ploskanje ter železniška godba na pihala z Zi- danega mosta. Izstopili so prvi potniki, prebivalci Kumrovca in sosednih vasi ter številni predstavniki iz sosednje republike. V imenu prebivalstva sotelske doline je pozdravil prihod vlaka Jože Brilej, nato pa je spregovoril predsednik občinskega odbora Šmarje Avgust Ander-luh, ki se je v imenu občine dn občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah zahvalil pripadnikom JLA za- njihovo požrtvovalno sodelovanje pri gradnji te železniške proge. V imenu JLA je spregovoril major Eterovič. V pozdravni besedi je poudaril, da je današnja slovesnost ponoven dokaz sodelovanja med ljudstvom in JLA pri socialistični graditvi dežele. V imenu Sovjetski odgovor MOSKVA, 31. avg. Tass poroča, da se v včerajšnji sovjetski noti, izročeni veleposlaništvu ZDA v Moskvi, izraža soglasje vlade ZSSR, da bi se 31. oktobra začela pogajanja med ZSSR, ZDA in Veliko-Britanijo o sklenitvi sporazuma o trajni prekinitvi atomskih poskusov in vzpostavitvi nadzorstva nad izvajanjem tega sporazuma. Po mnenju sovjetske vlade bi bila Ženeva najprikladnejše mesto za pogajanje. Sovjetska vlada tudi predlaga, da hi določili rok za trajanje pogajanj na dva do tri tedne, da ne bi bilo zavlačevanja. Skupaj z noto ameriškemu veleposlaništvu je bilo poslano tudi besedilo izjave sovjetskega premiera Hruščeva časopisu »Pravda«, kj jo je včeraj objavil sovjetski tisk. Premier Hruščev je v tej izjavi pojasnil stališče sovjetske vlade do predloga predsednika ZDA Eisenhovrerja z dne 22.-av--gusta, da bi se pogajanja treh atomskih sil začela 31. oktobra. Ameriški predsednik je takrat mimo drugega izrazil pripravljenost ZDA, da za leto dni VEDNO NOVI »DESNIČARJI« M. LJ. Peking, 31. avg. (Tanjug). — V zadnji številki revije »Politika in pravo« piše, da so v kitajskem inštitutu za politične in pravne zadeve odkrili dn razkrinkali šest »buržoaznih desničarjev« med vodilnimi funk- Ribolov pod topovi Danes začne veljati sklep islandske viade o razširitvi teritorialnih voda — Britanske ribiške ladje bodo lovile znotraj pasu 12 milj pod zaščito vojnih ladij LONDON, 31. avg. (Reuter) — Britanska vlada Je objavila sporočilo, v katerem navaja svoje stališče do sklepa Islandske vlade, da bo teritorialne vode Islanda razširila s 4 na 12 morskih milj. Sklep islandske vlade začne veljati 1. septembra. Britansko sporočilo izraža pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o tej zadevi, da pa mora vlada v odsotnosti sporazuma zaščititi interese britanskih ribičev na odprtem morju. Britanska vlada ne priznava sklep Drugi proces v Bagdadu Bagdad, 31. avgusta (AFP) — V Bagdadu se je začel drugi proces proti voditeljem bivšega iraškega režima. Med drugimi odgovarja pred vojaškim sodiščem general Rafik Aref, bivši načelnik generalnega štaba iraške vojske pod monarhijo. Obtožen je rovarjenja proti Siriji in zlouporabe državnega denarja za finansiranje te zarote. Med pričami je sodišče zaslišalo tudi bivšega iraškega premiera Fadila Džamalija, ki je, ko je govoril o generalu Are-fu, dejal, da je naloga načelnika generalštaba izpolnjevati ukaze, ki mu jih daje vlada. Džamali je tudi izjavil, da ni zmeraj podpiral ameriške politike in da je večkrat prihajal v spor z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom glede »določitve zadev«. i> ______—_____ \TBEME Osrednje frontalne motnje so se meko Alp pomaknile nad naše baje. Zahodno Evropo je zajel nov val frontalnih motenj. Napoved vremena za jutri. Fre-ttj oblačno vreme, pozneje vmesne razjasnitve. Nočna temperatura |yd 10 in 14 stopinj, na Primor-^Kzn 20, naj višja dnevna okoli 25 mitnj Celzija. Islanda in meni, da lahko britanski ribiči še nadalje lovijo v vodah, ki so zajete z razširitvijo teritorialnih meja. Ko govori obširno o dosedanjih naporih za dosego kompromisa v tej zadevi, izraža britanska vlada v sporočilu prepričanje in upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala. Sporočilo tudi govori o tem, da bodo na bližnjem zasedanju Generalmte skupščine OZN sprožili vprašanje sklicanja druge konference, na kateri bi nadaljevali razpravo o problemu teritorialnih voda. Britanske ribiške ladje bodo še naprej lovile blizu Islanda pod zaščito ladij britanske vojne mornarice. Te ladje bodo lovile v treh pasovih, ki se začenjajo od 4 milj od obale in se širijo 30 milj v širino. Potemtakem bodo britanske ladje lovile v vodah, ki so znotraj meje 12 milj. Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes povedal, da so ZDA pozvale vladi Fcnfoni pr! Adenauerju Rim, 31. avgusta (Tanjug). Po nedavnem obisku v Bonnu se je italijanski ministrski predsednik Fanfani danes ponovno sestal ,s kanclerjem Adenauerjem v Cadenabbiji ob jezeru Como. kjer je zahodnonemški predsednik vlade na dopustu. Oba premiera sta nadaljevala pogovore. začete v Bonnu, o mednarodnih vprašanjih, posebej pa o zadevah Srednjega Vzhoda in o krepitvi sodelovanja v okviru Atlantskega pakta. Velike Britanije in Islanda, naj mirno rešita spor zaradi ribolova v teritorialnih vodah Islanda. Danska vlada je danes pozvala vse danske ribiške ladje, naj spoštujejo sklep Islanda o razširitvi teritorialnih voda na 12 milj. V pozivu danske vlade je rečeno, da je treba spoštovati to mejo okrog Islanda do sestanka sveta ministrov, članic NATO. Prav tako sta se opredelili švedska in norveška vlada. cionarji inštituta. To so Cien Tuan S ang, podpredsednik in član stalnega sveta inštituta za pravne in politične zadeve, Cen Ti Ciang, član stalnega sveta in pomočnik generalnega sekretarja inštitu ta C ang Tin Fu, član stalnega sveta in pomočnik direktorja raziskovalnega oddelka inštituta, Jeh Tu Jui, član stalnega sveta, Jang Ju Oing, član sveta inštituta in pomočnik glavnega urednika revije »Politika in pravo«, ter Ling Ci Han, pomočnik načelnika oddelka za mednarodne stike inštituta. V sporočilu je rečeno, da so bili vsi omenjeni »desničarji razrešeni vseh dosedanjih funkcij v kitajskem inštitutu za pravne dn politične zadeve«. Kvekerski seminar zaključen Kranj, 31. avgusta. — V Dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju so danes zaključili IV. mednarodni študentski seminar kvekerjev, ki mu je prisostvovalo 42 udeležencev iz sedemnajstih držav. I. V. ustavijo atomske poskuse. Toda hkrati je, prav tako kot Velika Britanija, povezal prekinitev atomskih poskusov z reševanjem nekaterih drugih razoro-žitvenih vprašanj. V izjavi za »Pravdo« je premier Hruščev dejal, da takšno ravnanje ZDA in Velike Britanije osvobaja Sovjetsko zvezo obveiznosti o enostranski prekinitvi atomskih poskusov, ki jo je SZ sprejela »v upanju, da bo našla pri vladah zahodnih držav dobro voljo v smislu takojšnje in splošne prekinitve jederskih poskusov«. »New York Times« komentira izjavo sovjetskega premiera Hruščeva in meni, da bi lahko pripravljenost ZSSR za zgčetek pogajanj 31. oktobra v Ženevi Odkritje spominskega kamna Ludvika Terčonu Koper, 31. avg. Dopoldne so na Pradah pri Kopru odkrili spominski kamen kapetanu LM I. razreda Ludviku Terčonu, ki se je pred letom v tem kraju smrtno ponesrečil z motorjem. Pokojnik je opravljal dolžnost komandanta prometne motorizirane milice v Ljubljani. Spomenik mu je postavilo Avto-moto društvo »Edo Klemenčič« iz Ljubljane, v katerem se je pokojnik aktivno udejstvoval in bil pobudnik za njegovo ustanovitev. Na komemoraciji so številni udeleženci, med njimi predstavniki TtNIZ in prometnega voda iz Kopra z globokim sočustvovanjem izrazili sožalje svojcem in položili vence k spomeniku. B. pomenila prehod z mrtve točke, ki vlada že dvanajst let. To bi lahko bila hkrati prelomnica v zgodovini. Toda »New York Times« pripominja, da bi nesoglasje med Vzhodom in Zahodom o tem, da je treba po sovjetskem stališču prepoved poskusov postaviti pred nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma, pokopalo vsako upanje in celo ogrozilo začetek pogajanj. LR Hrvatske je prisotne pozdravil Jože Jurak. Na željo prebivalstva te doline je bila ■ proslave poslana pozdravna brzojavka generalu Armade Ivanu Gošnjaku. Nova železniška proga Savski Marof—Kumrovec—Grobelno, ki jo grade tehnične enote JLA, bo imela za sotelsko dolino velik gospodarski pomen, saj jo bo povezovala s poglavitnimi gospodarskimi središči Slovenije, s Celjem, Mariborom in Ljubljano. Doslej so zgradili odsek do Podčetrtka, po katerem je danes prvič pripeljal vlak. Dela pri nadaljnji gradnji proge potekajo hitro in bo — kot pravijo pripadniki JLA — zgrajena do Dneva republike proga do Stranja, kjer bo priključena glavni železniški progi. Pripadniki JLA so si skupno z drugimi sodelavci mnogo prizadevali pri gradnji nove železnice. Od začetka gradnje do danes so položili 44 km tira, vgradili 70 tisoč kubičnih metrov gramoza, 21 tisoč kvadratnih metrov kamenitega kolovoza in 10.900 kubičnih metrov betona. Zgradili so tudi 172 metrov dolg predor in regulirali reko Sotlo v dolžini dva tisoč metrov. Iz teh nekaj podatkov je razvidno, koliko požrtvovalnega dela so vložili pripadniki JLA za razvoj našega gospodarstva. E. K. Pravda« svari » ZSSR bo nudila LR Kitajski »potrebno moralno in materialno pomoč v njenem pravičnem boju« TAJPEH, 31. avg. (AFP) — Topništvo LR Kitajske je danes še naprej bombardiralo otoka Kvemoj, na katera so doslej izstrelili kakih 178 tisoč granat. To je danes sporočilo nacionalistično ministrstvo za obrambo na Formozi. Sef južnokorejskega generalštaba Ju Hung je včeraj po prihodu v Tajpeh izjavil, da je »Južna Koreja pripravljena nuditi vsako vojaško pomoč for-moški vladi v boju proti silam LR Kitajske«. Generala Ju Hunga je poslal na Formozo, predsednik Sing Man Ri. Glasilo KP Z&SR »Pravda« je danes ostro napadla »ameriške imperialiste zaradi novega vojnega izzivanja na Daljnjem Vzhodu«. Ko komentira položaj v Formoški ožini, piše »Pravda«, da bo ZSSR nudila LR Kitajski »potrebno moralno in materialno pomoč v njenem pravičnem boju«. »Cas je — piše časopis — da ameriški imperialist) nehajo s preizkušanjem potrpljenja kitajskega ljudstva. Cas je, da preneha okupacija Formoze, ki je nerazdvojni del kitajskega ozemlja, a se je zdaj po volji agresivnih sil ZDA spremenila v žarišče nenehnih izzivanj proti LR Kitajski. Osvoboditev Formoze in vseh drugih obalnih otokov, ki pripadajo Kitajski, je notranja zadeva kitajskega ljudstva.« Ko »Pravda« poudarja, da »sovjetski ljudje podpirajo pravičen boj bratskega kitajskega ljudstva za zagotovitev zakonitih pravic na Formozi in drugih obalnih otokih«, nadaljuje: »Naj se ne uspavajo organizatorji oboroženih izzivanj proti LR Kitajski in naj ne mislijo, da se jim bo posrečilo lokalizirati dogodke. Vsaka agresija ZDA na Dalnjens Vzhodu bo neizbežno povzročila zaostritev vsega mednarodnega položaja in bo privedla do razširitve vojne na druga področja z vsemi posledicami, iz tega izhajajo.« Po XV. kolu na portoroških šahovnicah Računica kaže dobro... V XV. kolu se bile do prekinitve odigrane naslednje partije: Petrosjan-Averbach remi, Talj-Larsen 1:0, Matanovič-Fu-ster 1:0, Szabo-BenkS remi, Pachmann-Rosetto remi, De Greiff-Fischer 0:1 Cardosso-Gligorič 0:1, Shervin-Rronstein 0:1. Prekinili so Sangninetti in Olafsson ter Filip in Najkirh. TELEGRAMI RIM — Predsednik ZAR Naser je povabil predsednika italijanske vlade in zunanjega 'ministra Fanfanija, naj nradno obišče ZAR. Datum obiska bodo določili pozneje. HELSINKI — Novi predsednik finske vlade Fagerholm je izjavil, da bo njegova vlada vodila dosedanjo politiko Finske in se trudila, da se država ne bo vmešavala v spore med velesilami. NIKOZIJA — Po vsem Cipru so bile danes spominske slovesnosti za tistimi, ki so, padli v bojih za Ciper. Na saborni cerkvi v Nikoziji je izobešen seznam z imeni 139 ciprskih Grkov, ki so padl.i Skof Antimos, ki vodi ciprsko cerkev, je izjavil, da bodo ciprski Grki nadaljevali boj do zmage. PEKING — Uradno so sporočili, da so varnostni organi v pokrajini Kiangsi »odkrili določeno število oseb, ki so delovale kot agenti za Cangkajškovo in ameriško obveščevalno službo«. PARIZ — Sinoči so v mestu Ales v Južni Franciji Alžirci izvedli dva napada. Zažgali so rezervoar plinarne in neko garažo. Policija in gasilci so oba požara zajezili. PRAGA — Češkoslovaški premier Siroky je Izjavil, da v C SR še zmeraj ne bi smeli podcenjevati »ostankov buržoaznega nacionalizma in potrebe boja proti njim«, zakaj ti »izkoriščajo vsako težavo ali napako vlade, da bi v CSR povzročili narodnostna trenja in oslabili bratsko sožitje med Cehi in Slovaki«. RIM — V Italiji so letos zabeležili rekordno število tujih turistov. Julija ln avgusta, ko je teh največ, so zabeležili 15 odstotkov več tujih turistov kot lani v istem času. Lani je bilo nad 14,5 milijona tujih obiskovalcev, ki so v Italiji Izdali nad 300 milijard lir. Po zaslugi dohodkov od turizma ima Italija uravnovešeno plačilna bilanca. Portorož, 31. avg. (Od našega posebnega dopisnika). Fred XV. kolom ali startom v zadnjo odločilno tretjino v Portorožu smo že začeli računati, kako in kaj bo. Nič več in nič manj kot 12 igralcem smo novinarji prisodili, da imajo možnost kvalificirati se med kandidate, pri čemer obeh izločenih velemojstrov Filipa in Larsena tudi ne bi smeli popolnoma zavreči. Naš pretehtani račun je pokazal, da bi Gligorič s 13 točkami zasedel četrto mesto za Olafssonom, Pe-trosjanom dn Taljem pred Mata-novičem, ki bi se s skupino igralcev v 12.5 točke znašel na petem mestu. Kajpak so to samo želje, ki naj bi bile izpolnjene, dejansko pa bo končni vrstni red odločen za desko ali celo na poznejšem dvo- ali troboju. Kajti nekajkrat smo že doživeli, da si je kritično mesto delilo več igralcev. V XV. kolu je šlo v glavnem vse po načrtu. Jugoslovana sta igrala s Filsterjem in Cardos-som in — kakor prejšnjo soboto — pospravila obe točki. Tudi ostali so se držali novinarskih izračunov, le Talj je normo prekoračil, medtem ko sta Olafsson dn Pachman ostala podnjo. Kakor je bilo že rečeno, sta Matanovič in Gligorič požela ves izkupiček. Matano-vicu ni kazalo posebno dobro, toda nenadoma je udarila njegova pehota in Fiisterja je takoj zmanjkalo. Nasprotno pa je Gligorič proti Cardossu hitro nadomestil začetne poteze, prevzel pobudo in se lotil nabiralne akcije. Najprej je pobral kmeta, nato pa prodal trdnjavo in lahko figuro za kraljico in že je bila točka dobljena. Petrosjan in Averbah nista bila posebno zanimiva, zato pa je Larsen igral proti Talju slabše kakor prenekateri kategor-nik. Olafsson in Sangudnetti se bosta šla v nadaljevanju »večni šah«. Za Shervina in Bron- steina smo. že povedali, da sta igrala atomski šah. Treba je samo dodati to, da je Shervinu padla zastavica. De Greiff je daroval Bobyju figuro za napad, toda s tem je bilo tudi njegovega znanja konec. Szabo in Benko ter Pachman dn Ros-setto so zaključili prav miroljubno. Vrh tabele je ob tem razpletu ostal še najbolj nespremenjen. Edina sprememba je v tem, da je Talj prispel v višino Petro-sjana in sta zdaj oba na konju, hkrati pa sta se tudi 'oba Jugoslovana začasno zavihtela na častno 4. oziroma 5. mesto. ZAČETEK XVI. KOLA Matanovič — slabo Kronist je v XVI. kolu zabeležil do 19.30 ure dva remija — enega starega in enega novega. Včeraj nedovršena partija med Olafssonom in Sanguinettijem se je po medsebojnem sporazumu končala z remijem, danes pa sta se v nedeljskem slogu odločila za delitev točke San-guinetti in Talj. Jugosl- inska zasedba je tokrat drugič in zadnjič samo polovično pri delu. Gligorič je prost in bo imel tako kar tri dni počitka. Matanovič se bojuje z Rossetttom, ki pa mu zdaj ne kaže najboljše, ker je po jemanju žrtvovanega kmeta zašel v težave. Težko je reči, kako se bo izmazal, toda njegova pozicija je tako ali tetko precej žalostna. V ostalem ima tudi kmeta manj. Da, lahko se zgodi tudi najhujše ... Ostale partije bodo postale živahnejše šele v zadnji uri igranja. V dosedanjem poteku tf niti med neposrednimi ti llllieol niti med najboljšimi v igrali # slabšimi ni zgodilo nič OMpe-uetljivega. Dalmatinski marmor potuje na vse konce Poročni sprevod na otoku Susku pri Malem Lošinju Kamen j« najtrdnejše in najodpomejše gradivo. V vsej zgodovini človeštva so dleta v človeških Izvedenih rokah klesala kamen za čudovite zgradbe in kipe, za hiše in mostove in za različne okrasne predmete in dela velike umetniške in lepotne vrednosti. Kamen obdrži vdahnjeno lepoto in pričarano obliko stoletja dolgo. V Jugoslaviji imajo Istra, Makedonija, Bosna in druge pokrajine veliko najboljših vrst gradbenega in Mesarskega kamna, toda po najboljših vrstah raznobarvnega marmo-ra in gradbenega kamna je znana po6ebno Dalmacija. NaS kamen ▼ stoletjih V kraški Dalmaciji je narava že od najstarejših časov silila človeka/da je klesal kamen in ga uporabljal za najrazličnejše potrebe. 2e za Rimljanov so šteli dalmatinski kamen za odlično gradivo in že v prvih stoletjih našega štetja so lomili Rimljani kamen na otoku Braču in Korčuli. Kasneje, v srednjem veku, 60 številni slovanski klesarji, kamnoseki in zidarji postavili iz obdelanega kamna veliko zgradb izredne umetniške vrednosti. Iz našega marmora in bleščeče belega kamna je izrezljal mojster Radovan razkošni portal trogiir.sk e katedrale in s tem za stoletja zapisal ime svojega umetniškega dleta. Iz dalmatinskega kamna so ustvarjali in zidali Ivan Duk-novič in Andrija Aleši, bratje Gojkovič in Bokanič. Lucijan Vranjenin in bratje Andrijiči, pa še Utišenovič. Paskoje Mi-ličič, Grubačevič in vrsta drugih. Sloveči mojster Juraj Dalmatinac je z zgraditvijo re- Sonce žge skoraj zoprno, in zdi se, da je samo utrujeno od vsakdanjega žarenja. Zeleno listje na drevju se je sparilo in zvilo. Enolično brnenje kompresorjev se staplja s tihim šumom Krke, ki teče po dolini pod nasipom. Sončni žarki se odbijajo od bistre modre vode na zelena bregova. Vse je vroče, celo zeirdja pod brigadirskimi nogami. Spominjam se, kako so pred dvema mesecema Sarajevčani tu presekavali gozd. Ko so kopali prve kubične metre kamenja in zemlje, so osvojili prehodno zastavo glavnega štaba. Trasa je bila tedaj šele obeležena, tu pa tam razrita z gosenicami buldožerjev. Presek je bil tedaj ozka pot, razmočena vn blatna od vsakdanjega dežja. Danes, ko to pišem, se vzdigujeta na levi in na desni in visoko nadnje kamniti steni. Trasa se je zajedla globoko med stene useka, še hrapava, in neutrjena. Zrak štnsti in obrača jeklene svedre. Kamenje je trdo. Mišice minerjev Jose in Nika se tresejo, iz vrtin se pa vsipajo curki belega prahu. Samo od tega hriba so odkrušili 21.000 kubičnim metrov kamenja. Po sto min jyyka v salvah in meče kamenje na vse strani. Brigadirji vvšegrajsko-ru-damske brigade se spoprijemljejo s trdimi kamnitimi skladi. Nekateri udrihajo s težkimi macolami, drugi pa nakladajo kameni drobir in ga odvažajo v dolino za nasip. Vročina ne moti fantov in Aeklet. Nekdo je veselo vzklik. «11; — Hočemo, tovariši? *— Hooočemo! — je odgovorilo v zboru sto glasov, složno kot eden. Samokolnice so pohitele ie bolj. Krampi švigajo nad tftog i lj enimi pleči, lopate se nesančne šibeniiške katedrale pokazal vse odlike našega človeka, naših umetnikov in graditeljev. V vsej fevdalni dobi je cvetela v delavnicah ob dalmatinski obali kamnoseška obrt domačih umetnikov. V čudovito obdelani kamen neštetih zgradb, palač in cerkva v Šibeniku, Zadrti, Trogiru, Splitu, na Hvaru, Korčuli in v Dubrovniku so vklesali naši kamnoseki in kaparji vso bohotnost in nadarjenost • umetniške duše. Kasneje, po odkritju Amerike, ko se je preselilo trgovinsko središče iz Sredozemlja na Atlantski ocean, je začelo kamnoseštvo in umetno zidarstvo na naši obali upadati. To umiranje je bilo še bolj občutno pod avstro-ogrsko vladavino, posebno pa še v stari Jugoslaviji, ko je kamnarstvo samo revno životarilo in se omejevalo na drobna obrtna dela brez umetniške vrednosti. V tej dobi so obrtni klesarji obdelovali kamen po naročilu skopih bogatašev, ki so hoteli z dalmatinskim kamnom in marmorom polepšati nerodne cementne zgradbe. Obnova kamnarske industrije Ljudska revolucija in osvoboditev domovine sta preobrnili dalmatinsko kamnarstvo. Vedno večja gradbena dejavnost in veliko povpraševanje po vseh vrstah kamna je dalo vzpodbudo, da se je začelo v Dalmaciji spet razvijati kamnoseštvo in da je začela rasti kamnarska industrija. V začetku leta 1947 so ustanovili tudi veliko podjetje -Industrija jadranskega kamna in marmora«, ki se je do zasajajo hitreje, da se vzdiguje prah. Medtem ko sem se menil s komandantom brigade tovarišem Toretkovičem. se je približal fant in ponudil roko. — Zdravo, tovariš! Bil sem na petih delovnih aikcijah. Takih fantov in deklet še nisem videl. Delajo, nepojmljivo hitro ... — je rekel v eni saipi. Vprašal sem ga, kako mu je ime, pa je samo zamahnil z roko in šel delat naprej. — Šehič večkrat takole »pade z neba«. Zmeraj se šali; vsa brigada ga pozna po tem. Toda zdajle se ni šalil. Tudi jaz sem nekakšen veteran de-Vovnlh akcij. Toda takšnega poleta nisem videl še pri nobeni brigadi. Komandant je bil na trinajstih delovnih akcijah. Večkrat je bvl udarnik. Ima spomenico delovnih akcij. Je mlad. in velik. Pravi korenjak. Brigadirji te brigade so posebno ponosni na uspešno nakladanje vozov. — Prej je nakladalo voz po deset brigadirjev. Nikoli niso mogli naložiti v šestih urah več ko dvajset voz. Danes naložijo štirje tovariši v Šestih urah 32 voz. Ošel sem do teh junakov in jih opazoval pri delu. Ko se voz ustavi ob kupu. tedaj se Vusred. Momir. Halilovič iv Ragib razporedijo okoli visokega »zaboja« in čakajo. — Pozor — zdaj! — Lopate se zarivajo v drobno nadrobljeno kamenje. Vzdiguje sp nrah Konji nreplašeno opleta in z glavami. Ka/menje udarja ob stran- ske deske. Za/voljo prahu se danes zeio razširilo in zaobseglo skoraj vso proizvodnjo klesanega kamna v dalmatinskem Primorju. V kamnolomih tega podjetja, ki ima danes 9 velikih obratov na 25 delovnih mestih, pridobivajo velikanske kamnite sklade, težke od 5 do 20 ton, in raznovrstne, zelo lepo brušene marmorne in kamnite plošče. Te žagane plošče uporabljajo za zunanje in notranje oblaganje zgradb, za okras posebno veličastnih zgradb, dvoran, stopnišč in .podobnega. Razen tega proizvaja to podjetje tudi vse gradivo, ki ga potrebuje gradbena arhitektura. Tako izdeluje tudi razne stebre, fasade, oboke in podobno, razen tega pa obdeluje kamen tudi po naročilu, pripravlja kameni prah za tovarno karbida, melje kamen za izdelovanje ploščic, pripravlja sadro za potrebe cementnih (tovam itd. Vse to gradivo, posebno pa še žagane plošče in kamnite sklade, vročajo danes v vse jugoslovanske kraje. Velike množine kamnitih blokov in brušenih plošč raznobarvnega marmora pa tudi izvažajo v Belgijo, na Nizozemsko, v Južno Ameriko, v Anglijo, Severno Ameriko itd. Na tujih tržiščih zelo povprašujejo po tem blagu. Najbogatejše nahajališče marmora in plemenitega kamna Najbogatejše nahajališče kristalno belega kamna so poznali že od nekdaj na otoku Braču. Na tem otoku, ki je danes središče kamnarske industrije v Dalmaciji, se vrste eden ob drugem veliki kamnolomi, ki dajejo polmarmor in beli, na daleč sloveči -braški ne vidi, koliko je naloženega. — Minuta in pol! — Končano! Voz ]e naložen. Voznik gleda brigadirje in se čudi. — Nikoli še nismo čutili take delovne vneme, — je rekel Momir. — Boste zdržali tako do konca? — sem jih vprašal. — Ne samo, da bomo zdržali, temveč bomo dosegli še večje uspehe. Pridobili bomo večjo hitrost. Saj delamo šele drugi dan. — Odgovarjali so samozavestno. Verjel sem jim. Okoli dvanajstih sta prišla po useku tovariša Mika Tripa-1-3 in Mica N ovkovič. Brigadirji so ju pozdravili z minerskim pozdravom in vzklikanjem Titu. Centralnemu komiteju Ljudske mladine in glavnemu štabu. Ko sta se tovariša Tripalo in Novkomč oddaljila po trasi, so nadaljevali delo z nezma/nj-šano zagrizenostjo. Stopil sem po useku in se ustavil pri starejšem človeku. — Si morda iz podjetja »Beograd«? — Ne, brate, sem fe više-grajske brigade »Hamid Beši-rovič«. Menda ne misliš, da sem prestar? Še sem mlad! Lahko delam. Tudi tile »moji« mislijo, da sem star. Pridejo k -meni, pa pravijo: »No. Omer, tole delaj, je malo laže!« — Ne čuti se starega, čeprav ima drv aiinpefdeset let. Srce ga je potegnilo z mladino. Živi in dela z njo. Vidi velike stvari in o njem pišejo vsi časopisi. In ko je tako, si zares mlad, Omer! kamen-«. Bobovišče na Braču ima kamnolom še iz rimskih časov in daje izredni polmarmor, ki mu pravijo »amande«. V Dračevici pridobivajo marmor s plemenitimi pisanimi pegami, v Rasotici pri Sumar-tinu pa lomijo dragoceni marmor temnorumene barve, ki ga je narava okrasila z belimi školjkami. Poleg teh kamnolomov so veliki, osrednji obrati Puščišče, Splitska, Selca, Povje, kjer pridobivajo snež-nobeli kamen, odlično gradi- Tudi kamnolomi na Hvaru dajejo izreden kamen. V kamnolomu Bogomolje in Hvar pridobivajo lepe vrste belega kamna, ki je zelo primeren za brušenje in drugo obdelavo. Iz kamnolomov Seget in Okrug pri Trogiru izvažajo v inozemstvo velike množine pol-marmora. Razen teh kamnolomov, bogatih kamna in marmora, pridobivajo odlične vrste tega trdega blaga* tudi v kamnolomih dalmatinske Zagore. Neo-rič in Radošič pri Sinju in Zitnič ter Sedranič na območju Dmiša ter še drugi kraji dajejo zelo dobre in iskane vrste marmora. V kamnolomih dalmatinske Zagore pridobiva »Industrij a jadranskega kamna in marmora-« oranžni, sivi, rumeni, rjavi, črni in pisani marmor, ki ga uporabljajo za notranji in zunanji okras veličastnih zgradb, za oblaganje in okrasitev dvoran, stopnišč in obokov. Najboljša kakovost dalmatinskega marmora, ki ga je mogoče zelo lepo obdelovati in brusiti, postavlja naš marmor v vrsto najboljšega evropskega marmora in povpraševanje po njem je vsak dan večje. Samo malo- niže dela celjska brigada »poris Vinter«. Ni velike razlike v delu. Edina težava Celjanov so žulji na mehkih dlaneh. Večina izmed njih dozdcbj ni opravljala takšnega dela. Bolničarka Vera teka med njimi in utrujeno sope. — Danes sem porabila več obvez kot včeraj slame, ko sem tlačila slamnjačo, — se je šalila, ko je obvezovala žulj, ki je pravkar počil na Vinkovi roki. Angela in Anton sta kopala hodnike med kamnitimi skladi. — Dobro morajo biti očiščeni zemlje, da ne bo nič motilo minerjev ko pridejo. Rjavooka, nasmejana deklica Jana prinaša vodo. — Boste piiK? — sprašuje tovariše. — O, zakaj pa ne! Kamen pije naš znoj, mi bomo pa tvojo vodo, — se je pošalil France in zasajal kramp v trdo zemljo. Za mojim hrbtom je nekdo vzkliknil. Smeh! — Gledal sem in čakal, kdaj bodo brigadirji na željo namestnika brtigadnegn komandanta .bruhnili v gromovit smeh. Namesto pričakovanega še je zgodilo nepričakovano: k namestniku je pristopilo devetnajstletno dekle. — IzvolAe, tovariš namest nvk! — Pojdi z dvema tovariše ma v četrto četo. Tam se zgla si te pri komandirju. Ko je Jožica Smeh odšla proti četrti četi, ml fe namest- sveta Velik odstotek jugoslovanskega izvoza kamna Do prav pred kratkim so delali v obratih »-Industrija jadranskega kamna« po starem, v glavnem ročno in brez kaj prida strojev. Letos so pa popolnoma mehanizirali večino obratov in vpeljali stroje v kamnolome Puščišče, .Selca, Postira, Splitska, Dračevica, Seget in Drniš. Preuredili so stare žage in namestili moderna rezila v novi žagi kamna v Sučurcu. Gradivo, ki ga pripravlja to podjetje, uporablja deloma jugoslovansko gradbeništvo, več ko 700 kubičnih metrov kamnitih in marmornih skladov pa izvozijo v inozemstvo. Največ kupijo Belgija, "Severna Amerika, Nizozemska in Zahodna Nemčija, potem pa se zvršča mnogo držav na skoraj vseh celinah. Razen tega izvažajo tudi žagane in brušene marmorne plošče in izvoz je vsako leto večji. V vsem jugoslovanskem izvozu kamna daje to dalmatinsko podjetje že danes več ko 45°/o izvoznega blaga. Veliko bi lahko govorili o dalmatinskem kamnu in mar-moru, o neizčrpnem bogastvu čudovitih vrst primorskega marmora, o prastarih kamnolomih iz Dioklecijanovih časov in izredni lepoti dalmatinskih portalov, fasad in podobnega. Lahko bi govorili o mar-mornem razkošju v starih katedralah, plemiških palačah in v zgradbab ter dvoranah modemih mest. Dalmatinski marmor in kamen najdete tudi danes povsod, na mnogih ljubljanskih in zadrsikih ulicah, na Bledu in v Sarajevu, v Titogradu in drugod. Najdete ga na Dunaju in v mnogih mestih Zahodne Evrope. Velike sklade dalmatinskega kamna boste videli na splitski obali in v re-škem pristanišču, v belgijskih in južnoameriških pristaniščih. v Angliji in na Nizozemskem. skratka povsod. Nn gradbiščih naših največjih in najlepših palač boste zagledali dalmatinski marmor, in sicer v skladih in pa v gladko brušenih ploščah. V Beogradu se boste dolgo čudili bleščeči podobi velikanske zgradbe zveznega izvršnega sveta. Pri tem se spomnite, da je ves ta okras, ves beli in pisani marmor preskrbelo dalmatinsko podjetje »Industrija jadranskega kamna«. V Bania Luki vam bodo povedali, da bodo tam kmalu postavili velikanski spomenik padlim Krajišč-nikom iz belih skladov dalmatinskega marmora. Ce vas zanese pot mimo Splita, ne pozabite obiskati starega mestnega pristanišča. Tam boste videli grmade velikih klesanih skladov, ki čakajo na ladje, da jih bodo prepeljale na vse celine, na vse konce sveta. J. S. nik povedal, kakšna dobra delavka je. — Vsa brigada jo ceni. Ni dobra le na trasi, temveč tudi v naselju. Navidez je nežna in slabotna, dela pa skoraj tak^o kot katerikoli možak. Marija Voga in še nekatere ne zaostajajo za njo. Nikola je bil v Celju pri vojakih. Mesto mu je bilo všeč in ostal je tam. Lepo zasluži in kar dobro živi. Samo . •. pogosto ga vidijo okoli, barake V skupini Kvarnerskih otokov je Lošinj brez dvoma najlepši; ima razkošen borov gozd in čudovito modro laguno, ki se zajeda kot zatišni zaliv za ožino med trdimi skalami. Bogato sonce nad Lošinjem ne varčuje žarkov; otolcu je omogočilo, da je dobil »srebrno«, »zlato« in »biserno« obalo. To so tri posebne peščine zunaj zaliva proti odprtemu morju. V razkošju naravnih lepot z gostimi borovimi gozdovi, palmami in cipresami ob večni tihi pesmi morske plime in oseke se je tu ustvaril mali raj na zemlji. Prav ob morski obali, ob lošinjski laguni, dolgi okoli tri kilometre in prav toliko široki, je nabranih nekaj vrst hiš, medtem ko nekaterih zgradb, čeprav večjih, ne vidimo, ker jih zakrivajo bohotne veje večno zelenih iglavcev. Ob morju gospoduje in mika poglede »Karolina*, najlepša med najlepšimi. V zvezi z njo razpredajo razne pripovedi, ki imajo zgodovinsko podlago .in zadevajo skrivno ljubezen cesarja Franca Jožefa, ki je zgradil ljubici čudovito vilo, v kateri bi jo mogel skrivaj obiskovati. Pred sedemdesetimi leti je začela lošinjska pomorska slava bledeti. Mesto je imelo bogato pomorsko in ladjedelniško tradicijo, saj je dalo sto in sto pogumnih kapitanov in na tisoče neustrašenih mornarjev. Tedaj pa so začele izginjati iz Iošinj-skega pristanišča velike jadrnice ena za drugo, da bi odstopi'.. prostor parnikom. Lošinj se je znašel pred preobratom. Ladjedelnice niso več delale. Lošinjski ladjedelniški tesarji in graditelji ladij so bili prisiljeni banjaluške brigade. Zmeraj nekaj išče, povprašuje, odikod je kdo in koliko jih je, in pa, kako je zda.j v Banja Luki. Se. je kaj spremenila v zadnjih štirih letih . •. ? Ko sem sedel z vnžemArjem Obradovičem in mA je pripovedovali o dolomitu. »čudnem. kamenju tega preseka«, se je spuščal na traso obenem z roji Omarjev prvi somrak. Dolina ob Krki je izginjala v velikem oblatku belega prahu, ki ga je ratspuhnila eksplozija več sto min. Harmonikar je igral koračnico. Brigade so šle s pesmijo proti naselju v Kronovem. Jutri bo spet delovni dan. Jutri bo potrebna nova moč. Muhamed Kopič iskati zaslužek v drugih krajih. Le malo jih je ostalo na otoku. Stari lošinjski mornarji, njihove žene, dedi in babice so sedeli na klopeh pri »standarcu«, na trgu ali pa po »prizah« ob obali in začudeni opazovali poštne ladje »Lloydac, ki so ob nedeljah pristajale v pristanišču. Prihajali so potniki, neznani ljudje, večinoma iz Avstrije, da bi prebili zimo v milem lošinjskem podnebju. Iskali so toplo sonce in tišino neznanega mesta. To pa jim je obilo nudil mali Lošinj. Na željo tujcev so začeli usmerjati Lošinjoi svojo dejavnost za letoviški razvoj. Ob koncu prejšnjega stoletja je bil obisk letoviščarjev že zelr. velik. Rasla so manjša oskrbovališča, pojavile so se kavarne . . . Leta so tekla. Postopno so gradili tudi večje objekte. V njih so našli zatočišče gostje iz Avstrije, Madžarske, Češke Ln Slovaške, Nemčije, Francije in Anglije. Po krizi pod italijansko okupacijo je osvobojeni Lošinj sp-t zaživel kot turistični otok. Ima prav takšno podnebje kot Brioni. Zadnja leta se na tem otoku vedno bolj razvija turizem. Lani je čakalo na Malem in Velikem Lošinju 2230 postelj, letos pa jih je pripravljenih 2750. V večjih gostiščih na Malem Lošinju, kot so »Alhambra«, ‘Karolina«, »Dubrovnik«, »Sarajevo«, »Zadar«, »Rijeka«, »Cikat« in »Karlovac« stane oskrba v sezoni od 700 do 1200 dinarjev na dan, v nesezon-skih mesecih pa 500 do 700 din dnevno. Razen čudovitih peščin, vrste prireditev in evropskega šam-pionata v podvodnem ribolovu je obiskovalcem Lošinja zmeraj pri roki ena najzanimivejših ekskurzij do bližnjega otoka Su-saka; ta otok je edinstven po zemljišču, ljudskih običajih in ženskih nošah. Vsa tla otoka Suska so velikanski sloj najdrobnejšega peska, kjer ni prav nobenega kamenja. Na otoku rodi vinska trta, smokva in raste trstika, iz katere pletejo domačini plotove in mala pribežališča za kokoši in živino. Ob porokah in praznikh se oblačijo ženske ko1; kakšne baletke. Noša je edinstvena, obleka je pretkana s srebrnimi nitkami, vezenje je izredno, pokrivalo je podobno razkošni kroni, barve obleke so kričeče žive in pisane in prijazne za oko samo na tem soncem otoku, kjer so skoraj vsi prebivalci v bližnjem ali daljnjem sorodstvu. Zares je to edinstvena redkost ne samo na Jadranu, temveč na vsem svetu. Relja 'Atanasijevič # $ # MEZDNEGA KNJIGOVODJO lahko je začetnik, sprejmemo takoj v službo za delo v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Obračun«. ADMINISTRATORJA za delo na socialnem zavarovanju in zakona o delovnih razmerjih sprejmemo takoj v službo. - Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Administracija 3«. 5350-R Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Črtomirova 6, sprejme takoj VAJENCE za centralno kurjavo in vodovod za Ljubljano in gradiL Maribor, za elektroinstalacije, za ključavničarsko, strugarsko in livarsko stroko. Za vse stroke, razen elektroinstalacij, so potrebni 3 razredi gimnazije (ali 2 razr. in dopolnilni izpit), za elektroinstalacije pa 4 razr. gimnazije (ali 3 razr. in dopolnilni izpit). — Zglasiti se je osebno ali pošljite pismene prijave upravi podjetja v Črtomirovi ul. G. 5333-R 15 u&e&u pti Otočcu vo, primemo za umetniško m gradbeno uporabo. M*tiv iz reškega pristanišča lahko lahko ZA DOM IN DRU2IN0 Kopalnica v vsakem stanovanju Vsak dan se utrujeni vračamo domov, utrujeni od dela m vročine. Doma se pa te utrujenosti rešimo s hladno kopeljo in potem smo kakor prerojeni. Da se osvežimo in. temeljito umijemo, 'nam je potrebna kopalnica, tako misli marsikdo. Ke3 je, da je najudobnejše zlekniti se v kopalno kad, ali pa se vsaj umiti pod prho, toda tudi brez tega se moramo včasih zadovoljiti. Posebno poleti ni težko najti prostor, kjer se lepo umijemo, najprijetneje je sevedia zunaj na soncu. Ce pa smo iznajdljivi, si lahko še v tako tesnem stanovanju uredimo kotiček, kjer se bomo bhko kopali — saj to je nujnost, od katere je odvisno naje zdravje. Okusna marmelada iz mešanega sadja in paraaižnikov 2 kg dobrih aromatičnih Jabolk, t kg hrušk maslenk, 2 kg sliv in 1 in pol kilograma paraaižnikov. Jabolka hruške in slive parimo do mehkega v kozici, nato pa pretlačimo. poseboj parimo paradižnike. jih odcedimo m tudi pretlačimo. Kato zmešamo obe mezgi in Jo kuhamo na ne premočnem ognju med neprestanim blejanjem, da se nam ne pripali. Sladkor (približno 50 dkg na kg mezge) primešamo šele proti kon-uc kuhanja. Ce primešamo sladkor takoj v začetku, izgubi mezga svojo naravno lepo barvo in postane rjavkasta; to velja sploh za vse vrste marmelad. Ker tudi ko-Jica siiv vpliva na barvo marmelade, je priporočljivo, da slive pred kuhanjem olupimo, V ta namen vržemo slive v vre!o vodo in jih takoj prelijemo z mrzlo vodo in odcedimo. Slive bomo slahka olupile. Marmelada Je dovolj kuhana, če se nam ne razleze, ako jo damo malo žličko na krožnik G-lede dodatka sladkorja se ravnamo po okusu in kakovosti sadja. Prevelika sladkoba odvzame sadnim mezgam njihov prvotni naravni okus in vonjavo, vendar pa je pri slajših in gostejših marmeladah manj nevarnosti, da bi se nam pokvarile. Ce bi kasneje opazile, da *e Je začela marmelada kvariti, jo moramo nujno prekuhati in dodati še tekaj sladkorja. V primerih, če bi želele marmelado skuhati z najmanjšim dodatkom sladkorja, moramo že kuhano cnarenelado kuhati še 15 minut v sopari pri 100 stopinj Celzija. Tako konzervirana marmelada ae drži tudi leta. PEHTRANOV KIS: 1/3 literske-ga kozarca napolnimo z izbranim, opranim hi acbro odtečenim pehtranom. Nato skulamo 3/4 1 vinskega kisa z žlico soli in 1/8 1 vode, pustimo 10 minut vreti in vlijemo, ko se Je skoro ohladilo, preko pehtrana v kozarcu. Zaradi varnosti vlijemo po vrhu plast raztopljenega loja, nakar kozarec neprodušno zapremo in pustimo S tedne stati na suhem in zračnem prostoru. Po 4 tednih lahko unorabieno tako pripravljen pehtran za odišavljeni e pikantnih jedi. kakor tudi pehtranov kis za Izboljšanje vsake omake, kiselkastih juh, pripravljanje divjačine Ud. Dobro je. da kis odlijemo 'v posebno stelclenico in ga hranimo dobro zamašenega, pehtran pa lahko uporabimo še enkrat če ga dblijemo s kisom, ga dobro zapremo in ga shranimo poljubno dolgo. Tudi timijan pripravimo na Isti način, le da odstranimo debla in potrgamo samo nežno zele- nje- V vsakem sodobnem stanovanju je tudi kopalnica. Vedno mora imeti nepropustna tla, stene obložene s keramičnimi ploščicami in opremljena navadno s kopalno kadjo, umiva no školjko in s prho. Kopalna kad je primerna za družinsko uporabo, v kolektivne kopalnice pa spadajo prhe, ki so mno-'go bolj higienske. In v kopalnice spadajo še stenska ogledala, obešalniki itd. To so kopalnice, s katerimi danes še ne razpolaga vsaka družina. Toda možnost, da take kopalnice uporablja ima pa že mnogo ljudi. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da čuti vsak človek, ki kopalnico uporalja, v sebi odgovornost in pazi na red in snago ter pusti za seboj vse tako, kot se kulturnemu človeku spodobi. Majhna stanovanja nam večkrat delajo preglavice, saj za najnujnejše ni prostora, kje naj bo potem še kopalnica? Toda tudi v teh primerih se da pomagati in sicer s prenosnimi prhami v obliki omar, ki zavzemajo malo prostora. To s« pravi, da ni vzroka, da bi bili umazani, vedno in povsod lahko najdemo prostor, ali pa kar kopalnico, kjer se lahko umijemo in s tem odstranimo z našega telesa vso umazanijo, ki slabo vpliva na našo kožo in če ne mislimo samo na zdravje — kako se počutimo z umazanim vratom, z umazanimi nogami in gotovo nismo sami s seboj zadovoljni, ko smrdimo po znoju? Torej, čim več se kopajmo in poskrbimo, da nam bo to mogoče tudi doma! Samo po sebi je razumljivo, da je čistoča v kopalnicah nujno potrebna. Redno moramo umivati školjke in kadi in redno moramo čistiti tudi tla. Potrebno pa je tudi včasih, da vodi, s katero umivamo kadi in školjke, dodamo razkužilo in tako preprečimo prenašanje bolezni. T. J. Nasvet Arabski načm: Fino zmleto kavo damo s primerno količi- / no sladkorja v prahu 'v posodico in jo rahlo suho prepražimo, da vnovič osvežimo aromo in v sladkorju vzbudimo sladkobo. Nato tako pripravljeno snov zalijemo s vrelo vodo. Za mačo skodelico arabske črne kave žličko zmlete kave in približno žličko sladkorja v prahu (ne preveč rajši malo sladkorja). Otroški kotiček, ki si ga bomo ogledali na razstavi »Dru-in gospodinjstvo« v Zagretega je prikazati, da šolarju ali . predšolskemu otroku uredimo kotiček, ki je samo njegov, tudi v manjšem stanovanju. Na sliki vidimo priklopno posteljo, ki čez dan zavzame prav malo prostora, ker jo dvignemo k steni. (Za to posteljo je izdelal načrt ing. arh. / Kralj). Nekaj jedilnikov Kosilo: Fižolova juha, nadevane paprike, endivija s krompirjem v solati. Nadevane paprike. Lepe, mesnate paprike operi, odreži pecelj in očisti semenje. Nato jih napolni z nadevom, ki si ga med tem časom' pripravila. Enaka dela svinjskega in govejega mesa zmelji na mesnem strojčku in s čebulo prepraži na masti. Dodaj pest riža in ko ostekleni, zmes ohladi. S tem napolni paprike ter pokrij s prej odrezanim pokrovčkom. Naloži jih v široko posodo in zalij s prav mailo oslajenim kropom. Ko so napol kuhane jih zloži v paradižnikovo omako in jih v »jej kuhaš dio mehkega. Omako pripraviš takole: sveže paradižnike kuhaš do mehkega, nato jih pretlačiš. Na masti zarumeni žlico sladkorja ter dodaj kruhove drobtinice in prav malo moke. Svetlo prežganje zamešaj v omako, ki naj se zgosti. Paprike kuhaj pokrite. Večerja: Špageti z zmletim mesom, jabolčni kompot. Kosilo: Tuna kot zrezki, krompir v kosih, radič v solati, limonova pena. Tuno zrežeš na manjše kose, da dobiš zrezke. Te rahlo po-tolčeš z roko, natreš s soljo, pokapaš z limonovim sokom in. mrzlim oljem. /Potresi s sekljanim peteršiljem in cvri na vročem olju. Limonova pena. Naredi zelo trd sneg iz beljakov ter med mešanjem dodaj po okusu sladkorno moko. Nato dodaj limonin sok, da dobi zmes prijeten kiselkast okus. Peno serviramo v večjih kozarcih. Na dno kozarca položimo za pol žličke poljubne marmelade ali vloženo sadje, na vrhu pa spenjeno smetano. Večerja: Mlečen riž s čokolado. Kosilo: Goveja juha z rižem, paradižniki nadeti z jajci, kumarice v solati. Paradižniki. • * Mesnatim, srednjevelikim paradižnikom odreži kapico in izčisti semenje. Žvrkljaj jajca' (v poljubni količini) z vodo, dodaj malo strtega česna, sol, za n.ož-* no konico popra. Zmes nalij v pripravljene paradižnike in peci v pečiai, da jajoa zakrknejo. ačrtovanje in oprema V slovenščini smo nedavno dobili strokovno delo o sodobni kuhinji. O kuhinji in kuhinjskem delu se pravzaprav malo piše, zlasti strokovne literature o tem pri nas skoraj ni, da bi si človek skoraj mislil, da vprašanje kuhinje iin kuhinjskega dela ni kdo ve kako važno. Ce pa ti pride pod roko statistični podatek, da Je n. pr. število delovnih ur v gospodinjstvu dvakrat večje, kot pa število ur v industriji (če računamo v gospodinjstvu osemurni delovnik), se le nekoliko zamisliš, ali je to vprašanje važno ali ne. Omenjena knjiga (njen naslov je »Kuhinja — oprema in načrtovanje«, inž. arh. Branka Tancig, izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani) je pri nas prvo, lahko bi rekli pionirsko delo te vrste. Poudariti moramo, da je to sodobno strokovno delo, Tako krilo, ki je vedno lepo, priznava tudi letošnja moda OD MODNO KRINKO Od takrat ko so poročevalci zabeležili vtise kroja v liniji tulpe pa do oblik, ki so imenovane z »vrečo« se je pravzaprav zelo malo spremenilo. Razlika se skriva samo v tem, da je novi kroj prav počasi pronical v vedno manjše in že skoraj nepomembne modne trgovinice, večina pa tega nekako Temnosiva obleka iz volnene; mesto i, blaga, ki jo lahko nosimo na-kostuma. nj opazila. Ko pa ie dobil kroj ženskih oblek »prostaški« naslov vreč, je bilo opozorjeno najširše občinstvo. Pričeli so se ogorčeni protesti in vzporedno z njimi si je novi kroj neverjetno hitro utiral pot. Seveda mu je k popularnosti pomagala tudi preprostost izvedbe. Ce smo pri nas navajeni na to, da nam obleke skoraj redno ukroji šivilja, je izven naših mej položaj precej drugačen. Razen konfekcijske izdelave, kateri je preprostost kroja seveda tudi naj ljubša, si večina kroji obleke sama. Kljub dobrim krojem in ceneni pomoči, ki jo nudijo krojni oddelki raznih veleblagovnic in konfekcijskih trgovin pa je brez pravega znanja le težko dobro ukrojiti in sešiti žensko obleko. Vrečasti kroj pa je zelo preprost in manjši spodrsljaji, ki jih ustvari nevešča šiviljska roka, niso tako opazni. Poleg vseh teh objektivnih vzrokov, ki govorijo v prid vrečastega kroja pa ga zagovarja še vztrajna ženska želja, da hi bil njihov izged vedno nekoliko drugačen, nov. Vrečasti kroj pa se nam takšen tudi zdi, čeprav nosi tako nesrečno ime. Tega imena pa se je treba čim prej iznebiti in zato si modni diktatorji izmišljujejo nova imena, nove naslove, pri katerih Je novo samo ime, kroj pa je kar popolnoma isti. LETOŠNJA ZMAGA »VREČASTEGA KROJA« Menda bo skoraj pri vseh modnih poročilih pisalo, da se je vrečasti kroj umaknil bolj »ženskim« oblikam. Kdor pozorno (ali pa tudi površno) pregleda vso možno fototeko letošnjih jesenskih in zimskih modelov pa se bo začuden spraševal, kje obstajajo razlike, kajti razlik, resnici na ljubo, zares ni. Ce smo prav pozorni in smo prejšnje kroje imenovali vreča, bomo sedanje mogli imenovati rahlo zavezana vreča. Zakaj? Zato, ker je kroj letošnjih oblek popolnoma sti, torej vrečast, nov pa je samo visoko, tik pod prsi postavljen ohlapen pas, ki je prav -edkokedaj nekoliko bolj trdno zadrgnjen. Seveda bodo vse ti-te, ki niso ljubiteljice tako espodobno imenovanega kroja :ašle v svetu letošnje najno-/ejše modne zamisli marsika-eri migljaj. Širok pas si bodo Lrdno zadrgnile in »vreča« se bo pod njimi skrila. Ali pa bo- do vztrajale s tesno oprijeto obleko od pasu do pod prsi (nekakšen všit pas) in z zatisnje-nim očesom bodo lahko trdile, da so oblečene po najnovejši modi. NOVOSTI, KI NISO NOVOSTI Tisto, kar nas razveseljuje pri ogledovanju letošnjih modelov so spet izredno široki ovratniki ali pa precej visoki ovratniki, ki pa so še vedno od vratu odstopajoči, vendar dvignjeni, torej ne več ležeči. Dolžina kril je predvsem sprijaznjena z mislijo, da ima večina žen le lepe noge. Krila so precej kratka, saj komaj dobro pokrijejo kolena, čeprav za manj srečne lastnice nelepih nog skrbi slavni Diorjev naslednik, ki je krila svojim modelom spet podaljšal. Različne dolžine kril v različnih modnih hišah govorijo v številki nekako med 50 cm in 35 cm od tal. Krila so tudi pri kostumih pogosto široka (rahlo nabrana ali okrašena z nezalikanimi gubami), čevlji pa so včasih oblikovani tako, da je huda konica ob konou prstov omiljena s tem da izgleda kot odlomljena konica ošiljenega svinčnika. Seveda vse te novosti niso novorojene. Nekatere posebnosti letošnje mode smo opazili v kolekcijah preteklih let, nekaj pa jih seže malo bolj nazaj. D. P. ki se naslanja na praktične izkušnje, upoštevajoč sodobne tehnične dosežke, kakor tudi razne znanstvene ugotovitve, bodisi glede načrtovanja, sanitarnih in higienskih naprav, kakor tudi glede praktičnosti. Avtorica se je naslanjala tudi na naj novejša tuja tovrstna dela, kar daje delu še posebno tehtnost, saj imajo v razvitejših državah že dolga leta inštitute za proučevanje gospodinjstva in gospodinjskega dela ter so njihove izkušnje bolj alj manj veljavne tudi pri nas. Sodobna individualna kuhinja, s kakršno nas seznanja avtorica, se bistveno loči od kuhinje, kakršno smo poznali doslej. Sodobna kuhinja je majhna, to je nekak gospodinjski laboratorij, namenjen predvsem za kuhanje. Oprema v njej se ravna v prvi vrsti po praktični uporabnosti. Njene oblike so jasne in preproste.. Vsaka stvar ima svoj praktičen pomen. V kuhinji ni več nekdanje kredence. Prejšnje staro pohištvo je zamenjal dvodelni pas omar. Spodnje omare z delovno površino stoje na tleh, gornje omarice pa vise na steni nad njimi. Vsa ta oprema sestoji iz različnih manjših kosov-elementov, ki jih kupec kupuje po svojih potrebah in možnostih. Ze prvih nekaj kompletov je zaključena celota, ki v zadostni meri nadomešča sedanjo kredenco in delovno mizo. Osnovna delovna sre- dišča kuhinje so prostor za čiščenje in pripravljanje hrane, prostor za kuho in prostor za pomivanje in ostala opravila, ki so s tem v zvezi. Ta delovna mesta so razporejena tako, da gospodinja čim manj hodi, zato je oprema povezana v nepretrgan pas: najprej so korita za vodo, nato delovna miza in slednjič štedilnik. Prostor pod temi površinami pa je izkoriščen za shranjevanje posode in živil. Glavne prednosti te kuhinje, če jo primerjamo s prejšnjo, so prihranek na času, varčevanju s telesnimi napori in smotrno izkoriščanje talnega prostora. Ze če na hitro prelistamo knjigo, vidimo, da je avtorica vsestransko obdelala to vprašanje. Za primer, kako izčrpno je obdelano gradivo, naj navedemo eno od petfh poglavij, na katere je razdeljena knjiga. V poglavju »Delovna mesta in hrambe« govori n. pr. o shranjevanju živil (hladilnik, vgrajena' omara z ventilacijo itd.), pripravljanju hrane (delovna mesta, oprema, orodje), kuhanju (vrste štedilnikov), serviranju in obedovanju (pohištvo, aranžma jedilne mize itd.), pomivanju, pripravi tople vode, odpadkih. Okusno opremljena knjiga je natisnjena na finem papirju in ima v besedilu okrog 200 slik, risb in skic. Obenem s slovensko izdajo je izšel tudi srbohr-vatski prevod. G. G. Kakšna je naša teža ? Možje Stene Višina teža Višina teža 1.50 52.60 1.45 49.90 1.52 53.60 -1.47 50.90 1.55 54.50 1.50 51.70 1.57 55.90 1.52 52.60 1.60 57.20 1.55 53.60 1.62 59.00 1.57 54.90 1.65 65.80 1.60 56.80 1.67 62.60 1.62 58.10 1.70 64.40 1.65 59.90 1.72 66.30 3-67 61.70 1.75 68.10 1.70 63.50 3-77 70.40 1.72 65.40 1.80 73.10 1.75 67.20 1.82 75.90 1.77 68.50 1.85 78.50 1.80 70.40 3-87 80.80 Ali naša teža ustreza Tišini na- šega telesa ali je malo ali pa močno nad normalo? s p To smo že najbrž same ugotovile po pretesnih oblekah, kar venomer nam je nekaj okroglin na našem telesu odveč in bolj, ko se približuje žena 44) letom, čedalje raje se nabira tolšča in tako rade bi se je znebile. Za kako radikalnejšo shujševalno kuro se brez zdravnikovega nadzorstva nikakor ne bomo odločile. Tudi se kaj rado zgodi, da se nam vsak tak kilogram teže, ki jo Izgubimo v zrelejših letih pozna na obrazu. Pravijo, da vsak izgubljen kilogram postara ženo najmanj za eno leto. Koža na obrazu ni več tako prožna kakor ▼ mlajših letih in posledica tega so gube. Pri takih shujševalnih kurah pa se . moramo še prav posebno negovati. Deli okoli oči, pod ušesi, podbradek, vrat in roke, so pri shujševalni \ kuri najbolj prizadeti. Negujmo jih dnevno zjutraj in zvečer, uporabljamo dobro mastno kremo tako, da vse nastopajoče gubice že v kali zatremo. Uporabljajmo tudi razne sokove, ki nam jih daje narava v poletju, kakor kumarčni, paradižnikov itd., in si delajmo maske iz njih. Zato se tja odločimo za drugo sicer počasnejšo slgurnejšo pot brez posledic. Določimo si dva dneva v tednu, v katerih se bomo vzdržale vseh mastnih jedi, prekajenega in svinjskega mesa, hranile se bomo z zelenjava mi, ki so bogate z vitamini, a ne rede. Ogibale se bomo kruha, močnatih jedi, pa tudi sladoleda s smetano. Pa tudi v pijačah se bomo omejile na najpotrebnejše. Žejo si bomo gasile s sadnimi sokovi in neoslajenim čajem. Najboljše so kamilice, ki nam obenem urejajo prebavo, kar je prav posebno važno. Uživamo lahko po eno jajce v mehko ali trdo kuhano, ne pa ocvrtih. Veliko solate okisane s citrono, ogibajmo pa se veliki množini olja in majonez. Poleg tega je pa važna, tudi redna jutranja in večerna* telovadba. »Redna«, to se pravi, da ne izpustimo niti enega dneva, pa najsi smo še tako utrujene. Taka telovadba, po kateri se še temeljito oprhamo ali vsaj umijemo, nas bo izredno poživila in nas tudi živčno umirila. Izberimo si take vaje, ki so prav posebno priporočljive za trebušne in prsne mišice, boke in noge. Toda ni dovolj, da tako vajo naredimo 3—4-krat, najmanj 20-krat jo ponovimo in potem še stopnjujemo. Ce smo naše telo že polenile, bo šlo v začetku težko, toda že po nekaj dneh bomo vaje z lahkoto in tudi naglo opravile. Ne opustimo tudi rednega dnevnega enournega sprehoda. In še tretje Je potrebno. Lepa drža našega telesa. Včasih vidimo mlada dekleta, katerih drža je vse prej ko lepa hoja lena, telo je na vse mogoče načine zve-riženo, le ravno ni tako, da jih marsikatera starejša žena glede lepe drže in hoje daleko prekaša. Poskušajmd hoditi po sobi s knjigo na glavi. Samo knjiga je, a pomaga. Poglejma samo naše Istrijanke in Dalmatinke, ki prenašajo na glavah težka bremena in katere za njihovo elegantne držo in elastično hojo lahko zavidamo. Torej začeti Je treba in uspeh prav gotovo ne izostane. G. R.: Po vrnitvi z daljše kolesarske ture ste v pregibih kože v mednožju čutili pekoče bolečine. Vnela se vam je koža oziroma naredil se vam je volk, kakor ljudje po navadi pravijo. Pravite, da ste si vneto kožo zdravili z alkoholom in pudrom, vendar pa vam nj to prav nič pomagalo, nasprotno, vnetje se vam je celo zelo razširilo, tako da imate kožo v naznačenero Zm jesen predelu stalno mokro, kar vam povzroča hudo srbenje jn pa bolečine, zlasti pri hoji. 2elite si nasveta, kaiko bi srn čimprej znebili te velike nevšečnosti. Kožno vnetje, ki vas muči, je posebne vrste ekce-m. Po navadi se razvije med dvema sosednjima organoma na mestu, koder je izparevanje otežkočeno. Seveda je pa razširjenega in močnejšega vnetja pri vas krivo tudi nepravilno zdravljenje, ki je vneto kožo še bolj razdražilo. Tudi v tem primeru kakor sploh pri vseh ekcemih velja pravilo: vse dokler imamo opravka s svežim vnetjem kože. z drugimi besedami, dokler je vneto mesto še rdeče, dokler je se zateklo in rosi, je treba vneto kožo obvarovati vseh dražljajev. V ta namen uporabljamo obkladke s kamiličnim čajem, burovo vodo ali l-odstotno borovo vodo oziroma eno osmino—eno četrtino odstotno raztopino resorcina v vodi. Sele ko koža ne rosi več, lahko uporabljamo razna mazila. Uporabljamo pa pri suhih kožnih vnetjih lahko razne tekoče pudre in pa mazala, katerim dodajamo ihtdol, žveplo, salicil in podobno. Za primer kožnega vnetja, kot je vaše, priporočamo obkladka z burovo vodo ali 1—2 odstotno raztopino resorcina. Ko vnetje ne rosti. več, vam svetujemo kako žvepleno mazilo s cinikovo pasto na primer sulfokutin, dvakrat dnevno. Ko se vam vnetju umiri, lahko zaščitite kožo še • pudrom ali cinikovim mazilom. Ce je vnetje prav trdovratno, si pomagamo tudi z 2-odstotninu iapisom in obsevanjem. r 4 Str / SLOVENSKI PGROCEVflLEC / St. 206 — 1. septembra i»s Niso ostali le pri besedah V Trbovljah nastaja novo stanovanjsko naselje, dokaz ustvarjalnosti delovnega kolektiva, ki utriplje s podjetjem, ker vidi v njem svojo bodočnost Ob pisanju sestavka, da bo delovni kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah zgradil okrog 100 stanovanj po 1 milijon, ki je bil nedavno objavljen, sem se zavedal, da bo treba o tem primeru še kaj zapisati. Mnogi namreč — kot je bilo pričakovati — niso verjeli tej novici alj pa so mislili, da so to samo zamisli, ki ne bodo nikoli ustvarjene. V resnicj pa ni tako. Včeraj sem se tudi sam prepričal, da je vseh 100 stanovanj že zastavljenih in da potemtakem poti nazaj več ni su izdelujejo ohišje, okovje, žlebove in vse drugo, kar je potrebno za izgradnjo stanovanjske hiše. Zaradi tega ni nič čudnega, če bodo pocenili stanovanje za okrog 500.000 dinarjev. V začetku, ko je tovarniški komite ZK seznanil delavski svet in celotni delovni kolektiv s pobudo za gradnjo 100 stanovanj, kolikor jih trenutno potrebuje podjetje, je bilo precej nezaupanja. Po živahni razpravi na raznih sejah in sestankih ter po temeljitem premi- Gradnja novega bančnega poslopja v Trbovljah lepo napreduje Dve stanovanjski hiši bosta pod streho že prve _dni septembra, tretjo bodo pokrili do konca septembra, četrta in peta hiša pa bosta dobili krov oktobra in novembra. Vse stanovanjske hiše bodo nared za vselitev najkasneje do prihodnje jeseni. Vsak dan je ■ na delovišču okrog 40 članov delovnega ko-lektiva, ob nedeljah pa celo več. Nekateri delavci so že izpolnili svojo obveznost in si tako pridobili pravico do stanovanja, toda — kakor sami pravijo — sedaj ne bodo stali ob strani, ampak bodo še kdaj prijeli za delo, da bi bile stanovanjske hiše čimprej gotove. Bodoči stanovalci, ostali člani delovnega kolektiva in mladinska organizacija bodo opravili skupaj okrog 45.000 prostovoljnih delovnih ur. Seveda tu niso mišljena samo zemeljska in pomožna gradbena dela. ampak tudi izdelava stavbenega pohištva, razna kleparska in druga strokovna dela. Bila bj namreč nepopravljiva škoda, če bi na primer kleparji, mizarji in drugi profesionalci opravljali nekvalificirana dela pa gradbišču, če pa lahko v prostem ča- sleku vsakega člana delovnega kolektiva, pa se je zelo razredčilo število tistih, ki ne verjamejo, da bo sploh kdaj ures- V novem stanovanjskem naselju bo 25 dvosobnih in 72 enosobnih stanovanj ter 9 garsonjer. Podjetje bo porabilo za njihovo izgradnjo 80 odstotkov razpoložljivih sredstev sklada skupne uporabe, ustvarjenih v letošnjem in prihodnjem letu, čeprav tovarna še ni dograjena in bi bilo potrebno nabaviti tudi razne nove stroje. Ker pa se delovni kolektiv zaveda, da je bodočnost razmeroma mladega podjetja odvisna predvsem od človeka, mu je posvetil vso Občinski tržni inšpektorat v Lendavi ima pri svojem delu precej uspehov, čeprav mu za še uspešnejše delo primanjkuje kadra. Trenutno je v lendavski občini velika ponudba sadja in krompirja. Po izjavi občinskega tržnega inšpektorja odgovorni ljudje na poslovni zvezi v Lendavi niso pravočasno poskrbeli za potrebno embalažo in so v času naj večje sezone odšli na dopust. V lendavski občini ra- Uredbe o klanju telet. Tako je začelo primanjkovati teletine. Prav tako so ljudje začeli izkoriščati treniuten položaj in prijavljajo skoraj vsak dan zasilne zakole. Nedavno so v Lendavi zaprli začasno zasebno pekarno, ker prostori in naprave niso ustrezale sanitarnim predpisom. Lastnik pekarne mora v dveh mesecih odstraniti vse pomanjkljivosti. Kvaliteta kruha v tej č una j o letos najbkrog .150 vago- pekarni je bila slaba, higiena Tlrtv caHi a Tri 'ff' KoV4?\ -‘4-n' ___________________•: ^> Pomemben kulturni spomenik v Preddvoru Ze dlje čas a je v Lenartovi cerkvici na Bregu pri Preddvoru na delu restavraterska skupina Mestnega muzeja v Kranju. Cerkvica na Bregu, ki je pod zaščito komisije za spomeniško varstvo OLO Kranj, je pomemben kulturni spomentik Kočevje Ker je stanovanjski problem zelo kočljiv, ga bodo skušali rešiti z gradnjo novih stanovanj. Tako jih bodo letos zgradili 25, več stanovanj pa bedo gradili tudi posamezniki, ki so dobili dolgoročna posojila iz stanovanjskega sklada. V načrtu imajo ureditev moderne pralnice, ki bo dostopna vsem prebivalcem rudniškega naselja in Salke vasi. TO KAR POTREBUJETE KOT G3ESŠ TO KAR POTREBUJETE KOT ČLAN DRUŽINE 10 KAR POTREBUJETE KOT PROFESIONALEC da bi ugodneje, laže in standardneje živeli in ustvarjali — kot zadnjo besedo SVETOVNE PROIZVODNJE boste spoznali ob vašem obisku na rtie le za nas, temveč za vso Evropo. ! Menijo, da je bila cerkvica zgrajena že pred 15. stoletjem, medtem ko izvirajo freske — delo potujočih furlanskih slikarjev — prav iz začetka tega stoletja. Med odkritimi in restavriranimi freskami sta najbolj zanimivi freska Jurija (menda najlepša tovrstna freska v Sloveniji) in, freska Lenarta, patrona te cerkvice. Zanimivi so tudi podpisi obiskovalcev na robcuvih fresk. Na enem izmed njih je oelo podpi.s iz leta 1437, ki je naj starejši datum na freskah, katere so odkrili v Sloveniji. Naj večjo redkost pa predstavljata gotski okni iz 15. stoletja, ki sta v czadju prezbiterija. Okni, sestavljeni iz raznobarvnega stekla in svetopisemskimi podobami, sta menda edini ohranjeni gotski okni v Sloveniji. Z ureditvijo cerkvice na Bregu bo dobil Preddvor že tretjo k ul tur no-zgod ovinsko zanimivost. Restavrirane so že bile freske v Tupaličah in urejena svetovnoznana cerkvica Mačah. Vsi trije zgodovinski spomeniki bodo nedvomno privabili v Preddvor mnogo tujih in domačih gostov ter s tem še bolj dvignili privlačnost tega kraja k; se v zadnjem času turistično precej razvija. C. nov sadja, ki bodo "le** težko prodali. Kmetijske zadruge in podjetja se razen tega ne držijo dogovorjenih cen pri goveji živini in prašičih. Dejansko so se cene živini znižale, medtem ko so cene mesa ostale še vedno iste. Občinski tržni inšpektorat bo skupno s podjetji za odkup živine in prodaje meša izdelal kalkulacije in dokazoval, da so njihovi stroški previsoki in nerealni. Precej negodovanja je na terenu tudi zaradi nove pa zelo na nizki stopnji. Občinski tržni inšpektorat je organiziral tudi akcijo za odvzem vzorcev vina v gostinskih obratih na področju občine. Ugotovili so, da je gostinsko podjetje »Park« prodajalo vino, v katerem je bilo precej šmarnice. Šmarnico so odkrili tudi v zasebnem gostinske loka.lu v Lendavi. Poskrbeli so, da je neki zasebnik dobil dovoljenje za izdelovanje brezalkoholnih pijač, po katerih je izredno veliko zanimanje. Od socialistične- ga sektorja se nihče ni zanimal za izdelovanje brezalkoholnih Pijač. Tržni inšpektorat je tudi ugotovil, da je kakovost moke na področju občine zelo slaba in večkrat ne ustreza predpisanemu standardu. V občini je zelo pereče vprašanje ustanovitve trgovine v koloniji Pince-Marofu, kjer je nobeno trgovsko podjetje noče ustanoviti. Tako morajo hoditi potrošniki sedem kilometrov daleč v Len- davo. Trgovino v tej koloniji so ukinili zaradi premajhnega prometa. Morda bi kazalo v tem kraju ustanoviti trgovino s pavšalnim obračunom, kar je v tem primeru v skladu z Uredbo o trgovanju. Na to trgovino bi bilo navezanih okrog sto gospodinjstev. Ljudje kažejo za ustanovitev trgovine izredno zanimanje ter so pripravljeni celo sami prevažati blago iz Lendave do Pinee-Marofa. M. K. Novci sf&novcitijK v Medvodah Po večletnem čakanju in upravičeni graji medvoškega javnega mnenja, so bili slednjič predloženi načrti odobreni in za gradnjo velikih stanovanjskih blokov ni več ovire. Gordijski vozel je bil s tem presekan in omogočena izvedba investicijskega programa občinskega ljudskega odbora Medvode, ki ga je že lani osvojil in tud: po- * t $ # 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * Kmetijska zadruga z o. j. Raka sprejme SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO Nastop službe do L novembra 1958. Plača po dogovoru. Enosobno družinsko stanovanje preskrbljeno. Na razpolago službeno prometno sredstvo in potrebni pisarniški stroji. Ponudbe poslati do 15. IX. 1958 na naslov: Kmetijska zadruga Raka pri Krškem. Novo mesto — središče Dolenjske — leži na ovinku Krke. Je važno cestno križišče in j n: i-dobre avtobusne zveze z Ljubljano, Zagrebom in vsemi predeli Dolenjske. V mnogih stavbah se je ohranila srednjeveška arhitektura. Iz kulturne preteklosti so znane zlasti slike baročnega slikarja Metzingerja in slika beneškega slikarja Tintoretta v kapiteljski cerkvi. Novo mesto, ki postaja zlasti po vojni D-omembnejše gospodarsko središče Dolenjske, ima tudi precej kulturnih in prosvetnih ustanov (Foto Selhaus) trdil OLO Ljubljana - okolica. Za gradnjo I, etape stanovanjskega naselja, t. j. za kritje stanovanjskih objektov in komunalnih objektov in komunalnih naprav je predvidenih 164 milijonov din, pri skupni stanovanjski površini 6242 kv, metrov, kar predstavlja ceno 23.000 din za kvadratni meter. K tej proračunski vsoti bodo investitorji iz lastnih sredstev prispevali nad 25 milijonov din. Tako zelo pereče vprašanje stanovanjske izgradnje večjega obsega, bo po tako dolgotrajnem zavlačevanju precej le stopilo v odločilen štadij. Ze dograjeni štirje stanovanjski bloki Elektrarne Medvode, bodo v__na j bližjem času dobiji svoje nove mogočnejše sosede. Vsekakor je treba pri vsej tej razveseljivi široko razmahnjeni gradbeni dejavnosti misliti tudi na izgradnjo komunalne ureditve celotnega naselja. Za vse bloke bo mehanizirana skupna pralnica in sušilnica, likalnica in krpalr.ica. V samih stanovanjskih blokih pa naj bi odpadle pralnice. Oskrbeti bi bilo nadalje še potrebne prostore za gospodinjske servise, hišni svet za igro otrok ob slabem vremenu, kakor tudi potrebne zunanje površine za otroška igrišča. Kljub temu je nujnih prošenj '■a dodelitev stanovanjskih prodorov še vedno več sto. Sankovci Prostovoljno gasilsko društvo gradi s pomočjo vaščanov Gasilski dom, ki bo dolg 16, širok pa 6 m. Dom bo stal sredi vasi na najlepšem mestu. V novem domu bo tudi velika dvorana, katere se veseli zlasti mladina. J. G. Nekaj dni ob jezera Bučna reklama o letošnji sezoni na Bledu je res že mnoge privabila, da obiščejo naš Bled v sezoni, v polnem življenju. Kritike in pohvale, vse v isti od 6. do 21. septembra 1958 po velikosti tretjem mednarodnem velesejmu na svetu. Razstavlja 30 držav iz Amerike, Evrope, Azije in Afrike, s preko 7000 vzorci in velikim številom industrijskih novitet. Obenem boste videli tudi II. mednarodno mgstavo DRUŽINI IN GOSPODINJSTVO 1958 do danes največjo družbeno razstavno manifestacijo, ki ima namen, da vas praktično spozna in na-po!f>nj«kesa festivala s'MII BO Rti Ponedeljek, i. septembra. Dežurna lekarna: »Pri gradu«. Partizanska c. 1. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.no—8.05 Domače vesti, 8.15—9.00 Pester spored solistične in ansambelske glasbe, 9.00—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.30—55.00 Želeli ste — poslušajte!. 35.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10—7.30 Zabavna glasba. 17..?0—17.40 Mi in vi o športu, 17.40—‘13.00 Plesne melodije igra kvintet Tipel. poje duo Kvarnero, 13.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. R S 2 P » S 1 .. RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Šempeter pri Gorici razpisuje naslednja delovna mesta; 1. Stomatologa ali zobarja. 2. Zdravstvenega tehn i ka-zobo-tehnika, 3. Nižjega zdravstvenega tehnika — zobnega asistenta. 4. Pomožna pisarniška referenta (2). 5. Računovodje. Delovna mesta pod l. do ■*. so predvidena za Zobno ambulanto v Vrtojbi. Eno delovno mesto pod 4. je predvideno pri upravi. Nastop stlu&be moten takoj ali po dogovoru. Pogoji: Pod 1. Stomatološka fakulteta ali srednja odn. viija dentistična šola z opravljenim strokovnim izpitom. Pod 2. Srednja zobotehnična Sola, po možnosti opravljen strokovni izipit. Pod 3. Nižja strokovna -šola za zobne asistente. Pod 4. Nižja Šolska izobrazba (nižja gimnazija ali osemletka). Pod 5. Srednja ekonomska šola ali njej enaka izobrazba, 5 let samostojnega vodenja računovodstva ali pa 2 leti samostojnega vodenja knjigovodstva v zdravstvenih ustanovah. Predpisno kolkovane prošnje je dostaviti na naslov uprave Zdravstvenega doma Šempeter pri Gorici do 30. sept. 1958. K proSnjl priložiti dokaze o dosedanjih zaposlitvah. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija razpisuje na podlagi 33., 36. do 164. člena Zakona o Javnih uslužbencih delavno mesto za tajnika Občinskega ljudskega odbora Litija. Pogoji: visoka strokovna Iz- obrazba, končana pravna fakulteta ali popolna srednja Sola z večletno prakso. Ponudibe s podatki o zadnjem službovanju in življenjepis je treba dostaviti do 30. septembra 1958 na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Litija. očka Zrn veda® nas j« zapustil naj ljubi mož, očka in stari JANEZ JENKO upokojenec . Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 2. septembra, ob IS.30, iz Jožetove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena Aleksandra, hčerka Marica, por. Z&gair, zet Andrej, vnukinji Tanja in Dunja ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 31. avgusta 1958. SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION'«; franc. barv. revijski film »FOLIES BERGERE«. Režija Henri Decoin. Igrata Zizi Jeanmaire m Edciie Constantine. Tednik F. N. 35 samo pri zad-n.ii predstavi. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Ob lo matineja ameriškega barv. vvesterna »ŽIGOSAN«. KINO »KOMUNA«; amer. barvni cinemascone film »SEDEM LET SKOMIN-. Režija Billy W:lder. Igrata Marilvn IVIonroe In Tom Ev.eli. Predstave ob 15. 17. 19 ;n 21. Samo danes in jutri! KINO »SLOGA«: premiera sovj. barv. filma »PAVLE KORCA-GIN« (po romanu Ostrovskega »Kako se je kalilo jelclo«)- Predstave ob 15. 17, 19 in 21. KINO »VIC«: franc, vojni cine- mascope Mm »GRENKA ZMAGA*. Režija Nicholas Ray. Igra-io Richard Burton. Curd Jtirgens in Ruth Roman. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. KINO »SOČA«; amer. barvni we-stern »ŽIGOSAN«. V gl. vlogi: A’sn Ladd. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. KINO »SISKA«: zaprto zaradi po-pravil! LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ju- 2-oslov. kriminalni film »zasledovanje«. Predstava ob 20. Danes zadnjikrat! — Prodaja vstopnic uro pred začetfkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova S: amer. film »NANUK S SEVERA«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in ln. »TRIGLAV«: češki barvni film -NEKOČ JE ZIVE-L KRALJ«. — Tednik. V gl. vlogi; Jan Werich in Milena Dvorska. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dal.ie. KAMNIK: angl. barvni film »JUNAKI SERWUDSKEGA GOZDA^. BLED: mehiški film »UMIHAM SREČNA-, ob 18 ln 20.30. NOVO MFSTO »KRKA«: franr fiim 'OČKA. MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ« M 0 L! OGLASI KOMISIJA ZA RAZPIS DELOV MH MEST PODJETJA AVTO OBNOVE. L, J UBLJ AN A, Bežigrad 11. razpisuje delovna mesta z<. več kvalificiranih avtomehanikom kovinostrugarjev, dva navadn?« delavca in brusilca za mokro brušenje ležajev ali delavca za priučitev za to delovno mesto Nastop takoj ali po dogovoru Za kovinostrugarje, navadne delavce in brusilca je delovno mesto v obratu Šentvid. R 2532-1 MLAJŠO UPOKOJENKO z lastnim stanovanjem sprejme 3-članska družina za gospodinjska dela Dogovor med 18. in 20 uro pri Krosniku, Titova 25-B. m. nadstropje. 39588-1 TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA«, Sevnica, sprejme takoj oziroma najkasneje do 31. 12. 1953 trgovskega poslovodjo za svojo poslovalnico št. 1 v Sevnici. V poštev pridejo samo poslovodje, dobro verzirani v manufakturi. 3 poznanjem špecerijske in galanterijske stroke ter da imajo voljo za napredek trgovine. — Mesečna plača 20.000 din. družinsko stanovanje je na razpolago. Jamstvo zaželeno. Resne ponudbe pošljite upravi »Sloge« v Sevnici. R 2488-1 ZAZIDLJIV ŠTEDILNIK z bakrenim kotlom, dobro ohranjen, (levi), ugodno nrodam. Tomažič. (Primskovo 22), Stirnova 7. Kranj. 196G6-4 SOBO s oosebnim vhodom potrebujem Plačam eno leto vnaprei ali pomagam učencem nižiih razredov pri učenju. Pismen^ ponudbe pod »Nujno« v ogl odd. 19581-9 AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke za avto sedeže dobite narejene ali po naročilu. — Sar-navsky Vanda. Ljubljana. Fri-Skovec 5 (poleg Maistrove ulice). 19651-11 IZGUBLJENO MREŽO z denar jem na Zaloški cesti vrniti prosim proti nagradi. Stefi Vrbani-ščak. Zaloška C2. 19870-10 IZJAVLJAM, da Ostrež Valent n nj jemal drva iz mojega gozda Kovič Franc. Kresnice 28. 19440-11 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem »poročamo žalostno vest, da nas je za vedno prerano zapustila naša ljuba, dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA MRZLIKAR, roj. BLA2IČ It Drage 38 v 77. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 2. septembra 1958, ob 17.30 izpred hiše žalosti Draga 38, Kcmižal'ah. Globoko užaloščeni: mama, očka, Mairkio, Sonja, stari oče in sorodniki. Domžale, Ljubljana, Zagreb, Leoben, l. septembra 1958. V 83. letu starosti je umrl moj brat JANEZ DEBEVC župnik - zlatomainik v Bodanjah pri Vipavi Pogreb dragega pokojnika bo 2. septembra 1958, ob 10. uri dopoldne v Bodanjah, Žalujoča sestra Kati Debevc. 83. Palica v tetivi se Je sukala vedno hitreje in njena spodnja konica se je počasi uvrtavala v suhi les. Jim je vedno hitreje napenjal lok in že sc je iz luknje zafiel dvigati droben rjav prah. Peter je * netivom v rokah zavzeto opazoval Jima. Tudi on je tnal zakuriti brez vžigalic, toda tako hitro, kot zna Jim, ne zmore nihče! SPOROČAMO TRAGIČNO VEST, DA STA SE PRI IZVRŠEVANJU SLUŽBENE DOLŽNOSTI M. AVGUSTA SMRTNO PONESREČILA NASA ZVESTA DELAVCA VINKO SAMEJA DELOVODJA ELEKTRO-SERVIS DOMŽALE m DUŠAN VIDMAR ELEKTROTEHNIK OBRATA DOMŽALE POŽRTVOVALNA IN ZELO PRILJUBLJENA SODELAVCA BOMO OHRANILI V NAJLEPSEM SPOMINU DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO UUBUAMA-0K0UCA A m 84. Is prahn se je dvignil oblaček dima. Ko je Jim pir^il na kadeči se kupček, je v njem zažarelo. Vzel je nekaj netiva la ga nasul na desko, pihnil dvakrat, trikrat in že je plamenček obliznil cejdrove iveri. Jim je hitro naložil nanj še brezove lubje in nekaj suhih vejic planinskega lovorja. Veselo im *a-pracketalo in Peter je stekel po drva. Uprava za ceste LRS — Tehniška sekcija NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 8, razpisuje po členu 156 Uredbe o izvrševanju proračunov in po računovodstvenem poslovanju organov in zavodov (Uradni list FLRJ št. 35/55) USTNO LICITACIJO dne 8. septembra 1958 ob 8. uri na sedežu Tehniške sekcije v Novem mestu Prodali bomo izrabljene predmete: razne dele tovornega avtomobila znamke »ZIS« 3 t, poltovorni avtomobil znamke »Fiat« 0.31, motorno kolo znamke DKW 200 ccm, 4 rak ovna kladiva in stabilni diesel motor 1 cilindrski znamke »JJenti«, 8 KS. Ti predjneti so interesentom na vpogled vsak dan od od 7. —14. ure. Vabimo interesente obeh sektorjev. 5317-R Veletrgovina v Ljubljani razpisuje delovno mesto pravnega referenta Nastop službe j® mogoč s 15. septembrom 1958 ali po dogovoru. - Ponudbe požljite v oglasni oddelek pod »Veletrgovina«. 5349-R JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI V ŠTIRIH MEDNARODNIH ARENAH: POZNANJU, BUDIMPEŠTI, PRAGI IN RE1MSU XIV. kolo zvezne košarkarske lige Jugoslovanski športniki so v teh dneh spet posegli v boj na štirih (izmed petih) velikih mednarodnih odrih. Poznanj (veslači), Praga (odbojkarji), Budimpešta (plavalci in igralci vvaterpola), Reims (koiesarji) in Phiiadelplija (sabljači) so bila prizorišča prireditev v evropskem in tudi svetovnem merilu. Medtem ko so odbojkarji, plavalci in waterpo!isti šele začeli — Jugoslovani so se doslej dobro držali in poželi prve zmage — so veslači in kolesarji (na cesti) že opravili — Z našim veslaškim zastopstvom smo v primeri z obema zadnjima prvenstvoma na Bledu in v Duisburgu lahko zadovoljni. Okrepljeni četverec Mladosti je prišel na tretje mesto. Dostavljamo, da si je prav ta posadka priborila vozovnico za Poznanj šele po dolgotrajnem dvoboju z ljubljansko Savico, slovenskim čolnom št. I* Uspeh UHa-dost) je torej tudi priznanje Savici. Na sploh pa je eno tretje mesto v primeri z lanskim petini (dmsMe-Sculi) in šestim (Vla-šič) vredno več. Manj uspešni so bili amaterski kolesarji v najbolj izbrani konkurenci v Franciji. Po odlični uvrstitvi na domači dirki bi bili morali pokazati kaj več kakor hudo medlo 48. mesto Levačiča. Za zdaj ss pač tolažimo, da bodo odbojkarji, plavalci in ^vaterpolisti imeli srečnejše roke ... Sroisla kolajni za nas tolioret Dirka za drugo mesto imela tudi POZIVANJ 31 avg. — Zahodna Zahodna Nemčija je Nemčija je na jezeru Malta na največLčolnov v finalu — vsej črti ohranila primat najmoc - - nejše evropske velesile in kot lani zmagala v skupni razvrstitvi. Zanimivo je, da so v vseh disciplinah, razen dvojke brez krmarja, zmagale iste države kakor lani. dem. Edini jugoslovanski finalist — četverec Mladosti se je plasiral na tretje mesto. IZIDI — S k i f f : 1. Mc Kenzle (Avstr) 7:53,7, 2. Von Fersen (ZN) 3.05,0. 3. Ivanov (SZ) 8:11,0, dvoj- DOBER START Z W£TERP0L0M Budimpešta, 31. av. Danes se je slovesno začelo IX. evropsko prvenstvo v plavanju, skokih v vodo in ivaterpolu. V predtekmovanju na 100 m prosto .ie Jugoslovan Mušnjak v svoji skupini prispel na cilj zadnji in ne bo tekmoval dalje. Na 200 m prsno se je plasiralo za polfinale SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Eaidini — prvak med prožesicmali Reims, 31. avg. 67 kolesarjev iz 14 čiržav se je danes borilo za na-slov svetovnega cestnega prvaka. Ze po 25 km se je od glavnine utrgala četvorica, ki je vse bolj večala naskok. Baldini, Bobet, Nencini in Voo-rting so imeli že 6 minut naskoka, ko je glavna skupina vendar pospešila tempo. Ko sc ie razlika znižala na dve minuti, se je Italijan Baldini odločil za pobeg, ki je bil uspešen. Nova mavričasta majica je torej — Italijan Ercole Baldini. Izid: (276,7 kilometrov): 1. Baldini (I) 7:29:32, 2 Bobet (Fr) 2:12 zaostanka, 3. Darrigade (Fr), 3. Favero (It) itd. Po doslej znanih izidih na cestnem kolesarskem prvenstvu za amaterje je jugoslovanski kolesar Ivan Levačič zasedel 48. mesto. (enako kakor na 100 m prosto) 16 ndjboljših plavalcev. V tej disciplini niti v skokih v vodo za ženske Jugoslavija ni bila zastopana. V prvem tvaterpolskem srečanju je Nizozemska premagala Vel. Britanijo 4:2, Jugoslavija pa Bolgarijo z 8:1 (3:0). Jugoslovani so igrali tehnično mnogo bolje, povrh tega pa so bili napadalni pa tudi učinkoviti pred vrati. Bolgari so se v glavnem samo branili in zavlačevali igro. Za Jugoslavdjo so igrali: Muške-tirovič. Cipci, Čukvaš, Arneri, Radonjič, Barle in Stanešič. Gole so zabiti Cukvaš 3, Barle in Arneri 2 in Radonjič 1. Tekmo je sodil LO-rant (Francija). ka brst krmarja: 1. Fin- ska 7:52,4, 2. Zah. Nemčija 7:53,8, 3. Romunija 8:02,5, dvojka s krmarjem: 1. Zah. Nemčija 8:11,8, 2. Italija 8:17,9, 3. Švica- 8:38,7, double-scull : 1. SZ (Berkutov-Cukalov) 7:10,7, 2. Francija 7:13,2, 3. Zahodna Nemčija 7:16,5, četverec brez krmarja: 1. Zahodna Nemčija 7:00,8, 2. Romunija 7:07,0, 3. ČSR 7:08,5, četverec s krmar- jem: l. Zahodna Nemčija 7:33,3, 2. Romunija 7:34,1, 3. Jugoslavija 7:34,2, 4. Italija 7:37,8, 5. Poljska 7:39,2, S. Švica 7:40,6, osmerec: 1. Italija 6:19,5, 2. ZDA 6:22,2, 3. SZ 6:25,6. Finale četverca s krmarjem je bil zelo razburljiv. Do polovice proge je bil naš čoln zadnji, nato pa je prehitel tekmece drugega za drugim in le za desetinko sekunde izgubil srebrno kolajno. V obeh tradicionalnih razvrstitvah je Zah. Nemčija zanesljivo prva: Coupe Glandaz: Zah. Nemčija 4, Italija 2, Finska, Avstralija in SZ 1 točko, Coupe Monti: Zah. Nemčija 42, Romunija in SZ 22. Italija 21,5, CSR 12 itd. Prvenstvo 1959 bo v francoskem Maconu. Glavni dogodek pod zveznimi koši je bil to pot v Ljubljani Kjer sta se spoprijela velika tekmeca 01ympia in Crvena zvezda. Ta derby je bil pomemben predvsem zato, ker se je začela med njima dirka za častno drugo mesto. Naslov novega državnega prvaka je slej ko prej že zagotovljen vodilnemu Beogradu. Največje presenečenje je pripravil Radnički z zmago nad Partizane -:. Rad-nički je naposled le odrinil z zadnjega mesta, kamor je zdrknila Jugomontaža. Ljubljana pa po porazu z Beogradom niha v spodnjem delu lestvice vendar, če bo po sreči, se bo v naslednib zaporednih nastopih doma spet prerinila -v ospredje. Ljubljana, 31. avg. Arena pod Cekincfvim gradom že zlepa ni bila tako polna neučakanih ljubiteljev košarke, predvsem pa pristaše 01ympije, ki so se naposled res razšlo z neprikritim zadovoljstvom in zadoščenjem, da je to pot šlo vseh 40 minut te nepozabne tekme ko po maslu. Le kaj bi si košarkarski gurman sinoči lahko še zaželel! Vse je bilo na repertoarju: slovita Crvena zvezda, razburljive poteze in zapleti pod koši, ki so živce še tako brezbrižnega opazovalca spravili na konec niti ter nazadnje še sijajnih 10 minut, v katerih je domača petorka zaigrala v vsem blesku. 0LYMPIA : CRV. ZVEZDA 95:68 (43:34) Prvi uspehi ob mreži Praga, 31. avg. Prvi kvalifikacijski tekmi jugoslovanske moške in ženske odbojkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Pragi sta dali razveseljiva izida. V Skupini D v Pardubieah je moška reprezentanca premagala Turčijo 3:0 (15:8, 15:3, 15:13). Turško moštvo je bilo enakovredno našim samo v prvem nizu in deloma tudi v zadnjem. V jugoslovanski ekipi sta se najbolj izkazala, zlasti z Zvezni nogcmslaši se začeli z novo sezono r-sled vendarle tradicionalna mednarodna ekipna kolesarska dirka okoli jezera. Prvo mesto na tej zahtevni preizkušnji je zasedlo ZVEZNO TEKMOVANJE MODELARJEV JUGOSLAVIJE Slovenska ekipa tretja Včeraj se je v Ljubljani pod Ce-kinovim gradom končalo zvezno tekmovanje jugoslovanskih modelarjev. Ta dan so nastopili modelarji s krmarjenimi hitrostnimi modeli. Najboljši čas je dosegel tekmovalec Ščipanovič (Srb.) s 141 km na uro, drugi je bil Kolman (Slov.) s 131 km na uro, tretji pa Mičijevie s 130 km na uro (BiH). Tudi v tej kategoriji slovenski tekmovalci niso imeli preveč sreče. Končni plasma ekip je naslednji: KEGLJAČI V DOBRI FORMI Kranj, 31. avg. Državna kegljaška reprezentanca ,ie med zadnjim treningom za evropsko prvenstvo odigrala ' v Kranju dvoboj s Triglavom in že dosegla nov državni rekord, čeprav sedmi tekmovalec Steržaj (šteje šest najboljših) ob času poročanja še ni končal nastopa. Izidi: FLRJ 5309 (Smoljano-vič 867. Pogeljšek 923, Buneta 888, Dobrilovič 884. Hladnik 906, Grom 849), Triglav 5233 (Starc 888, Turk 880, Kordež 883. Martelanc 908, L. Ambrožič 843, M. Ambrožič 831). Jk. Hrvatska 7326, Srbija 6739, Slovenija 6531, BiH 6112 in Makedonija 3983 točk. Ob koncu tekmovanja so najboljše ekipe po kategorijah pre- W>:-:-W3!K!S7SfiSfSft?v‘: Jele prehodne pokale prav tako pa tudi zmagovita ekipa celotnega finala. Najboljši modelar letošnjega leta je postal Emil Presl (Hrvatska). odlično moštvo Odreda lz Ljubljane s časom 2;39:40 pred Pulo, Celovcem (Avstrija), mariborskim Branikom in drugimi. Vsi tekmovalci so morali prekolesariti pot okoli Blejskega jezera natanko 16-krat. kar je znašalo natanko 100 kilometrov. DR2AVNO TENISKO PRVENSTVO Jovanovič — presenečenje št. 1 Beograd, 31. avg. — Predzadnji dan teniškega prvenstva FLRJ je prinesel mlademu Jovanoviču še eno lepo zmago. Tokrat je v zaključnih igrah članov porazil še Plečeviča 6:8, 4:6, 6:2, 6:0, 6:2. Ke-retič je zmagal proti Nikoliču 6:2, 4:6, 6:3, 6:4. Za prvo mesto bo odločilno srečanje obeh Zagrebčanov. Ljubljančan Škulj je z zmago proti Pihlerju 6:o 6:2 najbližji petemu mestu. Nova ženska državna prvakinja je Genčičeva. ki je v zadnji igri porazila lansko zmagovalko Martinčevo 6:4. 6:3. Mariborčanka Lovrečeva je sedma. KERETIC SPET PRVAK V odločilni igri državnega teniškega prvenstva Je lanski prvak Keretič (Jugomontaža) premagal mladega Jovanoviča (ZTK) 6:2, 1:6. 9:7, 6:1 in tako ohrani! na- slov. Tretji je Plečevič po zmagi proti Nikoliču 6:3. 6:2, 6:2. Prvaka v parih sta Jovanovič in inž. Brixy, ki sta v finalu zmagala proti Fanajotoviču in Nikoliču 6:2. 6:8, 6:4. V ženskih parih sta zmagali v zaključni igri Genčič in Ferič proti Petrovičevi in Martinčevi 7:5, 7:5. Waterpolistom Ljubljane se tudi tp pot ni' posrečilo uveljaviti se med zvezne ligaše A J k C ■ VV..V« «^?-Č.-9AvV' . . I—/ A" rJL WSkm Spet smo bili na remontnem sidrišču, da bi kolikor mogoče dopolnili prekinjena popravila — zato smo imeli že drugič po prihodu v New London prosto soboto in nedeljo. Ko smo v petek popoldne zaključil delo, se je Jim — slej ko prej brez besed — oblekel v civilno obleko in izginil. Običajno vprašanje »Dovolite, da grem na obalo, sir?« je demonstrativno zanemaril in pojavil se je spet v ponedeljek zjutraj, natanko petnajst minut pred časom, ko smo se navadno lotevali dnevnih opravil. Naslednji teden, ki je prinesel deževje in prve zimske zmrzali, ni bil Jim nič boljši. Odhrenkal je izmeno na mostu, naredil, kar je bilo treba, in nič več. Ko je prišla nanj vrsta, da odpelje ladjo iz pristanišča ali da jo zvečer pripelje vanj, sem moral preživljati z njim na mostu dolga, neprijetna, tiha obdobja in dvakrat, ko sem ga hotel za nekaj minut zamenjati pri dolgočasnem straženju, me je zavrnil z osornim ■ »Ne, hvala!« Tom in Keith sta kajpak prav tako ostro občutila napetost, čeprav o njej nismo razpravljali, in nenavadni molk med ostalo posadko je kazal, da jo je čutila tudi ona. Jim je bil priljubljen. Miller in Kane sta sprejela mojo odločitev o Jimu brez vprašanj in pripomb. Roy Savage ni sicer rekel ničesar, a je na zunaj kazal, da je nekoliko razburjen;, toda nisem mu hotel pojasnjevati ničesar. Tu res ni bilo mogoče kaj dosti povedati. Prva pripomba, ki jo je izrekel poveljnik eskadre med prižiganjem pipe, je bila velikodušna. »Storiti morate pač tisto, kar vam veleva vest, Rich. Ne bi hotel, da bi priporočili koga, na čigar zmožnosti se ne morete zanesti.« Dotlej je bilo vse dobro. Potem pa se je razgovor zasukal v nepričakovano smer. 1 »Ali bi radi Bledsou odrekli zmožnosti za poveljevanje na podmornici?« je nenadoma vprašal in zamahnil s kadečo se pipo, katere ustnik je bil naperjen proti meni. »Če ni zmožen poveljevati'podmornici, nima pravice, da bi bil operativec. Saj ueste, da bi moral prevzeti vaše dolžnosti, če bi se vam kaj pripetilo.« Zdi se mi, da bi bil lahko predvidel tak obrat. Lahko bi si bil vnaprej zamislil takšno reakcijo, moral bi jo bil pričakovati. Ko je čakal odgovora, sem čutil, kako se me polašča groza. Po vsem, kar sem prizadejal Jimu — še to. Spomnil sem se le na enega Bluntovih priljubljenih izrekov, ki se je nanašal na to, da je treba biti včasih previden, včasih pa trden in preračunljiv. Zdaj je bil še čas za drugo. Globoko sem zajel sapo in spregovoril: »Poslušajte, komodor. Jaz sam sem kriv tega, da sem prezgodaj priporočil Jima Bledsoa in da ga nisem pripravil na to — ne on. Na njem ni nobene napake, ki bi je ne bilo mogoče popraviti v kratkem času. Jim je odličen, popolnoma zmožen podmorniški častnik, ki bo pridobitev za podmorniške sile in za podmornico. Ne bi mu smeli zapreti poti do poveljniškega mesta.« Za trenutek sem zaskrbljen utihnil in iskal prepričljivega odgovora. »Zadovoljen sem z njim. V vsakem primeru bi ga rad imel še dalje za operativnega častnika,« sem zaključil z neprijetnim občutkom. Blunt je nekaj sekund molčal, bobnal s prstom po mizi in vlekel pipo. »Dobro, vi ste Bledsoejev kapitan in morate že vedeti, a prekleto neprijetno je, če kvalifikacijski odbor sredi postopka ustavi delo. Če ne morete prevzeti odgovornosti takrat, ko je prišla vrsta nanj, nočemo imeti z njim nobenega opravka več.« Blunt je bil znan po predirljivem pogledu in zdaj ga je zapičil vame. »Ne bi ga smeli priporočiti, če ste menili, da ni pripravljen za to, Richardson,« je dejal počasi. Srce mi je padlo v hlače. »Sprejeli bomo vaše stališče in dovolili Bledsou, da bo potegnil daljši konec palice. A to vam bo preprečilo premestitev na ladjo, ki sem vam jo obljubil. Zal mi je.« »Tudi meni je žal, sir,« sem odvrnil, a to sem že pričakoval in ko so se vrata njegovega urada zaprla za menoj, se mi je odvalil kamen s srca. Življenje je teklo po novem naprej. Nekaj tednov ni bilo nobenih omembe vrednih sprememb. Naše operacije so tekle kot po navadi. Jim je bil učinkovit, natančen, uren in ne- dostopen. Kadar je le mogel, je hodil v New Haven. Potem pa nas je zajel vrtinec. Ko smo se ob nekem deževnem, mrzlem četrtkovem večeru vlekli v pristanišče, nas je čakal na sidrišču kapitan Blunt s skupino treh drugih kapitanov in treh civilistov. »Radi bi se pri priči pogovorili z vami, Rich,« je zavpil, ko nas je Tom Schultz, ki je bil dežurni, prislanjal k pomolu. »Izročite ladjo operativcu in skočite na suho.« To je bilo zares nenavadno. Smuknil sem čez rob mostu in hitel navzdol po klinih lestve, ki mu je bila pritrjena k boku, v Škarjah preskočil ograjo na krovu, se za hip prijel, premeril razdaljo do pomola, ki se je počasi krčila, in skočil na suho. »Kapitan korvete Richardson, to je kapitan bojne ladje Shonard iz Ladijskega biroja,« je rekel kapitan Blunt. Strmel sem v komodora z občutkom, da so moja obledela poročniška znamenja na ovratniku srajce vse preveč vidna. »To sta kapitan bojne ladje Smith in kapitan bojne ladje Weatherwax — in tole kapitan fregate Radwanski, poročnik bojne ladje Sprawny in poročnik bojne ladje Dombrowski.« Komodor se je otepal z imeni civilistov. Resno sem jim stiskal roke in ugibal, kaj vse ,to pomeni. »Moramo se pogovoriti. Stopimo gor v mojo pisarno.« Ko je komodor obmolknil, se je obrnil in odkorakal proti dvema avtomobilima, ki sta čakala na zgornjem koncu sidrišča. Zaklical sem Jimu, ki je ves mrk stal na krovu: »Prevzemi, Jim. Vrnil se bom, kakor hitro bom mogel.« Ko smo prispeli v Bluntovo pisarno, je kakor navadno posegel kar v sredo stvari in me še bolj zmedel. »Gospodje,« je rekel, civilistom, »kapitan korvete Richardson bo poveljeval vaši novi ladji.« Skoraj me je zadušilo. Visoki civilist, Radwanski, se je obrnil k meni in obotavljaje spregovoril. »Ve-se-li-nas-da-smo-vas-spoznali.« Vse zloge je enako poudaril. »Pra-vi-jo-da-imate-lepo-podmornico. Ime-nova-li-jo-bo-mo Lightning Swift.<< Še zmerom se mi ni niti najmanj sanjalo, o čem pravzaprav govorijo.