118. Številko. U UuMinni, v sredo, 23. mola 1906. XXXIX. leto. **hai» fsak dan zvečer, ialmSi nedeUe in praznike, ter Telja po pošt! prejeman za evstro-ogrske dežele aa to leto *6 K, s« pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K BO h, za en mesee * K 30 h. Za LJubljano e posipanjem na dom za to lete 54 K: xx pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za to leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K frO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba »raz iitodobne rpoSi^atve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — ?eko?:8i o<* ne vračalo. — Uredništvo in upravništvo je ▼ Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr.t upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Crednifttva telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezno številke po 10 h. Upravni&tva telefon št. 85. Južna železnico - nasprotnica Slovencev. S Š t a j e r s k e g a. Čital sem poročilo, da se kolodvor v Ljubljani ne bode še letos povečal, ampak da se to zgodi enkrat v bodočnosti! To se poroča že več let! Kako drugače postopa vodstvo tega podjetja v Mariboru, v Celju, v Ptuju itd. Koliko se je na kolodvorih teh mest v zadnjih letih predelavalo, prezidalo in dozidalo! če se popra-šuje, zakaj se izkazuje tem mestom tolika naklonjenost, se odgovarja, ker so to nemška mesta, ali mesta z nemškim značajem! Glede mesta Ptuj pa se še posebe povdarja, da to mesto uživa pri ravnatelju dr. Egerju radi tega toliko milosti, ker ga je občinski za-stop ptujski izvolil Častnim občanom in mu je priredil neko pojedino ! Vox populi! Kaj pa, ko bi mestni zastop ljubljanski začel to vprašanje študirati? Morebiti ga dovede ta pot preje do zaželjenega cilja! Neznatno mesto Ptuj je dobilo šele pred kratkim delavnico južne železnice! Nastanilo se je več uradnikov in delavcev v Ptuju, se ve, le Nemcev ! Krepiti nemški element, to nalogo vrši posebno južna železnica na slovenski zemlji! Zatorej voli tudi povsod proti Slovencem, tako v Celju, kakor v Ptuju in Mariboru, posebno pri volitvah za okrajni zastop! Daje ravnatelj južne železnice mestu Ptuj posebno naklonjen, se da tudi iz tega sklepati, da je to mestece imelo že lani poseben lokalen vlak za zvezo z Mariborom mimo Pragerskega, da pa e bas tega meseca dobilo še dva nova vlaka! Sedaj ima Ptuj tri lokalne vlake do Maribora; postaje Moškanjci, Velika nedelja, Ormož, Središče pa nobenega! In vendar bi lahko vsi ti vlaki, ali vsaj eden ali dva vozila n. pr. do Čakovca naprej, mimo vseh preje imenovanih postaj! Ne samo mesto Ptuj, ampak celi okraj ptujski in ormoški potrebuje tu boljšo železniško zvezo z glavno progo. Ravnateljstvo južne železnice pa tudi drugod protežira mesto Ptuj. Župan Or- nig je v mestu pokupil vse večje prostore, pripravna za stavbišČa. Tako je tudi kupil na izhodni strani kolodvora od graščaka Pon-graza neki travnik. Ornig je plačal m2 po 18 vin., delavcem južne železnice pa je za stavbišča prodal m2 po 80 vin.! Svet pa leži tako nizko, da se večkrat ob povodnji preplavi. Delavci so potrebovali pot od delavnice do svojih novo zgrajenih stanovanj. Tega pa ni priredil prodajalec Ornig, ampak je plačala en del stroškov južna železnica, drugi del pa mestna občina Ptuj! Ti stroški so znašali več tisoč kron! Profit je pobasal Ornig, a južna železnica, ki je sicer skopa, je vendar priskočila ! Sedaj pa dela Ornig na to, da bi povodnji zaprl pot na svoje posestvo, da bi vrednosb tega še pomnožil. Ker menda južna železnica in občina Ptuj ne marata vec v to svrho prispevati, ker so se tudi delavci uprli, hoče si Ornig na drug način pomagati. Cesta od Trefa do Grajene, ki zdaj niti ni cela občinska, niti v mapo zarisana, ki pa se nahaja v obsegu mestne občine, se ima vsled prizadevanja župana Orniga, ki je obenem okrajni načelnik na stroške okrajnega zastopa ptujskega povzdigniti v okrajno cesto! Okraj naj v bodoče to cesto vzdržuje, katera je za okraj brez pomena, katera sluzi v prvi vrsti le Ornigu! Balkonsko pisma. (Srbija: Volilna kampanja. — Slovenski igralci v Belgradu. — Bolgarska: Jugoslov. umetniška razstava.) Bel grad, 17. maja. (— ut.) Volilna kampanja se za sedaj vodi takorekoč edino v Belgradu in sicer v časopisju, a v notranjosti Srbije je še dosti mirno. Borba v notranjosti država se začne malo pozneje, pred samimi volitvami, ker poljedelci pač nimajo preveč časa na razpolago, da bi se mogli pripravljati dva meseca za volitve, Četudi je od jugoslovanskih seljak o v srbski politično najbolj prebujen in se za javne stvari zelo mnogo zanima. Zato se pa v prestolnici že sedaj živo dela. Strankarski listi se pečajo skoraj izključno samo z volitvami in so vse drugo pustili na stran. Radikalni organi napadajo samostalce in obratno — in ta časopisna bitka je ostra! Najhujše obdolžitve padajo z ene in druge strani, ali vse te obdolžitve so po večjem delu ali popolnoma izmišljene, ali se pa kaka mala pogreška neverjetno potencira. Tako je med radikalci in samo-stalci, a reakcijonarji so veseli in zadovoljni, pa napadajo ene in druge in se priporočajo dobremu in pametnemu srbskemu narodn kot edini pošteni in za vse dobro zavzeti sinovi matere Srbije. Ti reakcij onarji, ki so imeli nekdaj — po milosti Milanovi in Aleksandrovi — priložnost vladati in so delali taka nasilja kot pred sto leti turški paše, upajo, da izkujejo iz te borbe med dvema svobodoum-nima strankama lep kapital za sebe in so se v to svrho celo sporazumeli pristaši obeh reakcij on arnih strank (nacijonalci in konzervativci), da postavijo pri volitvah skupne kandidate. Ali ta bomba ne nanese svobodoum-m*m strankam nobene škotle, ker ne bo eksplodirala. Stari, reakcijonarni režimi so še v svežem spominu in pri svobodnih volitvah reakcij onarji nikdar več ne dobijo večine, in ako se združi v Srbiji vse, kar svobode trpeti ne more — ker je ne zasluži. Splošno se je mislilo po junijski resoluciji, da se reakcij onarji ne pojavijo več, nego se skrijejo „u mišje rupe" in to se je tudi zgodilo takoj v začetku. Reakcij onarne stranke so enostavno prenehale eksistirati, vstavile so izdajanje svojih glasil in se je mislilo, da so se definitivno prostovoljno vlegle v grob, ki so ga izkopala njihova nasilja — in nič se ni vedelo o njih. Ko sem jaz prišel v Srbijo — spomladi leta 1904. — ni bilo v Srbiji razen radikalcev, samostalcev in socijalnih demokratov, nobene druge stranke, ali kmalu potem — po prestanem prvem strahu, ki je trajal približno eno leto — so se reakcijonarji zopet pojavili in pri poslednjih volitvah so predrzno apelirali na narod, da jim poveri usodo Srbije! Predrzen je bil ta apel, ali narod je tem reakcij onarjem tudi jasno povedal, da jih ne mara. Nacijonalci so dobili 16, a konzervativci 4 mandate, a to samo zato, ker je v Srbiji proporcijonalen volilni sistem, a da je volilni sistem pluralen, ne bi prišlo niti pet reakcij onarjev v narodno skupščino. Tudi sedaj reakcijonarji ne morejo računati na nikak volilni vspeh. Socijalno demokratična stranka je slaba, ker v Srbiji ni mnogo proletarijata, iz katerega se pristaši te stranke rekrutirajo, a kmetska stranka, ki je imela v dosedanji skupštini enega poslanca, sedaj morebiti niti tega ne dobi več, ker od vseh strank v Srbiji ima ona najmanj pravice trditi, da ima kak „raison d* existence". Srbija je vendar skozinskoz agri-kulturna država in zato se vse stranke zavzemajo za kmetske interese. To stranko, ki bi imela biti stanovska, kakor ji že ime kaže, so osnovali neki špekulanti, ki bi radi na ta način — drugače ne morejo — prišli na površje. Agrarne stranke so potrebne v industrij alnili državah, da branijo in zastopajo interese poljedelcev, ali v državi, ki je skozinskoz agrikulturna, kakor Srbija, so popolnoma nepotrebne. Pri takem položaju bo volilna borba pravzaprav samo dvoboj med radikalci in samostalci. In ta dvoboj bo ljut. Jasno je sicer že danes, da izide iz dvoboja kot zmagovalka radikalna stranka, ali niti samostalci ne bodo popolnoma premagani, nego pridejo v novo narodno skupštino četudi, slabeji, vendar še dosti Čili. To je tudi potrebno, ker brez močne opozicije se parlamenta misliti ne more. Delovanje vlade in stranke, na katero se ona v parlamentu naslanja, mora biti podvrženo javni kritiki in kontroli. Zato je opozicija potrebna, ali želeti bi bilo, da pride v skupštino tudi močna večina, da ne bo večnih ministrskih kriz! V Belgrad je prispela mala družba slovenskih igralcev iz Ljubljane. Tu so: Danilo, njegova soproga, Ourednik, Kočevarjeva, Ber-gantova in Habič. Ta družba bo dala dve predstavi v dvorani pri „Kolarcu", in sicer v petek zvečer prvo in v nedeljo popoldne drugo predstavo. Za Slovence gotovo ni častno, da prihaja v Belgrad taka mala slovenska gledališka družba in da ta družba daje svoje predstave v dvorani, kjer se drugače produciraj o različni akrobati iz celega sveta. Ali naj pride cela slovenska opera v Belgrad, da priredi eno ali dve operni predstavi v gledališču ali pa nič! Igralci so prišli na presenečenje vseh nas, a ako doživijo fijasko, potem bodo krivi Srbi! Kdo more zahtevati, da pride belgradska publika na predstave v navaden orfeumski lokal, ko ima dobro gledališče na razpolago ? Pa cene, kake so naredili ljubljanski gosti V Po t>, 5, 4, 3, 2 in 1 dinar! Kda bo plačal tj, 5, 4, 8 dinarje za predstavo v orfeumskem lokalu? Sicer pa bom o tem še pisal. Z jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji menda ne bo nič. Razstava bi se mogla prirediti edino v kneževem menažeju, ker v Sofiji drugih pripravnih prostorov nimajo, a knez — kakor se trdi — ne da teh prostorov, ker ga je nato nagovoril njegov ljubimec, naučni minister Siš-manov, ki ga je predsednik društva prijateljev umetnosti, a to društvo ne stoji v dobrih odnošajih z ono grupo bolgarskih umetnikov, ki hoče prirediti razstavo. To je iznesel v sofijski „ Večerni Poštiu slikar Zožinov in do danes njegova trditev še ni bila demontirana ! Ako je vest istinita, potem je to pač žalostno! Državni zbor. Dunaj, 22. maja. V začetku seje je bilo podanih več interpelacij ; posl. LISTEK. Ljubljanska romanca. (Konec.) Pokazal ji je fiolo ter skrivnostno nadaljeval: rTu vidiš srebrno tekočino. Sedaj imamo v Ljubljani burne čase. Pun-tarji in avstrijski vojaki, študentje in gardisti se bijejo med seboj. Vse se je nateplo v naše belo mesto, in to so nevarni ljudje. Glej, da nikomur ne odpreš hiše, nobenemu neznanemu možu. Bogve, kaj bi se utegnilo zgoditi. Ali oprosti, ljuba Zalika, saj vem, da si zvesta in dobra. Ali za šalo sem zvaril to srebrno bajilo. Tekočina v tej fioli ostane biserno-bela, ali samo tako dolgo, dokler se ti noben mož ne približa. Ako se to zgodi, postane naenkrat črna kot smola. Pa to je samo šala, o vem, da me ljubiš, ti ti moja Zalika." Mlada gospa se je veselo zasme-jala, skočila pokoncu ter s polno ročico božajoče udarila moža po licih. „Ti porednež, ti ljubosumni mo-žiček! Sedaj pa ti bo treba iti spat, jutri moraš vstati zgodaj, zakaj v Gradec je dolga pot." rSaj grem, saj že grem, ti, ti mačica, ti ti!" In učeni doktor Rubinstein je odtaval v svojo delavnico. „Lahko noč, na svidenje!" Obrnil se je pri vratih ter ji s tresočo roko metal poljube. — Stopila je za njim ter zaklenila vrata. V laboratoriju je kemik urno odprl fiolo ter vrgel v srebrno tekočino košček ogljenočrnega praška. V tre-notku se je skalila in počrnela kot ožgana smola. Neumno zvit smeh mu je šinil preko obraza, potem je zopet zamašil steklenico ter jo spravil v visoko omaro. Nato je stopil k vratom. „Kukuk, Zalika, ali že spiš? Sem že spravil steklenico v predale. Kukuk, črez štirinajst dni na svidenje!" Odgovora ni dobil, zato se je zopet vrnil k omari ter tiho mrmral: „0, to se bo prestrašila Zalika, ko pogleda na fiolo, in bo v njej sama črna voda." Sega v o se je smehljal in si tri roki; ko je odložil plašč, je smuknil v postelj. Stala je v kotu nasproti omari s skrivnostnim bajilom. Z otrp-nelim smehom na ustih je zaspal. Isti Čas pa je mlada gospa v svoji sobi sedela ob okrogli mizici ter pisala svojemu ljubČku: „Mojega moža sedaj ne bo štirinajst dni doma. Pridi vsak večer po rožo! Krasni moj Maksim, težko te bom čakala. Pridi, drugače umrjem v sladkem hrepenenju!" Zapečatila je pisemce ter legla. Dolgo je sanjala bedečih oči. Šele zjutraj, ko se je njen mož odpravljal na pot, je mirno zaspala. * Stirinajstič je lepa noč plavala nad Ljubljano. Zalika je slonela na divanu ob sVojem krasnem ljubčku. Strastno je poljubljal njene ognjene ustne in lice in vrat in belo rožo njenih prsi. „Ti moj divni ljubček, kaj bi bila brez tebe." Ljubeče mu je gladila plave lase ter se naslanjala ob njegov možki stas. „Kje bi se utešile moje žejne ustnice, kam bi plavale moje želje, kje bi igrala moja ljubezen?" Tesneje in tesneje se je privijala k njemu. „Ne misli na drugo, kot name, ti krasni fant!" Maksim je bil mlad Ljubljančan, vesel mladenič in gardist. „Zalika, prehitro so minuli ti dnevi najine tako brezskrbne ljubezni. Sedaj bo treba, da sva zopet previdnejša." „Da, saj to znava." Ko se je poslovil od nje, so že vstajali pod Rožnikom škrjančki ter pozdravljali mlado jutro. Tedaj pa se je Zalika prvič spomnila na srebrno bajilo svojega moža. Smehljaje jejstopila v njegov laboratorij odprla visoko omaro ter poiskala znano fiolo. V njej je Črno bleščala smolna tekočina. Prvi hip se je Zalika stresla po vsem životu, ali takoj je vedela, kaj ima storiti. Vzela je fiolo, izlila iz nje Črno vodo ter jo napolnila z biserno-belo tekočino. Za tre-notek se je Čudila nenavadni spremembi, ali ni se dalje mučila s to zagonetko. Postavila je fiolo, v kateri se je zopet lesketala živa voda na prejšnje mesto, šla v svojo sobo in na mehkih blazinah mirno zaspala. „Kukuk, kukuk, Zalika, sem že doma. Evo me, mucka, no, kako je s teboj ? Vse dobro, vse srečno ?" Pozdravila ga je, a on jo prime za roko in jo pelje v laboratorij. „Čakaj, bomo takoj videli, kako si gospodarila!" V duhu se je veselil, kako bo zdaj presenetil svojo lepo Zaliko. Vzel je iz predala znano fiolo ter strmel širokih oči v njeno biserno-belo vsebino. Začudil se je učeni mož, začudil se je tako zelo, da je padel vznak. Tri si je oči in ni vedel, ali bedi, ali sanja. Pogledal je na Zaliko in zopet na fiolo, jo držal proti luči, ali v njej se je lesketala samo živa voda v belem sijaju. Kemik in doktor Rubinstein je sklenil, da o tej čudoviti stvari poroča o prvi priliki na zboru učenjakov. Jaro sla vič. Robio je interpeliral zaradi okrašenja ▼lakov na progi Celje - Velenje dne 1. maja s frankfurtaricami. — Takoj pri prestopu k dnevnemu redu, t. j. pri nadaljevanju debate o vladni izjavi, se je vzdignil zopet ministrski predsednik princ H o h e n 1 o h e, da menda zadnjič apelira na zbornico, naj se zedini za vladno volilno reformo. V svojem govoru je rekel, da so dosedanji govorniki kazali za volilno reformo le platonsko ljubezen, ker so se na eni strani ogrevali za splošno ▼olilno pravico, na drugi strani pa vladno predlogo z vso odločnostjo pobijali. Imeti hočejo nekaj, kar bi odgovarjalo dijamentralno nasprotujočim si idealom. Volilna reforma ni naperjena proti nobeui narodnosti, pa tudi ni prikrojena posebej za noben narod. Ko je izjavil, da upa nasprotja, med strankami s pomočjo lojalnosti strank zmanjšati, zaklical mu je poslanec Schalk: „In s pomočjo di-spozicijskega fonda!" Svoj govor je zaključil ministrski predsednik s pozivom, naj se stranke same zedinijo med seboj, da ne bo treba vladi nastopiti s samostalnimi predlogi. — Posl. Ste in, ki je govoril kot drugi govornik za ministrskim predsednikom, je izjavil, da se bo sporazum-ljenje, kakršno si želi vlada, doseglo med strankami le tedaj, ako bi se dobili med nemškimi poslanci izdajalci. Nadalje je dokazoval, da o kaki enakopravnosti avstrijskih državljanov ni mogoče govoriti, posebno v justici se kaže vedno neenakost, ker se je zgodilo leta 1SSS, da je nositelj krone sam vplival na obsodbo Schonererja. (Podpredsednik Žaček je govornika dvakrat ukorili. Koncem svojega govora je po stari navadi prisegel nemškemu cesarju, da so vsi zavedni avstrijski Nemci pripravljeni se bojevati pod njegovim praporom. — Poslanec Dvofak je rekel, da je ljudstvo v prejšnjem ministrskem predsedniku videlo le državnika, ki je po višjem naročilu predložil zbornici to nesrečno in nezadostno skrpucalo volilne reforme, ki ima le namen, postaviti resnico na glavo. — Posl. Perner-storfer je protestiral zoper vsako očitno in prikrito zavlačevanje volilne reforme. — Posl. grof. D z i e d u -szycki je izjavil zopet v imenu Poljakov, da smatrajo splošno in enako volilno pravico za potrebno, a vladni načrt je nesprejemljiv. — Potem je bila tajna seja, da se je prečitala interpelacija posl. Haucka zaradi zaplenjene pisave o sv. Dominiku in življenju dominikancev. — Ko se je nato v javni seji določeval dnevni red za jutrišnjo sejo, so Slovani z veliko večino spravili kot prvo točko podržavljenje severne železnice. To je Nemce tako razkačilo, da so razgrajali kakor v dnevih najbur-nejše obstrukcije ter tudi napovedali, da bodo jutri dnevni red o b s t r u i-r a 1 i z nujnimi predlogi in dolgotrajnimi govori. Malorusi proti volilni reformi. Lvov, 22. ^aja. V Zloczovu je bil shod maloruskih zaupnih mož, ki je pozval svoje poslance, naj nastopijo proti celi volilni predlogi, ako bi Poljaki vztrajali pri razdelitvi mandatov tako, da bi dobili Poljaki 72, Malorusi pa mesto 43 le 28 mandatov. Obenem se je maloruskim poslancem naroČilo, naj glasujejo proti vsakršnemu razširjenju deželne avtonomije. Zvišanje duhovniških plač. Dunaj, 22. maja. Proračunski odsek je pričel danes glavno debato o takozvani kongrua-predlogi. Vodja naučnega ministrstva baron Bien-nerth je razpravljal obširno o vladnem načrtu. — Posl. S e i t z je predlagal prehod preko načrta na dnevni red, Češ, da država ni dolžna prispevati za kongruo. Polemi-zoval je proti naučnemu ministru ter predlagal, naj se vlada pozove, da poroča v prihodnji seji proračunskega odseka, kako misli izvesti nujno potrebno regulacijo plač državnim uradnikom in slugam, delavcem v državnim podjetjih, in ali še državni proračun potem prenese zvišanje plač duhovnikom. — O tem predlogu pa se ni moglo sklepati, ker je postala med tem seja nesklepčna. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budimpešta, 22. maja. Pre-stolni govor je napravil splošno dober vtisk, le nemadjarske narodnosti so z njim nezadovoljne, ker govori o zagotovitvi madžarskega značaja državi kot predpogoju splošne volilne pravice. — V zbornici je predložil ministrski predsednik avtentično besedilo prestolnega govora, ki se je še enkrat prečital. Pri točkah, ki govore o razširjenju avtonomije Hrvaški, o garancijah ustave in o sodniški neodvisnosti, je bilo živahno pritrjevanje in ploskanje. Potem se je prestolni govor poslal magnat-ski zbornici. Boji v Macedoniji. Carigrad, 22. maja. Med Gra-veno in Avdelo je močna grška četa iz zasede naskočila 60 Kuco-vlahov ter skoraj vse pobila. Nadalje je napadla tudi oddelek turškega vojaštva. Na turški strani je padlo več vojakov in poveljujoči častnik. Več vojakov pa še pogrešajo, ki so jih gotovo odvedli Grki s seboj. Turška vlada je vsled tega odločno protesto-vala v Atenah ter sklenila ob meji proti G-rški zgraditi več utrdb ter nastaniti v njih stalne posadke. Vstaše so naščuvali in podpirali grški duhovniki. Vsled tega je turška vlada zahtevala pri patrijarhatu, naj odpokliče metropolita in Gravene in Drame. Neposredni provzročitelj klanja pa je gravenski Škof Aganthangelos. ki je znan po celi Macedoniji kot fanatični pospeševatelj vseh grških izgredov. Grške vstaše so vodili grški častniki. Belgrad, 22. maja. Med Zleto-vem in Stajkovčem so turški vojaki uničili srbsko četo devetih mož. — Pri Niču blizu Bitolja pa je bilo uničenih 12 mož bolgarske čete. Sonja, 22. maja. Albanski pretendent je pisal generalu Čončevu, da bodo Albanci kmalu se združeno borili proti turškemu tiranstvu. Hvaležni nemški cesar. Berolin, 22. maja. Mnogo diplo-matičnih zvijač je bilo potreba, daje nemški državni zbor sprejel novo davčno predlogo, ki prav občutno zviša davčno breme za topove in nove vojne ladje. Nemški cesar pa je za to patrijotično žrtev tudi hvaležen, sicer ne davkoplačevalcem, pač pa — knezu Bulowu. Pisal mu je jako laskavo pismo, v katerem pravi med drugim: „Moj ljubi knez! Vaše sporočilo o sprejetju davčne predloge v državnem zboru me je zelo razveselilo in zadovoljilo. Saj je s tem ob hvalevrednem patrijotičnem sodelovanju zastopnikov nemškega ljudstva pridobljen za državne finance nov temelj, ki omogoča v veliki meri ustreči naraščajočim potrebam državne uprave. Dobro se zavedam: velika zasluga gre za dosego tega reformnega dela vaši državniški spretnosti in požrtvovalnosti, s katero ste mukepolna dela vodili in završili. Iz celega srca vam čestitam k temu uspehu, s katerim ste si znova pridobili hvaležnost svojega cesarja in domovine." — Hvaležnost je gotovo lepa stvar, a zaslužijo jo pač bolj tisti, ki bodo morali plačevati, kakor pa tisti, ki le novo breme nalagajo. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 22. maja. Gubernator iz nemške Vzhodnje Afrike je brzojavi! : Vstaja v pokrajinah Ukinga in Upangava ob NjasaŠkem jezeru je udušena, ko je ekspedicija majorja Johannesa pobila 400 domačinov, ujela pa b'00. Sedaj operira major Johannes uspešno na jugu. Sultan iz Sabrume skuša ubežati preko portu-giške meje. Brzojauke, došle na Stritarjevo slaunost. (Konec.) Gradec: Pisatelju-pevcu Stritarju <*e klanja ob njegovi sedemdesetletnici eksekutiva slovenskega narodno-radikalnega dijaštva. — Kra-mer, predsednik. Gradec: Sedemdesetletnemu delavcu na polju slovenskega slovstva kličemo: Bog ga živi še mnoga leta! — „Zarja". Kamnik: Preporoditelju slovenskega slovstva, plemenitemu narodnjaku in človekoljubu večna slava! Kamniška mestna občina. — Dr. Kraut, župan. Kamnik: Tudi v tujini si ljubil narod svoj in ga povzdignil s svojimi deli. Nesmrtna slava r"ebi, naš ponos in naša dika! — Narodna čitalnica. Karlovec: Slava Stritarju, ki je do svoje sive starosti vedno sveto služil sveti domovini! Bog ga živi! — Profesor Vamberger. K r a n j : Slavij encu, pevcu stiha: „Tvoj bode venec zmage nekrvave, naprej moj rod, naprej zastave Slave! " gromovit in iskren „Na zdar!" — „Gorenjski Sokol". Krško: Današnjemu slavljencu krepek „Nazdar!" kliče—Narodna Čitalnica. Ogrski Brod na Moravskom: Neumrljiva slava Stritarju, začetniku nove dobe našega slovstva. — Dr. Glase r, Rabuza. Reka: Preporoditelju slovenskega slovstva istkreno čestitajo slovenski dijaki — V Sušaku. Sofija: Pošiljamo iskrene pozdrave povodom slavnosti pesnika Stritarja. Slava jubilarju! — Druže-stvo na bolgarski tj e publicist. Pred-sedatelj : B o b č e v, sekretar: P e j e v. Št. Lenart v Slov. goricah: Tvrd mož jeklen in neizprosen, na narod svoj vselej ponosen! bil njemu verni si učitelj buditelj in pa odgojitelj zato te danes vsi časte in k nebu dvigajo roke, da dolgo te ohrani Bog učitelj naš in naš prorok. Dr. Gorišek, JanČič, Kranj c, Lončarec, dr. Lešnik, Skala, Stukelj, Stupica, Terstenjak, dr. Tiplič, Ure k, Žemljic. Stolac v Bosni: Velikom književniku slovenskom, koji si svoj narod prvi uveo u carstvo poezije neumrlog Prešerna, prvom slovenskom kritiku i oduševljenom Slavenu, kojega pjesme odišu pravim duhom narodnim i ljubavlju prama svemu slavenstvu, što si pokazao sa divnim svojim stihovima „Človestvo ena bode naj družina, rešitelj svetu bode naj Slovan," slaveći tvoj uzorni značaj, koji si vazda živio samo istini, pravdi i slobodi bez obzira na levu ili desnu stranu te si smjelo znao zagrmiti med nami: „Iskarjotu ni prostora oskrumba, gnjus je izdajalec" združena braća Cesi, Hrvati, Slovenci i Srbi klićemo: Ti vlastitim tvojim riećima: „Tvoj bode venec zmage nekrvave, naprej moj rod, naprejjzastave Slave!" Živio, slava, nazdar! — B o g o j e v i ć, A s-perger, Šešek, Jagodic, Brkić, Borskv, Vitić, Rebernjak, Simeon Pecelj, G ako vic, Vuka-sović, Petrušić, Kresić, Stam-buk, Smol j a n, Kovačevi ć, Mi-hić, Ružić, Kurilić, Mikolj, Podloga r, K a dl c i k, M i h o j e v i 6. Studenec: Starosti literatov, buditelju in učitelju na visoki šoli narodne prosvete : Slava! — Župnik Finžgar v Želimlj ah. Studenec: Ljubezen in delo si posvetil domovini, za delo hvaležnost, za ljubezen Ti vrača ljubezen mladi rod. — Društvo „Lu č", Ž e 1 i m 1 j e. Skofj aloka: KlanjajoČa se geniju Stritarju, ustvaritelju slovenskega leposlovja, pridružuje se današnjim njegovim slaviteljem in mu navdušeno kliče: Na mnogaja ljeta! — Narodna čitalnica. Skofjaloka: Čestilcem se pridružuje mati doktor Jesenka. Tolmin: Slava jubilantu Stritarju in njegovim veko vi tim delom, ki bodo rod za rodom slovenski narod krepila in navduševala za vse lepo, blago in plemenito! Živeli! — Andrej Vrtove c. Velikelašče: Dičnemu rojaku ob sedemdesetletnici na domaČih tleh pošilja udani pozdrav: — „Izobra-ževalno društvo". V i ž m a r j e : Dičnemu Josipu Stritarju: Slava! — F ran j a Cir-manova, Iva Lenarčičeva, Božič, Kolbe, Šlegel, dr. Žir ovni k. V i ž m a r j e: Velezaslužnemu učitelju našega naroda Josipu Stritarju na mnoga srečna leta, Njegov duh naj vlada med nami! Živeli njegovi Čestilci! — Šentviško uči tel j-s tvo. Vižmarje: Žirovnikov zbor se spoštljivo klanja slavij enemu dobrotniku našega naroda in kliče: Bog živi ga, Bog čuvaj ga! Živeli njegovi Častilci! Zagreb: Zagrebački „Ruski kružok" najsrdačnije čestita velikomu sinu bratskog slovenskog naroda. Mnogaja ljeta! Zagreb: Kulturnoj slavi bratskog naroda pridružuje se — A k a-demički klub „Mladost". Očetovski nauki. (Svojemu sinu v poduk in ravnanje spisal dr. Ivan Š u s t e r š i č.) X. V življenju je bilo in ostane vedno tako, da mora človek, ki hoče zavzeti kako mesto, najprej izpodriniti tistega, ki zavzema dotični sto-lec. Časih se to zgodi brutalno in s cinično brezstidnostjo, ali ta način se navadno slabo odnese. Od 1. 1895. naprej sem jaz opazoval tak proces med slovenskimi literati. „Mladi" so ubijali „stare", dasi so imeli stari desetkrat več talenta, kakor njihovi mladi nasprotniki. A kaj je bil konec ? Čez nekaj let se je izkazalo, da so mladi z malimi izjemami večinoma le reklamni junaki in nekateri celo šarlatantje in kar so z brutalnostjo dosegli, je hitro razpadlo v nic. V literaturi se da izpodriniti ljudi samo, če se jih s cvetlicami zaduši. V politiki je seveda nekoliko drugače, ali če hočeš moža lastne stranke izpodriniti, moraš poleg drugih sredstev vsekako rabiti tudi cvet- lice, posebno dokler si še v začetku svoje karijere in še nimaš toliko moči, da bi z neljubimi osebami napravil kratek proces. Ko sem se jaz vojskoval za prvenstvo z dr. Gregoričem, sem bil sladek kakor med in zvit kakor kača ter sem dosegel svoj namen le z največjim rafinimentom. Pozneje, ko sem imel moČ v rokah, sem dr. Brejcu, ki mi je bil na potu, kar štrik vrgel okrog vratu. Pri nastopu politične karijere je dobro, Če ima človek kakega vplivnega politika, ki ga priporoči. Najboljši je seveda škof. Toda na taka priporočila se nikar ne zanašaj in nikar ne računaj preveč ž njimi, kajti zgodilo se je tudi že, da so kandidata ruinirala. Če je treba izpodriniti nasprotnika, potem je najboljši očiten boj, a Če se gre za moža lastne stranke, potem je treba delikatnosti. Pred vsem skrbi, da se bodo ljudje dotičnoga okraja obračali do tebe in ne do svojega zastopnika. Stori zanje vse to, kar bi moral pravzaprav storiti njihov poslanec in de- laj skrivaj a dosledno na to, da izgube volilci zaupanje do tega poslanca. Bavi se največ s takimi zadevami, ki jih je dotični poslanec zanemaril. Ako jih je zanemaril zaradi tega, ker je svoje moči posvečaval važnejšim vprašanjem — nič zato. Ti moraš volilcem vcepiti mnenje, da so najvažnejše stvari bile tiste, s katerimi se poslanec ni bavil. Na ta način spraviš lahko tudi najvestnejšega poslanca ob dobro ime. Ljudje bodo kmalu mislili; da so imeli slabega zastopnika in izgubili bodo do njega zaupanje. Zlasti spravi na površje taka vprašanja, ki morajo tvojega nasprotnika spraviti v prepir z njegovimi pristaši. Bodi zagovornik in bojevnik vseh tistih zadev, ki nasprotujejo prepričanju tistega, ki ga hočeš izpodriniti. Posebno pazi, da spoznajo, kako velik je razloček med teboj in med tistim, ki ga hočeš uničiti. Če živi tvoj nasprotnik bogato, živi ti vsaj navidezno jako skromno ; Če hodi on v salonski suknji okrog volilcev, nosi ti pri takih prilikah jopič; če je on skop, bodi ti radodaren, če je strasten in razburljiv, bodi ti miren in ponižen ; če je on ponižen, bodi ti strasten in razburljiv ; če je on zgovoren, bodi ti krat-kobeseden, če je on kratkobeseden, bodi ti zgovoren. Glavno pa je: on je odgovoren za vse, ti pa nisi odgovoren za nobeno stvar. Noben politik ne more storiti vsega tega, kar žele njegovi volilci — to izkoristi in če nisi nerodnež prve vrste, moraš izpodriniti tudi najzaslužnejšega moža. Obljube, ki jih tvoj tekmec ni mogel izpolniti, njegove Človeške slabosti, resnične ali izmišljene zanikr-nosti njegove — to ti pomaga, ga pogubiti, pa če bi bil človek najsijaj-nejših lastnosti---— _ _ _ Tukaj konca rokopis, ki smo ga slučajno dobili v roke in ki nam je pomagalo, da smo nekoliko pogledali za kulise praktičnega politika katoliškega naziranja. Iz Ut. Vida pri Brda. Že dolgo časa nismo prijavili nobenega dopisa o naših cerkvenik razmerah, ker smt mislili, da 80 bodo na ta način najpreje ublažile; toda hudo smo se varali. Pri nas cvete na eni strani klerikalizem vedno bujnej©, kar provzroca seveda na drugi Strani vedno hujši odpor. Nam je to všeč ker drugače ne bi naše dobro verno ljudstvo nikoli prišlo do prepričanja da je današnja cerkvena uprava pod vodstvom tako fanatičnih duhovmikov kakor je župnik Matija Slak na Brdu, njegova največja sovražnica. Le tako naprej, g. Župnik, in kmalo ne hoda V celem okolišu nobenega klerikalca več! Napuh, ena najlepših klerikalnih Čednosti, je pri nas tako razvit, kakor le Še pri malokaterem drugem človeku; Vi mislite, da se bogve kako ponižate, če z navadnim Človekom par besedi spregovorite. DomišljujeU si, da ste vse nekaj več kakor dru-i duhovniki, kaj šele kakor mi, va"i farani. No, mi vam to veselje tudi privoščimo, da se smatrate nadčlovekom. Le gojite še naprej to lepo čednost, saj vas na ta način v naših stremljenjih lepo podpirate. Tudi lakomnost ne zaostaja pri vas za napuhom, kar ste posebno v zadnjem Času večkrat na uprav jasen način pokazali. Vaš g. kolega v št Vidu nima niti polovice toliko dohodkov kakor jih imate vi, pa vendar mu ne privoščite najmanjšega dohodka, če si ga le morete sami prilastiti! Najraje bi vse sami požrli; naša ne-vošljivost ne pripušča vam povspeti se do blažjih nagibov. Uljudnost pa taka! Pred nedavnim časom je prišel g. Fran Rak po samski list, katerega ste mu hoteli takoj dati; ko vam je pa povedal, da je „grofov iz Št. Vida, postali-ste hudi kakor gad. Zahtevali ste,' da mora takoj kolek prinesti, drugače da ne dobi samskega lista. Kje pa naj išče kolek v nedeljo popoldne? Rekel vam je, da rad denar za vse stroške pri vas deponira, samski list pa da mu prihodnji dan s pošto do-pošljete; toda vse zastonj, samo ker je „grofov", mu ga niste hoteli dati. Da Rak samskega lista ne potrebuje neobhodno, vedel je že preje, hotel vas je le nekoliko potegniti. Mčnda ste slišali besede o farški uljudnosti, katere je izustil zapuščajo vašo sobo. Tudi brez samskega lista se je osem dni pozneje v cerkvi sv. Vida poročil! Ta poroka vas je pa posebno v oči zbodla, ker veste, da to ni bila zadnja taka. Že od pamtiveka vrši se na sv. Roka dan procesija iz Brda v Št. Vid: tu se bere prva maša, od tu pa na Krtino, kjer se daruje druga. Zadnjikrat pa ste v brezmejnem sovraštvu do nas vodili procesijo iz Brda naravnost na Krtino, dasi ste vedeli, da čaka mnogo ljudi v Št. Vidu, kateri bi se bili kakor običajno pridružili. No pa to nič ne de, r saj vemo, koliko veljave imajo vera in cerkveni obredi pri vas. Ravno tako stara navada jej da se ob novem letu nabira denar za takozvane „urne maše" (to je maše zoper nevihto in točo», kar se je tudi letos zgodilo. Za tako nabrani denar napravi se potem procesija iz Brda v Št. Vid, kjer je pridiga in maša. Pravočasno ste vprašali, Če je denar že nabran, kar se vam je potrdilo. Ker pa smo mi mnenja da je vseeno, kdo kako mašo bere, škof ali kaplan, smo sklenili, dati nabrani denar — 35 K 34 h g. beneficijatu. Vi ste pa ta denar zase zahtevali, češ, kakor je bilo do sedaj, tako mora tudi nadalje ostati. Zahtevali ste najprvo denar od beneficijata, ker vam ga pa ni hotel (po našem naročilu ni smel^i dati, poklicali ste knez. ordinarijat na pomoč. G. dekan Bizjan dobil je povelje iz škofije, da naj v tej stvari posreduje, a bilo je vse zaman : denar smo nabrali za Št. Vid, in pri tem je tudi ostalo. Da boste pa vedeli, sak aj smo denar izrecno za Št. Vid nabrali, vam povemo na ves glas tole: Vi nas iz dna svoje črne dole tako sovražite, da bi vam bilo najljubše, če nam vse toča pobije in vihar pokonča, kako se morete potem hliniti, da boste za nasprotno Boga prosili. To ste pokazali na dan*sv. Marka. Med daritvijo sv. maše ste se tako jeze tresli, da smo mislili, vsak čas se vam mora kaj zgoditi. Lepa daritev to, in vi hočete za nas moliti? Vi nas proklinjate, kadar le morete. Kar je kdaj cerkev med verniki nabrala, izginilo je za vedno v njeno bisago, to pot zgodil se je pa pravi Čudež. Naš g. beneticijat vrnil je' po cerkovniku denar zopet cerkvenemu Dalje v prilogi Priloga ..Slovenskemu Naroda" št 118, dne 23. maja 1906. ključarju s prošnjo, da se ta denar darovalcem vrne, samo da ne bi toliko zdražbe delal. Ker pa nismo tako jakomni kakor vi g. župnik, nismo hoteli denarja nazaj vzeti, temveč srao še nekaj dodali ter izročili gosp. benerieijatu, da mu s tem olajšamo njegovo bivanje med nami, kajti on irua res majhne dohodke. Svojevoljno, ne da bi koga vprašali. ste naroČili za veliki altar novega sv. Vida, kateri pa izgleda kakor kaka I21etna deklica, ne pa mučenik, kije dal iz prepričanja življenje za Kristusove nauke. Ljudje pravijo, da je to sv. Neža s kahelco. Tudi novi tabernakelj je tak, da se nikomur ne dopade, še celo g. dekanu ne, Jasi je on na vaši strani. Zakaj z našim težko prisluženim denarjem tako lahkomiselno ravnate V Naše mnenje je, da bi morali načrte vsaj ključarjem predložiti, potem gotovo ne bi bilo kaj takega v cerkev prišlo. Farno cerkev ste s pre-novljenjem tako pokvarili, da je groza: zadnji hribovec ne bi bil za po barvanje oltarjev takih barv izbral, kakor ste jih vi. Preje je bila farna cerkev res lepa, sedaj so pa oltarji in svetniki Škandalozno neokusno pobarvani. Pa naj bode, Če vam vasi Parani to mirno dovolijo, ali naši cerkvi z neokusnimi novotarijami prizanesite 1 Do sedaj cerkvene imovine pri sv. Vidu še poznali nismo, odkar pa sami račune vodimo, se vidi, kakšna bi že lahko naša cerkev bila. Prej je menda šlo vse v glasovito bisago. Lanski obračun nam kaže 850 K prebitka. To pa zato, ker vodijo račune taktično ključarji, ne pa vi! Pri sklepu teh računov ste se izrazili, da ne boste v Št. Vidu nobenega mrliča več z mašo pokopali. (Menda zato, ker pri sklepu računov ni nič za vaš žep ostalo). Na prižnici pa priporočate vrednost pogreba z mašo. Tudi tu ste prav očito pokazali svoje sovraštvo do nas. Pa to nič ne de, mi se za vaše sovraštvo toliko zmenimo kakor za lanski sneg. r^isti časi so že prešli, ko so ljudje verjeli v nadnaravno moč duhovnikov. Pokojni g. beneiicijat Železnikar izročil vam je 1000 K za pogreb pod gotovimi pogoji, katerih večino pa niste v smislu oporoke izpolnili; posebno na tiste vas opozarjamo, kateri nas zanimajo. — 300 K vam je dal kot ustanovo za maše, katere naj bi se darovale v Št. Vidu. Vi pa opravljate te maše pri fari; ali tako izpolnjujete zadnje želje svojega sobrata? Nečakinja umrlega poslala vam je denar z naročilom, da se darujejo v č>t. Vidu. vi pa ste takoj rekli, da meseca maja zaradi šmarnic ne morete nobene maše izven farne cerkve brati. Toda ko je bila 14. t. m. poroka hčerke premožnega g. Kotnika, prišli ste, poročili nepoklican po sili, ko so se vas vsi branili; to pa zato, ker ste mislili, da boste pri tej poroki izvanredno mnogo zaslužili. No, pa hvala Bogu, to pot ste se prav pošteno zmotili, gotovo ste se razveselili slavoloka, kateri je bil vam v čast postavljen. Običajna deska okrašena s koprivami in napisom: „Vidna farška fovšarija!" Res prav primeren napis! To pa zato, ker ne privoščite g Gregoriču malega zaslužka! Na deželi je navada, da se po poroki udeležijo novoporočenci kakor tudi svatje „ofra"; svatje gredo enkrat, ženin in nevesta pa dvakrat okoli oltarja. Drugič darujeta namreč za cerkovnika. Ker so se vsi svatje branili, da bi Vi poročili imenovani par, ste dobili tudi primerno moralno zaušnico. „Ofra" sta se udeležila namreč samo ženin in nevesta. Pri prvem obhodu dala nista ničesar, drugič pa vsak 2 K za cerkovnika! To je res hud tobak za vas, g. župnik, toda kaj hočete, z vami zamore se le na tak način govoriti. Pa to ni bilo za vas zadnje presenečenje, čaka vas še marsikaj ! Na svidenje! Seveda se niso vzdržali svatje -ofrau, zato da bi jim ta denar v žepih ostal; to so pokazali s tem, da so pozneje nabrali primerno vsoto za družbo sv. Cirila in Metoda! V nedeljo zjutraj pri prvi maši rekel je župnik po končani pridigi: Kakor vam je znano, poročil sem v pondeljek v Št. Vidu en par, napravili so mi pa na županovem kozolcu tak napis, da dela pohujšanje, drugič napravite mi kaj bolj primernega. Novoporočencema nisem nič računal niti za oklice niti za poroko, da, še celo maše nisem zaračunal. Dobro, g. župnik; vi pravite, da naj vam drugič napravimo primernejši napis, no za vam primerni napis napraviti gotovo ne bodemo nikoli v zadregi, prihodnjič glasil se bode seveda drugače. Kar se pa računa tiče, ne bodite preveč hinavski. Kolikor je nam znano, dosedaj še niste nikoli in nikomur ničesar zastonj naredili. Takrat seveda je pa bilo nekoliko drugače; doživeli ste tak poraz, da se ne zmenite za tistih par kronic, katere bi lahko zaslužili. To pa naših razmer nikakor ne bode spremenilo. Zakaj vendar take reci na prižnici govorite, pridite med nas, toda povejte nam to par dni poprej, in pomenili se bomo o vseh stvareh prav pošteno! V cerkvi se pa ne sinemo odgovarjati, še manje pa ugovarjati. Torej le k nam, tu smo mi doma in imamo prosto besedo. 21. t. m. bi imela biti zopet poka v St. Vidu, a vi ste to prepre- ro čili. Beneticijatu niste dovolili poročiti, sami pa radi zadnjih dogodkov niste hoteli priti, upamo, da ne pridete nikdar več! Novoporočenca pa se vašem terorizmu nista hotela vdati ter sta se peljala v Kamnik k poroki, kjer pa vsled vaških spletk nista ničesar opravila in sta morala v ponedeljek 21. t. m. drugič tja iti. Le tako naprej, gospod župnik, živeia vaša doslednost! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. maja. — Iz slov.-staj. učiteljskih krogov- Tovariši! Dne 29. t. m. oddajmo vsi svoj glas poštenemu slovenskemu delavcu Iv. Kebeku, ključarju v Celju. Mož le-ta je odkrit značaj, zanesljiv sin naroda našega ter ve ceniti veljavo današnjega ljudskega šolstva in uČiteljstva. Vsak učitelj deluj v svojem okrožju za Ivana Rebeka, on — in le on pride v poštev kot pristen zastopnik V. kurije! Njemu dajmo svoj glas, njemu v prilog zastavimo svoj vpliv! — Za kaj se gre Korošcu? Ta kandidat naših štajerskih kaplane-tov in devičarjev pod patronanco kanonika Mlakarja in naddeviČarja kooperatorja Gomilšaka hrepeni po — imuniteti. Postanši poslanec bi šele prav razvil svoje „ljudsko" delo po kranjskem receptu v svoji cunji „Slov. Gospodarju", čigar urednik je on. Potem bi šele prav začel „izobra-ževati" — a la „Domoljub" — naš slovenski narod. Vsaj se poznamo! — Slovenski napisi na koroških železniških progah. Železniško ministrstvo je, kakor smo že poročali, definitivno odločilo, da se imajo na karavanski železnici o d Zih-polj naprej, to je od prve postaje južno od Celovca napraviti dvojezični napisi. Dasi odgovarja ta odredba načelu pravičnosti, saj bo tekla nova proga od Celovca naprej izključno po slovenskih tleh, vendar kriče Nemci, da hoče vlada s to svojo naredbo nemške Korošce izzivati in koroški deželi odvzeti nemški značaj, ki ga je baje imela dosedaj. Ti nemški argumenti so pa popolnoma laž-njivi in niče vi. Koroška ni nikdar veljala kot izključno nemška dežela, torej tudi ni nikdar mogla imeti nemškega značaja. Celo v časih, ko je bila narodnostna ideja še v povojih in ko so koroški Slovenci še spali z malimi izjemami narodno spanje, se je dobro vedelo, da prebiva na Koroškem, slovensko naseljenje, ki tvori dobro tretjino vsega prebivalstva. Fn ko je pred več nego štiridesetimi leti gradila južna železnica progo od Maribora preko Koroškega na Tirolsko je vpoštevaje to, da prebivajo tudi na Koroškem od Spodnjega Dravograda do Beljaka Slovenci, dala povsod napraviti dvojezične svarilne napise iz svoje iniciative in prav gotovo bi bila takrat dala napraviti brez ugovora nemško-slovenske napise tudi na postajah, ako bi se bil kdo za to potegoval. Ako so torej že skoro pred polstoletja načelno priznali potrebo slovenskih napisov po železniških progah, ki tečejo po slovenskih koroških tleh, potem je pač naravnost, smešno in abotno, ako ^edaj Nemci v prosvetljenem 20. stoletju te potrebe nečejo priznali, to tembolj, ker imajo tudi na Koroškem že desetletja dvojezične napise na postajah državne železnice med Beljakom in Trbižem in so pred leti napravili nemško-slovenske postajne napise tudi na železniški progi Sinča vas-Železna Kaplja! Izgovor nemških listov, da so bili doslej postajni napisi na Koroškem izključno nemški, je torej docela neresničen! Slovenske zastopnike v železniškem svetu, pred vsem g. župana Hribarja, opozarjamo na to dejstvo in jih prosimo, naj zastavijo vse svoje sile, da se napravijo dvojezični napisi ne samo na Koroškem, kjer teče železnica po slovenskih tleh, ampak tudi po štajerskih železniških progah Spel- feld-Zidani most, Pragersko-Ptuj, Ma-ribor-Spodnji Dravograd, Celje-Ve-lenje in Zidani most-Brežice! — Reklamo hočemo delati zase — pravi „Slovenec", ker smo povodom smrti prosta Kulavica pojasnili, da je naš list čital, da je odobraval našo vojno proti klerikalni politiki in da nam je posredovanjem neke dame pošiljal informacije. Reklamo hočemo delati! Kaka reklama pa je to za naš list. Prava reč, če kak prost čita naš list in če nam pošilja informacije. Kulavic je nas izrabljal za svoje namene, mi pa smo izrabljali njega. Kar je „Slovenec" pisal o prostu Kulavicu, je od konca do kraja zlagano. Kulavic je bil v prvi vrsti nemškutar, in sicer prav grd nemškutar. „Nationalitiit ist ein Phanthoin" — to je vedno poudarjal in se je vedno po tem ravnal. Kulavic je bil tudi silno nadut človek in kar ni trpel, da bi veljalo kako drugo mnenje, kakor njegovo. Po svojem prepričanju je bil skozinskoz konservativec inje zaničeval dr. Kreka in njegovo strujo. Svoje dni smo imeli mi večkrat kako prasko z dr. Kula-vicem — v zadnjih letih pa je to nehalo, ker je Kulavic nasprotoval škofu in politiki, ki je po Kl u novi smrti in po Krekovem vplivu obveljala v klerikalni stranki. Ali je Kulavica jezilo, da po Missijevem odhodu ni postal škof, ali ga je jezilo, da ni imel čisto nič vpliva na škofa in da škof ni tako plesal, kakor je hotel Kulavic, ali je škofu iz stvarnih nagibov nasprotoval, to nas nič ne briga. Istina je, da je bil Kulavic hud nasprotnik škofov in ravno tako hud nasprotnik Krekov e polit ike, ki jo je Jeglič napravil za ofici-jalno politiko klerikalne stranke. To nasprotstvo do škofa in do klerikalne politike ga je pripravilo do tega, da se je zanimal za naš list in nam pošiljal informacije. Izvedeli smo od njega dosti prav zanimivih stvari in jih tudi porabili — vprašali pa nismo, zakaj skuša prost škodovati svojemu škofu in duhovski stranki. Nam je bilo s temi informacijami ustreženo — njemu pa tudi. „Slovencu" seveda ni ljubo, da smo spravili to stvar v javnost, to je naravno, saj osvetljuje ta slučaj, kako komedijo igrajo dostikrat duhovniki med sabo. Reklame pa pri tej stvari ni prav nobene, ker za nas ni pač prav nobena Čast, če je kak obskuren prost čital naš list in mu pošiljal informacije. — Afera dr. Mauring. Kakor smo poročali, je sodišče odredilo, da naj dr. Mauring prinese k sobotni popoldanski obravnavi ^tozadevno hranilno knjižico". Dr. Mauring seje pripeljal domov in kmalu zopet odpeljal, torej ni poslal po knjižico, ampak je šel sam ponjo domov na Ig. Ker je sodišče odredilo, da se zasliši za pričo bivši ižanski, sedaj ribniški kaplan g. Plahutnik, je bil g. Plahutnik že pri prvem zaslišanju pri dr. Mauringu na Igu, in sicer je prišel v ponedeljek 21. t. m., torej prej kakor k sodišču, sam na Ig. Kdo ga je povabil, sicer ni znano, pač pa se je pripeljal in odpeljal g. Plahutnik s konji njegovega bivšega strastnega sovražnika dr. Mauringa. — Komentar k temu naj si vsak sam misli. Ali se je g. Plahutnik kaj prepariral, kako naj izpove pri sodišču, nam pač ni znano, sam bo že najbolje vedel. — Evidenčna zbirka slovenskih knjig. Župan Hribar je razposlal naslednjo okrožnico: Pred dvema letoma se je ustanovila na ljubljanskem magistratu evidenčna zbirka vseh slovenskih časopisov. Uredništva pošiljajo svoje liste na magistrat brezplačno kot dolžnostne eksemplarje, zato, da morejo tukaj na enem kraju študirati slovanski literati slovensko žurnalistiko in da jim ni treba radi tega potovati v vsa tista mesta — in celo v Ameriko — koder se izdajejo ali tiskajo slovenski časopisi. Ravno tako potrebna pa je tudi razvidnica vseh novih knjig slovenskih. Literati, domaČi in tuji, potrebujejo za svoje študije to ali ono knjigo ali brošuro, ki je pa v Ljubljani slučajno ni dobiti, ker je izšla morebiti v kaki drugi kronovini; kajti c. kr. licejska knjižnica ljubljanska dobiva dolžnostne eksemplarje samo tistih knjig in brošur, ki so bile natisnjene na Kranjskem. Res da ima c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju dolžnostne eksemplarje vseh tiskovin, kar jih izhaja v Avstriji sploh; ali na Dunaj se ne more peljati za vsako malenkost literarni zgodovinar. Zato bi bilo gotovo ustreženo slovenskim književnikom, bibliografom in liter, zgodovinarjem, ko bi se ustanovil na ljubljanskem magistratu zraven že obstoječe evidenčne zbirke slov. časopisov še čisto nov oddelek za evidenco vseh novih slovenskih knjig in brošur. V imenu dobre stvari se torej obračam do vseh gospodov knjigarjev, založnikov in tiskarjev, ki iz dajejo, zalagajo ali tiskajo slovenske knjige in brošure s prošnjo, da poslej blagovolijo pošiljati brezplačno po en „dolžnostni" eksemplar svojih izdaj za rcen-tralno narodno evidenčno knjižni c oa mestnemu magistratu ljubljanskemu. Pošiljati vladi, licej-ski foziroma deželni) knjižnici ter dvorni biblioteki svoje rdolžnostne eksemplarje" so dolžni založniki in tiskarji po zakonu. Podpisani mestni magistrat se ne more sklicevati v svojem pozivu na nobeden tak zakon nego apeluje samo na dobro voljo in na razsodnost ter na narodno zavednost gospodov založnikov in tiskarjev, da pomorejo ustvariti zavod, ki bode pospeševal razvoj domače literature. Nadejam se, da moj poziv ne ostane pri nobenem založniku in tiskarju brez uspeha. — Občinske volitve v Šmart-nem pri Litiji. Grozen poraz klerikalne Stranke. Vsled dvakratne pritožbe dekana Žlogarja zoper izid občinskih volitev v Šmartnem pri Litiji so se vršile te volitve 16. in 17. t. m. tretjič. Stranka dekana Žlogarja je bila pri njih grozno poražena. — Zmagali smo na-p r e d n j a k i v vseh treh razredih. Izid je bil sledeči: V sredo 16. t. m. so volile podobčine svoje podžupane: v podobčini Šmartno je dobil naš kandidat g. Ivan Robavs 47 glasov, nasprotni pa 25. V podobčini Vintarjove je bil enoglasno izvoljen g. Matija Žitnik s 24 glasovi in edino v podobčini Liberga je zmagal oče rta mal Buhek", ker ni imel protikandidata. Nad vse presenetljiv je bil izid volitev razredov drugi dan, v četrtek. Vkljub silni agitaciji nasprotne stranke je zmagala neodvisna kmetska stranka v vseli treh razredih jako Častno. Volilo je v HI. razredu skupaj 230 volilcev, neodvisna stranka je dobila 122 glasov, klerikalna stranka po 10S do 109 glasov. V drugem razredu je bila za-sigurana klerikalna stranka, da zmaga, ker se je agitiralo za ta razred uro pred volitvijo s peklom in jokom, a vkljub temu je bila poražena: neodvisna stranka je dobila 36, klerikalna pa 30 glasov. V prvem razredu naša stranka 12 glasov, nasprotna — — nobenega — pardon ! — gospod dekan so bili za zasluge izvoljeni enoglasno, ker mu je dal neki naš vo-lilec svoj glas. Vsega skupaj ima naša stranka 17 odbornikov in 8 namestnikov, klerikalci pa enega celega odbornika. Pri volitvah je bil vladni komisar Pavel Svetec, kije prišel na sled sleparstvu s pooblastili in sleparjenju pri glasovanju. Najbrže bo imelo to še zle posledice. Tako se je sedaj pokazalo, da so se nezakonitosti, katere je „Lažiljub" podtikal napredni stranki, vršile popred tudi samo pri .arški stranki. Izid volitev je taka brca za nezmožnega ter skrajno hudobnega dekana Žlogarja, da ne more večje dobiti, ker pri prvih volitvah je dobil po žrebu vsaj 4 svoje, pri drugih II. razreda ter v tretjem sani po žrebu prišel v odbor, a sedaj je pa pri največji natančnosti komisarja tako sramotno propadel. O teh volitvah ne bodemo pisali natančnejše, dokler se ne izvrši volitev župana. Tudi hočemo počakati, da mine rok za rekurz, katerega, kakor se Čuje, misli vložiti dekan in da mine birma, ki bo 27. t. m. Tega dne se veseli vse Šmartno, da bo Jeglič, ki je tudi gotovo deloma povzročil trikratne volitve, rohnel in skakal kakor bla- zen. Omenimo, da je bilo med volilci, ki so volih z dekanom, gotovo polovico takih, ki so ga samo zato ubogali, ker so mislili, da se gre za vero in da bo pogubljen, kdor duhovnika ne uboga. Druga polovica pa so bili ali omejeni na duhu in pa taki, ki imajo ob meji kak kos zemlje in ne poznajo razmer ter so bili z lepimi besedami pregovorjeni, da so se udeležili volitev. Sicer so vsi farani skrajno ogorčeni in sovražni Žlogarju, ker je zapravil okoli 16 —18 tisoč K cerkvenega denarja. Sedaj se čuje, da jo hoče popihati v Novo mesto za kanonika. Žlogar sicer trdi, da to ni res. Šmartno je skoraj popolnoma napredno postalo razen kakih 6 ba-bur in 5 moških, ki so odvisni od farovža. K temu preobratu je veliko pripomogel Žlogar, kateremu kličemo ob izidu volite: „Pravica je zmagala!" Ljudska volja je zmagala, g. dekan, to je ljudski glas, božji glas. Ljudstvo hoče imeti že enkrat mir in red v občini, kakor tudi pri cerkvi. Nič ni pomagalo, ko ste dvakrat ovrgli volitev, in nič ni pomagalo, ko ste se posluževali najpodlejših sredstev za agitacijo. 0 tem govorimo prihodnjič kaj veČJ — Zavednim volilcem pa, Ki ste se borili za pravico, za občni mir in red, kličemo : Živio! — Nemška nesramnost presega že vse meje. Dne 18. t. m. so namreč interpelirali nemški poslanci W a s t i a n i. dr. pravosodnega ministra radi pristranskega (!j postopanja justičnih oblaste v nasproti hujskanju slovenskega časopisja proti spodnje-štajerskim in kranjskim Nemcem! Nemci se pritožujejo v drž. zboru proti slovenskemu časopisju, češ, da to na surov način napada in blati spodnještajerske Nemce! — Kdo se ne smeje?! Tisti Nemci, ki v svojih umazanih cunjah, kakor „Marburger Zeitug- in „Deutsche AVachta na naj-nesramnejši način žalijo in blatijo Slovence, tisti Nemci, ki imenujejo * v navedenih cunjah našo lepo spodnje-štajersko domovino „windische Mor-dergrube" in nas Slovence rwindische Kannibalen", „windische Riiuber und \Vegelagerer-, „windische Hereros-% „\vindische Messerhelden" itd., tisti Nemci se drznejo pritožiti proti pisavi slovenskega Časopisja! To je že višek nesramnosti! Upamo, da bode eden naših poslancev tem nemškim predr-znežem že povedal, kar jim gre. — Veliko sokolsko slavnost v Brežicah o Binkoštih je ministrstvo dOVOlilO. Hkratu je tudi Nemcem dovoljena slavnost „Nach-feier der Erotihung des deutschen Heims". Predsedstvo „Slovenske sokolske zveze" poživlja tem potom še enkrat vsa bratska društva, da pošljejo zanesljivo svoje odposlance na „Zvezin" občni zbor, kakor tudi, da se članstvo lepe slavnosti brežiškega „Sokola" udeleži v čim največjem številu. — Umrl je sinoči ravnatelj „Gospodarske zveze-, škofov brat gospod Josip Jeglič v starosti 47 let. Pokojnik si je kot trgovec v malih letih pridobil veliko premoženje. Opustil je potem trgovino in se posvetil klerikalnim zavodom, ki ga bodo močno pogrešali, zlasti ker je mrtev tudi g. Jarc, g. Kauschegg pa se za te zavode več tako ne zanima kot prej. Jeglič je bil v vodstvu „Gosp. zvezea, -Zadružne zvezea in „Ljudske posojilnice*, z njim so izgubili ti zavodi edinega strokovnjaka in bodo odslej imeli odločilno besedo sami gospodarski diletantje. — Odborova seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo v petek 25. t. ni. ob šestih zvečer v uredništvu „Slo-venskega Narodaa. Gospodje odborniki se vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo vdeleže! — Gremij trgovcev v Ljubljani je imel včeraj popoldne v mali dvorani „Mestnega domau letošnji redni občni zbor. Načelnik g. Ivan Knez je otvoril zborovanje in povedal, da sta preteklo leto umrla dva društvenika, Leopold in Marija Jeran. V znak sožalja so se navzoči vzdignili s sedežev. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil odobren. O delovanju gremija preteklo leto je poročal tajnik g. Svetlin. Koncem leta 1905. je imel gremij 148 Članov. Trgovskih uslužbencev I. vrste je bilo 499 (151 ženskih in 348 moških , II. vrste pa 175 (23 ženskih in 152 moških). Učencev in praktikantov je bilo 125 (6 učenk in 119 učencev). Od 18. julija 1905., ko je bil usta- novni občni zbor, je bilo rešenih 208 vlog. Bilo je d odborovih sej in 1 občni zbor. Odbor je v eni svojih sej sklenil, da se po magistratu deželni vladi predloži prošnja za nedeljski počitek za mesto in okolico, čemur se -je z zakonom z dne BO. oktobra 1905. ugodilo. Odbor je sklenil nadalje, da se gremijalna trgovska šola reorganizira v smislu predlogov" ministrstva za uk in bogoČastje; dalje, da se izda disciplinarni red za leto 1906.07. za dober obisk te šole. V tej šoli je bilo letos 120 učencev, v pripravljalnem tečaju 20, v I. letniku 50, v II. 42 in v III. 8. Učnih pisem je bilo izdanih 6. Gremij je nastopil proti umazani konkurenci, prosil lani dvakrat finančno ministrstvo, naj bi se v tukajšnjem poštnem uradu ustanovila carinska hlijalka, a vse prošnje so zastonj, dasi bi bila potrebna le 2 uradnika. Vsled tega trpi ljubljansko trgovstvo škodo. Ravno isto se je zgodilo s prošnjo glede povečanja skladišča na državni železnici; tudi tukaj vlada nima nobenega denarja za nas. Na trgovsko ministrstvo je bila odposlana peticija, da se v novem obrtnem redu zahteva dokaz usposobljenosti in da se premeni ona točka obrtnega reda, kjer se prepo-duje trgovcem prodajanje" piva v odprtih steklenicah. Občni zbor je sklenil, da se bo to poročilo tiskalo in razdelilo med Člane. Iz računskega zaključka za leto 1905. posnemamo, da je imel gremij 4523 K 86 v dohodkov in 4270 K 48 v stroškov, torej 2.">3 K 38 v prebitka (v resnici je bil deficit, ker se je vzelo na tekoči račun 1000 K). Premoženje gremija znaša 31. dec. 1905. 51.964 K 33 v. Ker so računski pregledniki našli vse račune in knjige v najboljšem redu, so bili računi odobreni in se je dal odboru absolutorij. V pokritje deficita za 1. 1905. seje določila doklada 10 K za vsakega člana. Pri volitvah je bil naČelnikovim namestnikom izvoljen g. Mejač, v odbor pa namesto njega g, Schwentner; v razsodniški odbor sta bila izvoljena znova gg. Rohrman in Koren-čan, za namestnike pa gg. Stupica, Ivan in K ar el S eunig. Glede gremij alne šole je bila sprejeta soglasuo pogodba, katero je stavil ravnatelj g. Mahr. Pogodba traja pet let, je odpovedljiva na eno leto. Gremij bo plačal Mahru letno 1600 K, ter za vsakega učenca in vsako uro po 2 K. Občni zbor je potem sklenil resolucijo, v kateri se odločno protestira proti nameravanemu povišanju porta pri pismih. Trgovskemu društvu „Merkur" se dovoli 400 K podpore. Sprejme se predlog g. Mejač a, da se odpošlje na mestni magistrat prošnja, da se odstranijo reklamne table na javnih prostorih po mestu, ker zadostujejo za reklamo solidnega trgovca one table, ki so na zidovih pritrjene. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zahvalil se je g. predsednik zboroval c em za udeležbo in zaključil zborovanje. — Za Vilharjev spomenik je zavladalo med slovenskim občinstvom dokaj živahno zanimanje. Darovi, ki so sprva le redko kapali, dohajajo sedaj v dokaj znatnem številu, vendar pa še daleko ne zadostujejo, da bi bili z njimi pokriti vsi stroški za spomenik. Rodoljubno občinstvo se torej znova nujno prosi, naj ne, pozabi, kaj je dolžno spominu Vilhar-jevemu, in naj žrtvuje svoj oboi za spomenik, ki se odkrije meseca avgusta. Preteklo nedeljo je bil komisijo-nalni ogled v Postojni, da se določi, na katerem prostoru se naj postavi spomenik. Kakor Čujemo, se je komisija izrekla za to, naj se spomenik postavi na trgu pred šolo, kjer je najpripravnejši in obenem najlepši prostor v vsem trgu. Poroča se nam. da nameravajo postojnska narodna društva in notranjsko narodno žen-stvo prirediti tekom meseca julija v Postojni veliko ljudsko veselico v prid Vilharjevemu spomeniku. Ker priredi tudi pevsko društvo rSlavecu v Xijubijani veselico na korist spomeniku, se je nadejati, da se bo s Čistimi dohodki teh prireditev znatno pomnožil zaklad, ki je določen za spomenik. Pri ti priliki hodi omenjeno, da se je med ljubljanskimi društvi odloČil prvi „Slavecu, da priredi veselico v prid spomeniku, med izvenljubljanskimi društvi pa ^Postojnski salonski orkester". Naj bi ti dve posnemala tudi druga slovenska društva! — Za Vilharjev spomenik je darovala vrla Postojnčanka gospa Antonija S ve tek, c. kr. viš. raČ. svetnika soproga v Ljubljani, 10 K. — Živela! — Naj bi jo osobito posnemali ljubljanski Notranjčani! — Slov. del. pevsko društvo »Slavec" V Ljubljani priredi na bin-koštno nedeljo, dne 3. junija t. 1., veliko pomladansko veselico na vrtu in v areni rNarodnega doma v Ljubljani v korist Miroslav Vilharjevemu spomeniku. Spored: Vojaška godba. Domača godba. Promenadni koncert. Pevski koncert. Ljudska veselica. Ples. Velika črnovojniška bitka. Ume-talni ogenj. Srečolov. Šaljiva pošta. Razne zabave. Natančen spored se bode dobival na dan veselice pri bla-gajnicah. Vstopnina 40 v za osebo, ČČ. društveni člani „Slavca** in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Vsak gost dobi pri blagajnici brezplačno eno srečko, s katero se udeleži srečkanja krasnih dobitkov. Začetek ob polu 4. uri popoldne, konec po 10. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor slov. del. pevskega društva ..Slavec". Ob neugodnem vremenu bo veselica binkoštni ponedeljek, dne 4. junija z istim sporedom. — Društvo »Mladika". V Ljub ljani se snuje društvo „Mladika", ki si je stavilo za nalogo, skrbeti: a) za vsestransko vzgojo ter tudi za strokovno in za gospodinjsko naobrazbo slovenskih deklic; b) za primerna stanovanja in c) za dobro nadzorstvo izven šole. Svoj namen hoče društvo dosegati: 1. z ustanovitvijo in z vzdrževanjem dekliškega internata, 2. z ustanovitvijo in z vzdrža-vanje privatne dekliške ljudske štiri-razrednice v Ljubljani; 3. z otvoritvijo gospodinjske nadaljevalne šole in 4. z nadzorovanjem stanovanj onih deklic svojih zavodov, ki ne bodo stanovale v internatu. Društvena pravila so od vlade že potrjena in v kratkem se skliče občni zbor, da voli stalni odbor, ki bo pričel z rednim delovanjem. Društveniki so ustanov-niki, redne druŠtvenice in podporniki. Ustanovnina znaša 100 K, ki jih je plačati ali takoj ali pa v 5 rokih po 20 K. Redne druŠtvenice so one, ki se zavežejo plačevati 4 K na leto. Podpornik je lahko vsakdo, kdor sploh društvu kaj prispeva. Društvo ima jako blag in koristen namen ter je za narodni prospeh enmentne važnosti. Društvo je tudi zelo potrebno ob sovražnem navalu, ki Slovenstvu leto za letom, takorekoč teden za tednom otimlje domaČi naraščaj, naš up, našo bodočnost pred očmi. Pripravljalni odbor razpošilja te dni na narodno ženstvo povabila k pristopu in pričakuje, da se bo z ozirom na veliko važnost, korist in potrebo zgoraj omenjenega društva v prav obi-lem številu in drage volje odzvalo vabilu. — Slovenski igralci v Belgradu. Včeraj zvečer smo prejeli naslednjo brzojavko iz Belgrada: rSlo-venski igralci so snoČi priredili predstavo v oficirskem kazinu. Po predstavi je bil komers in ples. Oficir garde je izročil Danilovi velik buket v imenu častniškega zbora. Pri ko-mersu je napil Danilo kralju Petru". — Posebni vlak v Trst. Povodom slavnosti blagoslovljenja zastave I. vojaškega veteranskega društva v Trstu, ki se vrši v nedeljo, dne 27. maja t. L, priredi vojaški veteranski kor v Ljubljani posebni vlak v Trst. Vlak odide iz Ljubljane v soboto, dne 26. t. m. ob 12. uri ponoči, iz Trsta nazaj pa v nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. uri zvečer. Vozna cena je na polovico zuižana in stane za osebo tja in nazaj za II. razred 8 K 80 v, III. razred 5K 80 v. Vozne listke dobiti je v pisarni (Kolizej) tukajšnjega vojaškega veteranskega kora in sicer dne 24. maja (Vnebohodi oa 9. do 12. ure dopoldne, dne 25. in 26. pa od 6. do 8. ure zvečer, ter pred odhodom vlaka pri postajni blagajni. — Razstavljena slika. ^ < i ion-tinijevi izložbi na Mestnem trgu je razstavil akademični slikar gosp. Fr. Tratnik sliko „Tolažba žalostnih". Umetnik je vzel motiv iz življenja bednih in zapuščenih; sploh rad išče sujete, temne in obupne, kakor sence blodnih duš. Slika je izvršena s smelo, široko tehniko, v ostrih konturah, ter je „stimmung" lepo pogojen. Večerna svetloba lije na zemljo po prestani burji. Slika je originalno umetniško delo, in mladi slikar zasluži, da se najde kak za umetnost navdušeni rodoljub in kupi lepi umotvor. — Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki bode dne 27. maja t 1. priredilo izvanredno častno slavnost, in sicer povodom razdelitve kolajn, katere je cesar podelil za 251etno službovanje sledečim društvenikom: G. Karolu Mayerju. načelniku ; g. Josipu Kostnerju, vodji varuhov ; g. Antonu Igliču, namestniku vodje varuhov, in g. Francetu Stularju, orodjarju. Slavnostni spored: Dne 26. maja ob 8. uri zvečer bakljada in podoknica pred hišo gospoda načelnika. Dne 27. maja: 1. Ob polu 9. uri zjutraj sprejem gostov. 2. Ob 9. uri maša pri Sv. Trojici. 3. Po maši istotam dekoracija s častnimi kolajnami po načelniku Zveze kranjskih gasilnih društev — g. Franu Doberletu. 4. Po dekoraciji odhod po državni cesti v nMočilniku, kjer bode pogoŠčenje gostov. 5. Ob 12. uri odhod iz „Močil-nikau skozi trg Vrhnika. 6. Ob polu 1. uri popoldne skupni obed v gostilni pri g. Jurci. 7. Ob 3. uri pop. pričetek ljudske veselice združene s petjem, plesom in šaljivimi točkami. Vstopnina 40 v. Gasilci v društveni obleki prosti. Pri vseh točkah sodeluje si. polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Prijave za banket sprejema do 25. maja t. 1. društveni tajnik, g. Jurca ml. Vsi podporni člani kakor tudi prijatelji društva se vljudno vabijo na udeležbo. — »Dolenjski Sokol" v Novem mestu ima svoj II. izredni občni zbor v petek 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Globevnikovi gostilni (pri Slonu) s sledečim sporedom: 1. Volitev delegatov na občni zbor „Slovenske sokolske zvezeu. 2. Slučajnosti. Ako se ne snide zadostno število Član (j v ob določeni uri, vršil se bode občni zbor pol ure pozneje brez ozira na število prisotnih članov. — Zapogorelce v Mostah pri Krškem je cesar daroval 1000 K. Pogorelci so kakor znano J. Borštner, Anton Janežič, Franc Strus in Josip Okorn. — Otrok zažgal. Metni Anton Kaplan v Kloštru pri Črnomlju se je igral na domačem podu z vžigalicami toliko časa, da je nastal ogenj, ki je uničil ta in sosedov pod. Škode je 1300 K, zavarovalnine pa 800 K. Da starši ne znajo paziti na otroke in vžigalice! — Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu pri Trstu priredi v nedeljo, dne 27. t. m. v Barkovljah | „Narodni dom") svoj prvi letošnji veliki koncert. Program je zelo obširen in lep. To, za Rojan neobhodno potrebno pevsko društvo, je prva neustrašna trdnjava proti italijanskemu navalu ter radi tega pravi trn v očeh rojan-skega laškega župnika in drugih ire-dentovcev. O, ko bi bilo prostora, da bi mogli navesti vse, kar je že pretrpelo to ubogo navdušeno narodno društvo radi omenjenega farja? Ker ni hotelo se izneveriti ter na zahtevo župnika v cerkvi laško oziroma latinsko peti, je bilo izgnano iz cerkve ter radi tega izgubilo vso cerkveno materijalno podporo. Kdo spravlja tisti denar sedaj *? Vse take in enake neprilike so društvo, z dobro pomočjo tukajšnjih narodnjakov, še moralno okrepila in odzvale na odpor. Zadnje čase so tukaj bivajoči bratje Čehi obilno pristopili k društvu ter s tem začeli razvijati svoje marljivo narodno delovanje. Vodstvo društva je poverjeno našemu mlademu vrlemu Fr. Lenarčiču iz Krškega, ki se ni strašil ogromnih stroškov in preskrbel vse tako, da bo pri koncertu sleherni zadovoljen. Obračamo se s prošnjo na tamkajšnje naše slavno občinstvo, da se mnogoštevilno udeleži nedeljskega koncerta ter s tem navduši za napredno nadaljevanje izborne naše pevce ter obenem, kar je najbolj potrebno, podpira društvo. — Opatijske novice. Izlet slovenskega pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane v Opatijo. Za dostojen sprejem in pogostitev slovenskega pevskega društva ,,Slavec" v Opatiji so se že začele priprave pri hrvaškem pevskem društvu „Lovor". Da bode slavnost dobila še lepši obraz, sklenilo se je, da bode „Lovor" lOletnico svojega obstanka slavil 29. junija. V Opatiji vlada velika navdušenost za ..Slavca" in je pričakovati, da se njegov izlet obnese v največjo zadovoljnost izletnikov in Opatij cev. — Izvanredni občni zbor volosko-opatij skega „Sokola" se je vršil v „Narodnem domu" na Voloskem ob prisotnosti skoraj vseh bratov članov v soboto dne 1!>. maja t. 1. Spremenila in popolnila so se društvena pravila. — Mrtvoud je zadel v soboto popoldne na cesti iz Voloskega proti Matuljam idočega restavraterja „Friedrichshofa", gosp. Lesserja. Ostal je na mestu mrtev. — Letni občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se bode vršil dne 31. maja ob 10. uri dopoludne. Zvečer bo koncert s petjem in predstavo, kar priredi s sodelovanjem hrvatskega pevskega društva „Lovor", glasbeno in dramatično društvo v Voloski. — Nov list bode začela izdajati družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Naslov lista bode ,,Vjestnik družbe sv. Cirila in Metoda za Istru". Izhajal bode štirikrat na leto. Odgovorni urednik lista bode g. Viktor Car Emin, tajnik te družbe. — Menice je ponarejal 421etni Ivan Gabrovic iz Zgonika na Primorskem. Ogoljufal je na ta način par italijanskih zavodov v Gorici za 3200 K. Obravnava se je vršila že novembra pr. 1. pred goriškimi porotniki in je bil Gabrovic obsojen. Ker je pa vložil ničnostno pritožbo, vršila se je v ponedeljek nova razprava, pri kateri dobil 2 in pol leti težke ječe. — Strela ubila moža in kravo. Pri Medulinu blizu Pulja je v soboto popoldne ubila strela kmeta Franca Lorenzina, ko je gnal na pašo kravo, ki je istotako bila tudi takoj mrtva. — Zastrupil in ustrelil se je V ĆervinJaUU 64 letni industrijalec Evgen Gerstel, ker je imel hudo trganje po vseh udih. — Žrtev tule malomarnosti. Cez reko Rečico blizu sela Trnovioe pri Sušaku je lesen most, ki je pa tako zgnit, da se vedno zgodi kaka nesreča. Tako je predvčerajšnjim zvečer 221etni Matija Zoretič padel v vodo, ki ga je odnesla seboj. To je že sedmi tak slučaj na tem mestu tekom kratkega časa. — Občinski stražnik ubijalec. V (irubišnjem Polju na Hrvatskem je občinski stražnik Anton Stankič po malem prepiru zabodel kmeta Antona Baloga, da je ta čez pol ure izdihnil. — Strela ubila dva brata. V Ludini na Hrvatskem je ubila brata Mateja in Ivana Barbariča iz Vi-dernjaka, ko sta šla v gozd po les. Vedrila sta pod neko brezo. — V železnižkem vozu okra- den. Uradnik Josip Prebil iz Zagreba je bil na poti iz Mitrovice v Zagreb v železniškem vozu okraden raznih stvari v vrednosti 200 K. — II. izkaz za zastavo d. slovenskega pevskega društva „Ilirija" na Renskem v Nemčiji. Darovali so: Slav. „Slov. delavsko pev-' sko društvou v Celju 8 mark 40 f., slavni rČitalniški pevski zboru v Kranju 7 mark 90 f., slavno slovensko pevsko društvo rLirau v Kamniku 10 mark 10 f., slavna „Zveza slovenskih pevskih društev" v Ljubljani 25 mark 40 f., h kateri vsoti je daroval tudi g. dr. Oražen 10 K. Dalje so darovali sledeči gg. : Biček Franc 10 mark, Tomazin A. 10 m., Veligosek A. 10 m., Slamnik K. 10 m., Slamnik Filip 10 m., Ueker Karel 7 m., Konig Ivan 5 m., Božič Ivan 10 m., Uran-kar Ivan 2 m. 10 f., Eberhart Viljem 3 m, Timan H. 5 m., Pance A. 10 mark, Podlogar J. 10 m., Bervar J. 5 m., Nadel Jožef 5 m. Lepa hvala vsem pevskim društvom in vsem dobrotnikom ter prosimo še vse narod ljubeče, da nam pripomorejo oživljati narod slovenski. Z bratskim pozdravom — odbor. — Obenem tudi naznanjamo, da priredi naše pevsko društvo „Ilirija" 27. maja svojo tretjo ustanovno veselico, pri kateri bodo sodelovala razna avstrijska pevska in tamburaška društva. Vabijo se torej vsi tukaj bivajoči Slovenci, da se odzovejo našemu pozivu, čisti dobiček je namenjen za društveno zastavo, katere razvitje se bo obhajalo meseca avgusta. Torej dragi rojaki na veselo svidenje! — Rovškov elektrokinoskop v hotelu „Ilirija" ne zaostaja prav nič za elektrobioskopi, ampaK nudi obilno zabavnega in poučnega. V sporedu, ki se začne danes in traja teden dni, je omeniti zlasti zadnji izbruh Vezuva ter veliko rodbinsko dramo. Cene so dosti nižje kot v drugih takih podjetjih. — Tamburaško društvo „Graničar11 priredi d a n e s in jutri zvečer koncert v hotelu rLloy d-. Jutri predpoldne ob desetih je na vrtu zajtrkovalni koncert. Ker tamburaši res dobro igrajo, se je nadejati številne udeležbe. Isto društvo priredi jutri popoldne koncert v „Svicariji". — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri popoldne koncert na vrtu rReiningshaus" v Šiški. Začetek ob 3. uri. Vstopnina prosta. — Čvrst jezdec. Danes dopoldne je jezdil častniški sluga domobranskega polkovnika g. Schmida, Karel Cerar po Cesarja Jožefa trgu konja, drugega je pa vodil na jermenu poleg tega. Ko je prišel električni voz, sta se ga konja ustrašila in začela skakati. Pri tem je desni konj, ko je skočil na stran, potegnil jezdeca raz sedlo. Cerar je padel na tla, a je desnega konja, ležeč na tleh, tako dolgo držal, da so se mu utrgala jermena. Konja sta dirjala potem proti Mestnemu trgu, kjer sta bila ustavljena, Cerarjajepa policijski zdravnik gosp. dr. Illner na osrednji policijski stražnici obvezal in je šel potem sam domov. — Kdor je našel zlato kolajno S krono, naj jo blagovoli oddati pri mestni policiji. — Našla je sprevodnikova žena ga. Frančiška Jerškova denarnico s 17 K, katero je izgubila ga. Amalija Sirnikova. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 115 Slovencev in 10 Hrvatov. Na Prusko se je odpeljalo 8 SI ovencev. — Jugoslovanske vesti. Lep pojav. Kakor je znano, se priredi meseca avgusta v Zagrebu vsesokol-ski zlet. Pripravljalna dela za zlet so bila doslej izključno v rokah „Zveze hrv. sokolskih društev." V zadnjem času se je v Zagrebu ustanovil tudi „Srbski Sokol*'. Starosta „Srbskega Sokola" je odvetnik dr. Bogdan S t o j a n o v i ć, ki je dobil te dni od „Zveze hrv. sokolskih društev" pismo, v katerem se „Srbski Sokol" vabi, da sodeluje pri pripravah za vsesokolski zlet v Zagrebu. V tem pismu se med drugim nahaja tudi to-le značilno mesto: ,,V Zagrebu je poleg ,,Hrv. Sokola" še eden „Sokol** Vi, bratje Srbi, ki takisto, kakor vsak slovanski Sokol, gojite slovansko vzajemnost in imate v narodnem oziru docela identični cilj, kakor mi Hrvati, dasi se ponašate s svojim, takisto slavnim imenom srbskim. Menimo torej, da nismo samo storili prav, ko smo apelirali na Vas, marveč da je naravnost naša dolžnost, da Vas vabimo v svoje kolo, da z združenimi močmi izve-derno delo, ki bo na korist in čast našega skupnega naroda.*' „Srbski Sokol" je na tO soglasno sklenil, da se radostno odzove vabilu „Zvez^ hrv. sokolskih društev" in se vdele/.j pripravljalnih del za vsesokolski zlet Meseca avgusta bodo torej slovanska goste v Zagrebu v bratski slogi pozdravljali m spn-jemali hrvatski "in srbski Sokoli, pred meseci bi — človeku zdelo to nemogoče, a evo sedaj ta krasen preokret! Naj bi vedno bolj krepila bratska sloga med Hrvati in Srbi v blagor in korist skupne njihove domovine! — II. jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. Nedavnu tega smo zabeležili vest, da so >^ pojavile razne neprilike, ki bi lahko onemogočile prireditev II. jugoslov. umetniške razstave v Sofiji. SeJa] smo v prijetnem položaju, da lahko poročamo, daje ta razstava zagotovljena. Dobili smo namreč iz naj mer o daj nej šega vira iz Sofije poročilo, da so odstranjene vse zavirn in da je knez Ferdinand definitivn«. dal odboru na razpolago svojo mu-nežo za lokal, kjer se bo priredila razstava. Takisto je tudi sklenil pripravljalni razstavni odbor, da ua želji srbskih in slovenskih umetnikov, naj razstava obdrži svoj izključil«. jugoslovanski značaj, ter odredil, da se razstave lahko vdeleže samo jugoslovanski umetniki. Na razstavi torej ne bodo -delovali niti Čehi niti Rusi. Za nakup razstavljenih slik je bolgarska vlada definitivno določila 40.000 levov, knez Ferdinand pa iz svojih sredstev v isto svrho 30.000 levov. V celem bo torej 70.000 levov na razpolaga za nakup slik! Naj bi se slovenski umetniki udeležili v Čik. največjem številu in s svojimi najboljšimi deli razstave v Sofiji! — Crna gor a in Rusija. Me-seca marca bi imel angleški kralj Edvard posetiti črnogorsko pristanih Bar in se tamkaj sestati s črnogorskim knezom Nikolo. Ta poset je bil v zadnjem hipu odpovedan, ne da. l»i se vedelo zakaj. V tej zadevi nam piše prijatelj našega lista iz Kotora to-le: Preteklo leto so se vodila med Črnogoro in Angleško tajna pogajanj, ki so se v prvi vrsti tikala črnogorskega pristanišča Bar. Angleška: bi rada dobila to luko v svoje roke in je ponujala Crnigori za to najrazličnejše udobnosti in koncesije. Končno sta se Črnagora in Angleška zedimli. da se luka Bar prepusti A1 gleški Dr.o ti temu, da da Ar gleška Crnigori majhno vojn brodovje, podpira črnogorsk politiko na Balkanu in ji dovoli redno denarno podporo Ta pogodba je bila že perfektna, treba bi jo bilo podpisati samo še obema vladarjema. V to svrho bi moral priti meseca marca kralj Edvard v Ba: se tam sestati s knezom Nikolo. Z.i to tajno pogodbo je končno zvedela tudi ruska vlada, ki ni bila sani" presenečena, ampak tudi do skrajm>>*. ogorčena. Črnagora je sprejemala oV-slej za vzdrževanje svoje stalne vojsk od Rusije 9 0 0.000 kron letu e podpore. Cim je Rusija zvedela za črnogorsko-angleški dogovor,, j e takoj ustavila to subvencij' To je tako vplivalo na kneza Nikol". da se ni upal podpisati dotične pogodbe. Posledica tega je bila, da je izostal tudi poset kralja Edvarda v Baru. — Najnovejše novice. — s n je zapadel po vseh tirolskih gorah, da so morali ponekod promet na železnici ustaviti zar t plazov. — Bomba se je r a z p o č i 1 a v Aironu (Francija) med proslavo \ lilnega izida. Neki ognjegasec je b ubit, Šest oseb pa je bilo tako hud" ranjenih, da so štirim morali odre j-noge. — Nove poletne uniformi1 dobi za poskušnjo t20 avstrijskih pešpolkov. — Papeževo zdravstveno stanje je baje zelo neugodno. Pa-pež je zadnji čas vidno shujšal ter se postaral. Lotila se ga je čudna duševna pobitost. * Beg iz harema. Med ženami boljših turških slojev je zavladala zadnje čase pravcata epidemija, se rešiti dolgočasnega haremskega življenja. Pred par meseci sta pobegnili hčeri turškega ministra zunanjih gadov Nuri-bega ter prispeli v Paru Kmalu nato je pobegnila hči guber-natorja Redvan paše v Drouso, Sedaj pa so pobegnile hčere ministra notranjih zadev Henduh paše in ministra duhovnih zadev Turkan paše. Istotako išče več drugih odličnih turških rodbin svoje hčere po modernih evropskih mestih. Turške žene s»> pac začelele duhati svobodo zapadne Evrope ter nočejo več plesniti p^> dolgočasnih haremih. * Ponesrečeni Hrvatje v San Frančišku. V San Frančišku živi mnogo Hrvatov in Srbov; nekateri izmed njih so imeli cvetoče trgovine in gostilne, a skoraj vsi so prišli se- daj ob svoje imetje. Tako je Jakov Krstinić, predsednik hrvatskega društva „Zvonimira" izgubil svoja dva lepa restavranta ter si jedva rešil o-olo življenje. In tako je nekdaj premožni mož sedaj brez dolarja v žepu. Ravno tak revež je postal Peter Kocelj, kateremu je potres in požar popolnoma uničil njegovo krasno trgovino^_ Telefonsko in mmm poročila. Kamnik 23. maja. Pri včerajšnji kazenski razpravi Košir contra Lavrenčič, Šubelj, Zargi in Albrecht je bila črna garda popolnoma poražena. Kamničani pozdravljajo radostno ta poraz črne garde. Več meščanov. Dunaj 23 maja. V današnji seji poslanske zbornice so začeli Nemci z obstrukcijo v svrho, da onemogočijo razpravo o podržavljenju severne železnice. Zbornica je včeraj skle nila, da pride ta zadeva danes na razpravo. Vložili so nujni predlog, naj se pri trgovinskem min strstvu ustanovi obrtni svet in potem zahtevali tajno sejo, da se prečitajo nekatere interpelacije Schonerer: „To je naš odgovor za včeraj." V tajni seji je prezident grof Vetter pojasnil, da v podanih interpelacijah ni prav nič spodtakljivega. Schonerer: „Tega Vi ne morete vedeti Zbornica je sklenila, naj se takoj začne zcpet javna seja Zdaj so Nemci segli po novem sredstvu Zahtevali so, da se morajo vse interpelacije doslovno pročitati. Tej zahtevi se je moral prezident ukloniti Po končanem Čitanju je zbornica nadaljevala razpravo o vladni izjavi z dne 15. t. m. Od 3/412. govori vsenemec Paclier, ki hoče govoriti, dokler ne dobi zagotovila, da ko neha se zaključi seja. Nemci vseh strank mu pomagajo, da dela dolge pavze. Pomagajo mu z dolgimi medklici in celimi medgovori. Celjski poslanec Pommer je nastopil kot marker in je Pacherju prinesel in ser-viral črno kavo. Dunaj 23. maja. Nemške stranke hočejo predlagati, naj se odstrani z dnevnega reda predloga glede podržavljenja severne železnice. Poklicali so telegrafićno vse svoje poslancs na Dunaj. Poljaki in Cehi so zaradi tega skrajno ogorčeni Dunaj 23. maja Odsek za volilno reformo je sklican na petek in je zagotovljeno, da predloži Hohenlohe v tej seji svoj kompromisni načrt. Po tem načrtu bo imela zbornica 49 4 članov. Hohenlohe ponuja Italijanom dva, Cehom pet, Nemcem pa osemnajst novih mandatov. Poljakom hoče zagotoviti 78 mandatov, Maloruscm pa 31. Slo venci in Hrvatje bodo imeli 36 kopališče Kamnikna Kran'skem Postaja c. kr. drž. železnic. 1472-8 Vse vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, Wienternitz in Kneipp) solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, zdravljenje z elektriko. Prospekti zastonj. Sezija od 20. maja do septembra. Zdravniški vodja dr. R. Wackenrelter. Gojitev lepote in masažo. Za obrazno masažo s paro, locnjem, vibracijo, elektri-škimi aparati proti gubam, vraskam, nečistostim kože, s čimer se doseže gladka, mladostnosveža polt — tudi navodilo za gojitev polti — za vseh vrst telesno masažo, proti protinu, prenapetosti živcev in pretegnenju kit ter odebelelosti se priporoča na kliniki izšolana izprašana maserka z Dunaja; samo kratek čas tukaj. isi8 3 Vpraša se u Židovski ulici štev. 8, H. nadstropje. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, Dolenjske želez, postaja Straža-Toplice. Akratoterma 38"C. Pitno in kopalno zdravljenje. Posebnega učinka za protin, revma, ischias, nevralgijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in mahovnate kopeli. Udobno oprem Ijene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. G>zduata oko lica Dobra in cena restavracija. Sezija od I. maja do I. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava Rastlinska mast najstarejša ii najboljša znamka iz tvornice HERMAN FIBICK r>» Dunaju II., Taborstrasse štev. 76. ise-2 gHT Dobiva me v vieh zadevnih trgovinah. ~V@ Za razsvefljauo! vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod, kjer ni plinove tvornice ali elektriške centrale, je najprimernejši Sirius' aparat za zračni plin Obrat popolnoma brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najnižji obratni stroški! Za postavljenje v kateremkoli prostoru ni treba koncesije. Na stotine referenc. F. Bothe c£ Cte. DUNAJ, IV., Schaffergasse Nr. 13 a. Cenovniki zastonj. 1542—8 Rabljena kolesa in šivalni stroji V Ljubljano. 1ET vseh sistemov se popravljajo najceneje ali pa zamenjavajo. = IVT o v a ===== kolesa in šivalni stroji prve vrste bo v največji izbiri vedno v zalogi pri 1685—5 Ivanu Jaxu m sinu. Predobro urejena delavnica za popravila v hiši Dunajska cesta 17f LJubljana. Kdor bi zemljišče - - ali kupčijo - - vsake vrste, hotel, vilo, gostilnico, graščino, kmetijo, stavbišče, mlin, opekarno i. t. d. rad hitro in tajno prodal ali pa si najel na po-i i ' sestvo posojilo, = naj se zaupno obrne na starorenomirano krščansko podjetje Prva avstrijska kupčijska in zemljiška borza - - na Dunaju, L. Sonnenfelsg, 21, ki je v vseh krofih predobro znana. Glavni zastopnik inspektor IVAN MATTESZ se mudi sedaj v Ljubljani v hotelu prt MaliČU. 1882-2 Prijazne ponudbe zaradi dogovora ali ogledanja naj se naslavljajo tjakaj. Brusača išče za parno iago D. VTLHAR i dr. v Borovem preko Bakeka. Plača po dogovoru 1758—6 Ura z verižico za samo K 2*—. Zaradi nakupa velike množine ur razpoaiba šle-zijska razposiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijako uro ankerieo z lepo verižico za »amo 14. 9-— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-slezijska razpošiljevalnica F. WXNDI?CH v K<-ano»tt U/38 NB. Za neugajajoče denar nazaj. 11103 K aru j to«. vsako rodovi no vaziu lustrovano knjigo o premic -em blagoslovu z otroki rast ožilja s prepisi vec tisoče •.ahvalnih pisem tajno s 00 h v avstr. znamka! ospa A. KAIP* Rerolin S. W & izvežban pri re/an|ti lesa s poloojar-menikom (Vollgattcr) i večletno prakso, ki zna ravnati previdno z lesom in je pri strojih izurjen stopi lahko s 1. ju lijem t. 1. v službo na novi ža^i na turbino na Spod. Srajers&em. Stanovanje prosto. Ponudbe naj we posije na upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom „Pošten in razumen". 1881-2 Kranjski naravni brusilni kamni 1806- 1 (osle) dajo najboljšo ostrino kosam in srpom, na kar se cenjeni kmetovalci in trgovci opozarjajo. I. kakovost z rdečo znamko ,,Kosec" K 20 — II. „ „ zeleno „ „ 13 — II. „ sivi, več vrst, zelo dobri „ 8- — za 100 kosov z zabojem s kolodvora Litija pošilja J. Razboršek Nmartno jjri Litiji Zavoj s 15 vzornimi kamni E 2 50 franko. Vabilo na Uredni občni zbor Posojilnice v Cerknici reg. zadruge z neom. poroštvom. ki se bode vršil v soboto, dne 9. Junija 1906 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo rač. pregledovalca za 1.1905. 3. Potrjen je računa za leto 1905 in razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva, odbora, račun- skega pregledovalca in namestnika. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Razni nasveti. V Bohinjski Bistrici, v lepem kraju, blizu novo zgrajene železnice, se oddajo poletne družinske sobe z lepo verando in vodovodom. Na željo tudi opravljene sobe P*i Cena po dogovoru, ni Več pove Ivan Babic, trgovec na Javorniku, Gorenjsko. 1889— i Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1906. leta. ? Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga na Trhli. Ob 12. uri 52 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v S*eyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod, v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, tdirekt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — 6b 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Stnohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz S/jtibljriiic drž. kol. V kaznnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Oh H), uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih V-IViliid v Ljubljano drž. kol. Iz Slamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, i.h 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah"-in praznikih ^rcilmeevrnp^H ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani ► -m m) vedno svežega (lovskega in trbouellsiiega Portland in Roman cementa FR. STUPICA, je pri m š ....... JJ^^^Wv^vJv^v5v^v5^^©^©^^©^©^^^^^^^v? Narile Terezije cesta št. l 1453—6 Poleg „Figabirta1 iti y Ui Idi j k i n I Za binkošti priporočit \ nnjverjl Izberi moderne tloMe za dame ia otroke, batistaste avbice ler Hobačle, cvetlice, trakove iti modiHiinfa Alojzija Vivod-Mozetič v Ljubljani, na Starem trgu štev. 21. 3Xodni salon, tr^ovina x modnim iti perilnim blagom ter Koufekoiju. ZF'opra/vila, IsIoTotjlIsov cene Zunanja naročila točno in ceno. 1833—3 > n j«--—SŽSS'--—*i ,»v . . **5 [f S! v Ljubljani. Marije Terezije cesta št 1 +m; ... .' ^l^> naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je prevzel celo ^4*" I zalogo železnine | :l tvrdKe Nomie (Outscher & Komp. S- Vsled tega bode lahko postregel točno in z nizkimi cenami, na 1904—1 kar se cenj. odjemalci posebno opozarjajo. "♦I^> ^^j^l^1^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^p^^^^^^^^^^^^^^^^^^" ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ m i m- m m m- w i i m-§■ m Akcijska družba za tovarn, izdelovanje cementa na Dovjem naznanja svojim velecenjenim odjemalcem, da se prodaja nje 1884-2 splošno priljubljeni „Portlntid-cemeiit" znamka orel" v LJUBLJANI edino le pri trgovcih J. Perdan in Fran Stupica ^ ^^^^ ^p^^^^ ^ WY pretnega v popravljanju žepnih ur, mrejme začetkom junija t. 1. Alek-jander Ambroži č, urar na Bledu, joreajsko. 1868-2 iDprodDj ste pod usodnimi pokoli dve enonadstropnl Več se izve pri lastniku na Trnov-jKeni pristanu št. 14. 1033-4 Pozor, kupooalci salom! Usojamo še javljati Sast. obSinstvu, da prodajama kakor že več let svoje predobro renomirane, dobro uležane salame priznano izvrstne kakovosti tudi leto« in naznanjamo v ko--ist kupovalcem, da ima vsaka salama v znak pristnosli nebeljeno vrvico in da nosi ilombo z vtisnjeno našo registrirano jiamkO: Sidro. Prosimo, da se izognete prečen, da pri nakupu Herzovih salam v ibrnete pozornost naši znamki, sidru. _ JfTl - lerman Herza sinovi v B ida-Pesti. me 2 Zastopnik: Edvard Zelenka v Ljubljani. Zcnitna -f«~-ponudba. Drczniski postajevodja v pok-, 36 let star, želi stooltl v safcon t izobraženo, dobrosrčno gospo ydovoJ, ki ima kako trgovino ali lostilno. Le resne ponudbe na upravništvo »Slovenskega Aaroda" pod $lUČaf*. 1837—2 Zaradi bolezni se proda iz proste roke hiša a najlepšem kraju v Spodnji Šiški uri Ljubljani. Pri hiši je stara, dobro nana pekarija in več stanovanj. Zra-en je lep razgleden genčnat vrt. Vkljub epi legi in nizki ceni še 500 K ceneje, dor plača takoj. Več pove upravoištvo „Slov. zaroda". 1813 3 Znamenita moderno urejena tvorn ca G. Skrbić v Znsrebu. Illco Stev. 40 priporoča svoje na glasu solidne in cene žaluzije lesene In platnene rolete, lesene in železne kapice za okna kakor tudi 'šis^Fs za jrg0Vine itd. Cenovnik zaBtonj in poštnine prosto. 7 lepem romantičnem kraju (2700 pre ivalcev) na Koroškem, 30 korakov od pošte in larne cerkve ležeče posestvo imreč lepa v Švicarskem slogu zidana iša z majhnim gospodarskim poslopij z vrtom, dvema njivama, ki sta vredni 2000 gld., dalje z epe prostorno prodajalno n s skladiščem, prav ugodno za trgovca, f proda, ker se reflektira na Slo* enca, za 6200 gld. Proda se tudi več drugih kmet- ^ večjih in manjših posestev. Ponudbe na upravništvo „Slov. arodau. !877 2 Ko.- nameravam zapustiti Ljubljano, todajam vse blago svoje zaloge po ft znižat cenah a kar cenjeno občinstvo še posebno pozarjam. Ccpa binkoštna in Priložnostna darila. Z velespoŠto vari jem 1278—14 dolf VVagenpfeil juvelir in zapriseženi cenilec Ljubljani na Jurčičevem trgu 2. Proda se iz proste roke h sa v Kranju št. 32 pri Savskem mostu. Več se izve pri poaestnici Heleni Pollak v Kranju. 1849-2 Gostilna na Gorenjskem blizu Ljubljane, se takoj ali pa jeseni odda v zakup. Velik senčnat restavracijski vrt. Zelenjadni vrt, kleti, kuhinja, kopalna soba itd. Ev. tadi hlevi. — Prednost imajo go stilniČarji s kavcijo in majhno rodovino. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 1875 2 Prenovljena 1&05 9 se oddajo za maj ali avgust na Rimski cesti štev. 2. Vpraša se v hiši samo v II. nadstropju stopnjice na desno m»jd 2.—3. uro. Akviziter] i za dobro vpeljano življensko zavarovalnico se pod jako ugodnimi pogoji sprejemajo. Predstaviti se je od 9. do 11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15, pisarna levo. 1860—3 Hiš 3 18592 št. 37 v Ostroinem Brdu se da v najem. Hiša ima 2 sobi, hladno klet, 2 kuhinji, zelsnjadni vrt, eno ali več njiv, dalje je zraven tudi pravica za krčmo, iganjetoc, prodajo piva itd. Več pove Jakob Vatovec. na Beki (Fiume), Via di Volosca 50. o aznanilo. Ljubljanski kamnoseški mojstri vljudno naznanjajo častitemu občinstvu, da bo kot dosedaj vsakateri imel zalogo nagrobnih spomenikov edino le na svojem de-lavniškem prostoru v Ljubljani, torej se tam pri novem pokopališču ne bodo prodajali in dobivali nikakršni spomeniki in tudi ne sprejemala naročila. Opozarjamo slavno občinstvo, da se naj od nikogar na novem pokopališču ne da pregovoriti za kako naročilo, ker se edino le zanesljivo, dobro in trpežno delo dobi naravnost pri kamnoseških tvrdkah v Ljubljani, bodisi za napravo novih spomenikov in grobnic ali za prestavljanje starih spomenikov in grobnic na novo pokopališče Prosimo, naj se častite stranke kot dosedaj z zaupanjem obračajo do nas z zagotovilom točne, solidne in cene postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Ignacij čamernik. Feliks Toman. Alojzij Vodnik. V Ljubljani, 1. maja 1906. 1686-3 lOČDlkl dobe takoj in pozneje stalno stavbno delo. Delo je ročno in s stroji. Jakob Homovc 1752 4 mehanično stavbensko in pohištveno mizarstvo v Cerknici. Naprodaj je dobro ohranjen klavir tvrdke Streicber. Poizve se na Rimski cesti št 2 II. nadstr. med 2.-3. uro. 1504 9 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer-nejlimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konsorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 25, 1164—23 Visok in trajen postranski zaslužek 100 do 200 kron na mesec lahko doseže vsakdo, ki ima kaj znanja, s prevzetjem zastopstva povsod lahko razpečavajocega patentnega predmeta. Visoka provizija ev. stalna plača se zagotavlja Ponudbe pod znamko Ved tej a i prijem 2874" na insertni kancelar J. Gre-gra v Pragi, Jindrišska ul. 19. 1817—S Trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi spričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme s 1. avgustom t. L Prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni knjigovodstva in ko respondence v slovenskem in nemškem jeziku. — Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovič, Cerknica pri Rakeku. 1841—2 ČASAiNNOVCeV .1 pridobite prejšnje moći ako viivate namesto drugiff izdelkov ZELEZNATO VINO r LEKARNARJA PICCOLI-JAv LJUBLJANI, kai-ero irna v 100 gramih 113 mi I igra m o v železa III b730—4 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" CELOVCU. Kupuj« Id prodaja Tse vrste rent, zastavnih pisem, prnoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. promis§ Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000—. ZmmIki li MttMpt* tali pranfM n mdotstii papiri«. izžrebane vrednostne papirje ta Zavaruj« srečk« proti vnovčaje zapale kupone. IrcurzmJ. isceru.©!. VinkuJuje in deviu kuluja vojaške žoriitninska kavelj«. Ml Bikompt is Uuiftuc menic. nBB 93T Bonna aaroella. ti Podružnica v SPLJETU. Denarnt vlog« sprejema «2S> v tekočem računu ali na vložne knjižice proti agodnim obreatim. Vloženi denar obreetnje od dne voge do dne vzdiga. 3-5.' Promet s Čeki in nakaznicami. Nizke cene Frankel 1082 komanditna družba prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški štifljetni trpežni 90 kr. Damski Q io£nl Damski Q irlr |i L gin. na trakove nn k Iz rjav.usnja JU Kli 100 lastnih prodajal- nih zalog ■"■ 3 i. 25 kr. na trakove močni to šTevalfcfV Otroški h dekliški čevlji na trakove I« moćnoga uanja od Uvi naprej. Moški čevlji na trakove, chevreau, g dyear, šivani chetrreau, ffo- Damski čevlji na trakove, •leg", in lični ffodyear, šiv. ilijelka: v Zastopnica: Mlit fflce 9. JSSpid dciiim Otroški In dekliški čevlji na gumbe Iz črnega ali . mmmmm naprej so sašili ospenof. 7093 kakor tudi druga prirodna domača Žganja se dobivajo pri F. Pustotniku v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 31. Večja naroČila se razpošiljajo iz lastue igabjarne v Blagovici pošta Lukovica. Na zahtevanje se ceuovnik in vzorce pošilja franko. 1554—8 Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telelen št. 163. Ljubljani Telelon št. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah ICST Zaloga v Spodnji Šiški. Telefon štev. 187. mu -. CES. in K K A L J. DVOKNI ti&Č ZAVOD ZA UNIFORMIRANJE Ustanovljeno leta 1846. F. M. NETSCHEK Ustanovljeno leta 1846. Resljeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37. mmassm !prj veliki tovarni' Prva in največja zal o $ a narejenih oblek na Kranjskem za gospode, dame, »dečke in deklice. Radi prenapoljene zaloge otročjih kostumov in havelokov - polovico cenejše. _—^——— Obleke po meri izgotavljam fino, točno in trpežno. Fina postrežba in najnižja cena. S m Zidanje rake« (grobnic) na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni stMitell novesn pokopališča po oblastveno odobremh določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja mestnega stavitelja 1561—7 v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3. Na zahtevo lepi novi, veliki cenovniki, tudi po pošti brezplačno. Št. 414. Zlati double uhani gld. 120. Zlati 14 kar. gld. 3*— FR. ČUDEN bt. 413. Zlati double uhani gld. 1'—. Zlati 14 kar. 3*50. urar* in trgovec v J ~u1» 1 f edini zastopnik švicarskih tovarn Union] priporoča p. n slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur in verižic. — Namizna oprava iz kitajskega in pravega srebra ter najnovejši Okraski itd. — Posebno lepa in jako velika izbira za cenjene gg. ženine i:; neveste po najnižjih2 cenah! 802 10 Št. 263. št. 274. Tula-srebrna cil.-remont. Srebrna cil. z 10 kamni in dvoj. z 10 kamni gld. 9*—. pokrovom gld. 7*25. Št. 299. Srebrna cil.-rem. a 6 kamni gld. 5 60. Srebrne ure po 3 cjl. Za poceni ure ne jamčim, ker si hočem obraniti dobro ime. fiP- Ustanovljenu leta 1842. U ČRK05LIK4IM4. SLIKARJU BRATA EBERLl te* " * Igrijkc ulke It 6. « Telefon it 154. - ^1 Mednarodna mm. Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno od 20. maja do 26. maja 1906: 1835 2 Zanimivo potovanje po Londonu. Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 26*/« pod tarifo. Od 1. junija interurbana telefonska zveza. ni !lavv MlB Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske m Toplice Hrvatskem Leta 1904 jo bilo 5120 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve ari vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 3O0 do 35° R <37\ 0 co 43 5U C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revml in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kope!: v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja 1370—6 kopališko ravnateljstvo. /T Pravkar Izšlo: Vosnjak Bogumil V J^a razjuita = T^a^e študije. Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in rnskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mn postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitetjev in cujev. 54—52 Ukusne opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi £. Schvientner ja v Ljubljani Gena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po pošti 30 h več. * Franc Čuden urar in trgovec 706 — 13 i v Ljubljani, v Prešernovih ulicah. Edino zastopstvo in velika zaloga svetovno znanih originalnih . Puchovih koles 2 od 200 K dalje z 21etnim jamstvom. Kolesa iz drugih tovaren od 100 K dalje z lietnim jamstvom. Priporočam vse kolesarske potrebščine ter gumaste plašče in cevi. Cen ki zastonj in poštnine prosti. i* i : &*R*K. ROVŠEK. Ha najoišil ukaz Hježouega 0 c. in kr. apostol, veličanstvu XXXUII. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne nnmene tostranske drž. polovice. Ta denarna loterija , edina u Austriji zaK. douoljena ima 18.137 dobitkov v gotovini u skupnem znesku 512.200 kron. 200.000 kron u sotouem denarju. Glauni dobitek znaša ŽreDanje to nepreklicno dne Zl. junija 1906. Ena srečna velja 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju 111., Uordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. Ioterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 1723—4 Oddelek za državne loterije. F. P. Vidic 8l Kom p. Ljubljana, tovarn i ponudbo vsako poljubno množino 1703-.» zarezane stresne opeke, ■■ bbb " (Strangialzzie^el). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te urste strešniki so palento vani o vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. in Jos. Marzola. HT Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "H --- Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. -— Sprejmejo se zastopniki Takojšna in najzaneslivejša postrežba. BV Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoši emšek. Lastnina in tisk FNarodne tiskarn*' D0+B 3975