TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo In obrt. Uto XVI. Naročnina za Jueosiaviio’ celoletno 180 Din za */« leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v LjuDlJam. »fednlStvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Doplal «e ne vračajo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11-953. - Telefon V Ljubljani, v četrtek, dne 31. avgusta 1933. štev. 98. m- pride sama od $€&€■ Vse jadikuje o kurzi, vse govorni o krizi, 'se se opravičuje s krizo, da .postaja že 'se to govorenje o krizi boli j neznosno1 ko Wa sama. Tem 'bolj, ker tega govorenja 5e spremljajo nobena dejanja, kaikor da bi "ittrala kriza kar sama od sebe prenehati. In vendar verno, da umore priti zboljšanje Samo od dela, ne pa od govorenja, kakor ie tudii kriza nastala le vsled realnih dejstev, ne pa vsled kakšnih sivih teorij. Ta realna dejstva so več ali manj; že Splošno znana in treba samo te vzroke krize odstraniti, pa je tu zboljšanje. Marsikatere vzroke bi tudi z lahkoto odpravili, ^ hi bila v nas prava volja za delo, takšna volja, kakor je v nekaterih posameznikih, 'ki aegjlede na krizo ustvarjajo nove vred-TK)le nekdaj, ko je vladala še konjunktura. Ti ljudje nič ne govore, zato ‘Pa tem več delajo, ti ljudje nič ne obupujejo, temveč vsako novo težavo premagajo z noviim iin večjim deloim. Samo tako pa je tudi mogoče priti v boljše čase. Eden težkih razlogov za današnje težko stanje je tudii v tem, da ne poslujejo denarni zavodi v normalnem obsegu. Pravijo, da je vzrok zastoja v poslovanju denarnih zavodov v krizi zaupanja. Je sioer res dosti nezaupanja med ljudmi, toda je pa tudi hinogo dokazov, da so ljudje še vedno zaupljiv:, kakor so bili in ires so oelo lahkoverni. Tako smo videli, da ©o mogle nekatero zadruge v kratkem času zbrati bilijonske vsote in to zadruge, ki &o bile tarnaj ustanovljene, ki niso mogle pokadi nič pozitivnega, temveč le nad vse beglen program. In vendar so se našii ksoči in tisoči, ki so tem zadrugam verjeli b jim zaupali svoj denar. Ali je res tako Nemogoče, da bi se stari in renomirani denarni zavodi okoristili z izkušnjami teh zadrug in na soliden način nudili ljudem Ugodnosti, ki so jih zadruge le obetale ^rez vsake garancije. Zakaj ne bi tudi denarni zavodi mogli dajati pod enakimi po-8°ji, ko nekatere solidne zadruge,^ posojila proti hranilnim vlogam? Ni kriza zaganja tako velika, kakor se splošno mi-s ’ govori, temveč ljudje bi prav radi zopet zaupali, ker brez zaupanja sploh živeti ne morejo, samo če bi se jim pokazalo s konkretnimi dejstvi, da smejo ^Pet zaupati. Ali pa se pri nas sploh kaj stor,i za obnovo ljudskega zaupanja? Jadikujemo, ker ne moremo zaposliti vseh ljudi, pri tem pa uvažamo iz tujine Predmete, ki bi jih mogli izdelovati doma. 4 nihče se ne gane, da bi organiziral izdelavo teh predmetov doma, temveč vedno se ostaja le pri govorenju. Tujci, ki 180 videli, kaj vse Jugoslavija troši, so znali pri nas najti svoj dobiček in zgradili so tekstilne tvornice, ki se jim krasno Obrestujejo. Mi, ki bi morali vse to mno-jje bolje vedeti, pa smo gledali in čakali, ^ je danes skoraj vsa tekstilna industrija v tujih rokah. Včasih se zopet silno pritožujemo, ker 'jdjedajo tuji nameščenci domačinom kruh. ,'kdar pa se ne potrudimo, da bi dotični ,vornici ali podjetju prezentirali res ena-r? kvalificiranega domačega delavca, ki p bil potem tudi gotovo nameščen. Rečemo vprašanje tujih delavcev bolj s blišča argumentov skozi ulico, da ploska Jožica, mesto da bi reševali to vpraša-edino s podrobnim delom, s katerim ^ si vzgojili naraščaj, ki bi mogel popolna nadomestiti tuje nameščence. levega zanimanja za javna vprašanja, ®r se čisto izgublja v športu, ki ji je Jjd6tek in konec vsega delovanja. Mesto zdihujemo, pa bi mnogo bolje storili, ® ^i se vprašali, kaj smo storili, da bi v ^ ®dini zbudili zanimanje za javna vpra-a,1i® in za nacionalno delo. Od kje pa naj Vdihujemo, ker da je naša mladina brez mladina to zanimanje dobi, če pa okoli sebe ne vidi nič takšnega, da bi ji moglo to zanimanje vzbuditi? Mladini treba najprej nekaj dati in šele potem se more tudi nekaj zahtevati! In tako vidimo povsodi, kako se vse preveč jadikuje in zdihuje ter premalo dela. Brezbrižni puščamo, da se nadaljujejo vse napake, ki se dogajajo, brez volje gledamo, kako propadajo stvari, ki bi se mogle le z malo dela ohraniti, v neverjetni lahkomiselnosti čakamo na čudež, ki bo nam prinesel zboljšanje. Toda na svetu se nič ne zgodi samo od sebe, temveč vse ima svoj razlog in svoj vzrok. Tako je tudi z zboljšanjem sedanjih razmer. Ne bodo se te zboljšale same od sebe, temveč le, če bomo delali, če ne bomo ne-brižni, temveč vedno pazljivi, da se ne ponovi nobena stara napaka. Le krepka volja po delu vodi k zboljšanju! Z dobrim vzgledom treba pognati ljudske sile v pogon in ker zaman čakamo na ta vzgled, zato tudi še ni viden izhod iz krize. HacaUianvadcužniU Hai piše* o- giasito Z razpisom volitev v Delavsko zbornico je oživela tudi časopisna polemika med posameznimi delavskimi strujami. Posebno ostra borba se vodi proti socialnim demokratom, ki so imeli doslej večino pri Delavski zbornici. Tako objavlja »Borba«, glasilo narodno-strokovne zveze v Mariboru, senzacionalno prirejen članek o delovanju soc. dem. konzumov v Sloveniji. Ker se v tem članku tudi obširno govori o zlorabi zadružnih privilegijev v neza-družne namene, navajamo nekatere stavke iz tega članka. Tako se pravi med drugim: »V zadnji številki »Borbe« smo načeli najtežje vprašanje slovenskega delavstva, vprašanje likvidacije blagovnega oddelka Konzumnega društva za Slovenijo, ki pomeni najstrašnejšo gospodarsko katastrofo, ki je doletela slovensko delavstvo pod egido tako zvane druge internacionale. Konzumno društvo za Slovenijo kot zadrugo je osnoval pokojni Anton Kristan leta 1908. in je do prevrata poslovala v krajih bivše Kranjske. Zadruga je imela izrazito social n o-demokratsko marksistično obiležje. Socialnodemokratski konzumi v bivši Štajerski in Koroški v slovenskih krajih pa so bili samo filiale Konzumnega društva v Gradcu, ker je vsa slovenska Štajerska do prevrata spadala po interna-cionalno-marksističnih principih pod nemško interesno sfero v Gradcu, kjer je bil glavni vodja prosluli poslanec Tomschik.« In nato se pravi dalje, da je bil dotok članstva prva povojna leta zelo velik, a je padel, ko so se deleži vedno zviševali in narasli na Din 300-— s še enkratnim jamstvom. Zato se je ustanovil pri konzumnem društvu kreditni oddelek, in se je pričela močna agitacija, da nalagajo delavci svoje prihranke v tej zadrugi. Nato se pravi v članku: . »Prva leta po prevratu so bila zelo dobra. V času obče gospodarske konjunkture, ko se je denar razmetaval in je bilo s priložnostnimi nakupi raznega blaga možno kupičiti velike dobičke, je cvetela ,kupčija* in Konzumno društvo z njo. Toda to je kmalu minilo. Napake pa, ki jih je Konzumno društvo napravilo, ko ni spoštovalo čistih zadružnih principov, so kmalu rodile pravi sad in se pokazale v pravi luči. Prva napaka je bila, da Konzumno društvo ni ostalo na čistem zadružnem principu poslovanja v svojih trgovinah z lastnimi sredstvi, to je z deleži in rezervnimi fondi. Tej napaki je sledila druga, da so se filiale ustanavljale brez finančnega fun-damenta in brez dejanske potrebe radi političnih sklepov socialne demokracije. Na ta način si je socialdemokratska internacionala ustvarjala politične postojanke po vseh krajih Slovenije. Te filiale v zadružnem pogledu niso mogle ničesar dobrega roditi, ker so služile popolnoma ne-zadružnemu, političnemu cilju.« Clankar pravi nato, da je bila posledica tega in pa financiranja konzumnega društva s tujim denarjem ta, da se je vse blago v konzumnih prodajalnah podražilo in da so bile cene v konzumih višje ko v zasebni trgovini, blago pa slabše. Nato pripoveduje člankar, kako je Konzumno društvo izgubilo dva milijona in moralo zaprositi za moratorij po § 5. zakona o zaščiti kmeta. In zakaj je prišlo do te nesreče? Clankar analizira posamezne postavke računskih zaključkov Konzumnega društva in ugotavlja, da so znašali režijski stroški 21-5°/o, ker da »so plače požirale horendne vsote«. Začela se je sanacija Konzumnega društva in člankar pravi dobesedno to-le: »Polom Zadružne banke je bil za socialdemokratska podjetja katastrofalen. Pod raznimi pretvezami, tudi s tako goro-stasno, da bo slovensko delavstvo uničeno in bo zapadlo komunizmu itd., se je posrečilo, da je bil milijon dinarjev pri Za- družni banki odpisan, banska uprava dravske banovine pa je dala dvamilijonsko brezobrestno posojilo. Vse to pa je bilo premalo in bilanca z dne 31. decembra 1931., predložena občnemu zboru aprila 1932, ni mogla biti stvarna, ker sicer Konzumno društvo ne bi bilo čez nekaj mesecev zaprosilo za moratorij.« Koncem svojega članka o »Gospodarskem polomu marksistov« zahteva člankar, da se pokličejo krivci pred sodnike. Mi gotovo ne spadamo med tiste, ki bi hoteli kovati kapital iz nesreče, ki je zadela delavske konzume, vendar pa moramo ugotoviti, da bi bilo manj teh nesreč, če se ne bi podeljevalo zadrugam toliko privilegijev. Ti privilegiji uničujejo zadružno misel, ti privilegiji navajajo voditelje konzumov k napačni misli, da mora iti konzum, pa naj bo poslovanje kakršnokoli, ti privilegiji so končno vzrok, da se konzumi ustanavljajo brez prave potrebe in brez potrebne priprave. Potem pa pridejo posledice, da mora javnost po vseh privilegijih še plačevati milijone za sanacijo deficitov. Da je takšno postopanje s temelja zgrešeno, je več ko jasno in tu ni treba nobenih komentarjev, ker dejstva sama kriče po odpravi privilegijev, ali pa bodo ubiti še oni zadnji ostanki zadružne misli, ki je v nekaterih nabavljalnih in konzumnih zadrugah kakor po čudežu še ostala. Mp»asah\e domače-tvamice h&zattišatoi i iu{ik ^ahudnikov Ne samo zaradi zboljšanja naše plačilne bilance, temveč tudi iz ozirov na našo narodno obrambo bi potrebovali lastno avtomobilsko tvornico. Zato je samo pozdraviti iniciativo trgovinskega ministra, da bi se pri nas ustvarila s pomočjo tujega kapitala avtomobilska tvornica. Oglasilo se je tudi več tujih tvrdk, ki bi bile pripravljene zgraditi pri nas avtomobilsko tvornico. Bili so tudi že prvi sestanki teh tujih ponudnikov z našimi državnimi zastopniki, da bi se dogovorili pogoji, pod katerimi bi se zgradila pri nas tvornica za avtomobile. Ti sestanki pa so bili brezuspešni in reči moramo, hvala Bogu, da so bili brezuspešni, ker so bile zahteve tujih ponudnikov naravnost nezaslišane. Tako so zahtevali, da mora država jamčiti za odkup 8000 avtomobilov na leto, poleg tega še desetletni monopol in seveda še oprostitev od vseh državnih in samoupravnih davščin ter še carine prost uvoz vseh potrebščin. Z drugimi besedami: naša država bi morala garantirati, da bo tuja tvornica imela zagotovljen lep dobiček, da tujim podjetnikom ne bo treba nič tvegati in da bo v desetih letih tvornica tudi že plačana, kar naj bo očividno namen desetletnega monopola. Ves riziko bi torej nosila le država, tuji podjetniki pa prav nobenega, ker ti bi samo svoj lepi zaslužek iznašali iz države, da bi se naša plačilna bilanca še bolj poslabšala. Ti pogoji niso samo nesprejemljivi, temveč naravnost nezaslišani. Res je sicer, mi potrebujemo domačo tvornico avtomobilov, toda pod takšnimi pogoji bi jo mogli zgraditi tudi z lastnim denarjem. Je že še toliko denarja v nogavicah, da bi se za tako varno naložbo tudi doma dobil v zadostni množini. Od vseh pogojev pa je najbolj nezaslišana zahteva po desetletnem monopolu. če bi bil ta pogoj sprejet, potem bi morali naši ljudje kupovati, kar bi ti tuji fabrikanti ponudili. Izkušnja uči, da je posledica monopolov vedno ena in ista, da se namreč mora za slabše blago plačevati več. Mesto da bi naši ljudje dobili iz tujine lepe in dobre avtomobile, mesto da bi država prejemala od carine lepe dohodke, mesto da bi živel tudi trgovec z motornimi vozili, bi morali naši ljudje avtomobile plačevati dražje ko višje kvalitetne tuje, država bi bila ob carinske dohodke, a plačevala dobiček tujim podjetnikom, avtomobilski trgovci pa bi lahko zaprli svoje lokale, ker bi tvornica prodajala svoja vozila po vsej priliki direktno kupcem. Izguba bi bila torej na celi črti. Edino to navidezno korist bi imeli, da bi se mogli hvaliti, da imamo svojo domačo tvornico za avtomobile, ki pa bi bila prav tako malo domača, kakor imamo že teh »domačih« tvornic preveč. Naš človek pa bi najbrže zaman iskal zaposlitve v tej novi »domači« tvornici, razen za najbolj težka, a tudi naj slabše plačana dela. Pod takimi pogoji pač ne potrebujemo nobene avtomobilske tvornice, ker bi bili mi le žrtve te tvornice. čas je že, da pričnemo gospodarsko misliti in da smatramo za svojo tvornico le tisto, ki je v resnici v vsakem pogledu naša. če pa hoče tuji podjetnik pri nas investirati kapital, potem je pač dobrodošel in delali mu gotovo ne bomo nobenih ovir, temveč mu nasprotno še pomagali. Toda da bi morala država tvegati vse, tuji podjetnik pa nič, je čisto nemogoče razmerje. Zato raje nobene avtomobilske tvornice, ko pod takšnimi pogoji! RAČUNSKI ZAKLJUČEK SUZOR-a Po računskem, zaključku Sredi šnjega urada za zavarovanje delavcev je padlo v J. 1982 število zavarovancev od 609.190 na 535.915, povprečna dnevna zavarovana mezda pa od 26-19 na 24-53 Din. Samo vsled padca zavarovane dnevne mezde je padel donos bolezenskega zavarovanja za 17'9 milijonov Din. Bolezensko zavarovanje je bulo v 1. 1932 aktivno za 6-9, v k 1931 pa za 31-1 milijon Din, nezgodno pa deficajtno za 2-6 milijonov, skupno z izgubami v prejšnjih letih pa za 401 milijon Din. 8 okrožnih uradov je bilo tudi v bolezenskem zavarovanju defieilnih. Upravni stroški so se zmanjšali za 8-2, zdravniški pa za 4-8 milijonov. Vsi predpisani prispevki so padli od 398 na 347 milijonov Din. Državne ustanove dolgujejo SUZOR-u še 22 milijonov Din h&dstcUiik VUddiko. Scu/ic a t*alofyaU mvi 2wz& st&slaU t&fro-vsULU združenj Največ zaslug za nad vse uspešen potek nedeljskega kongresa srbskih trgovskih združenj si je pridobil novi predsednik Zveze trg. združenj Nedeljko Savič. Skrbel je za organizacijo kongresa in pripravil tudi tla, da so se vsa srbska združenja izrekla za ustanovitev Zveze. Nihče ni zato tudi tako upravičen, da tolmači naloge nove zveze, ko predsednik Savič in zato objavljamo v naslednjem njegovo izjavo novinarjem o ciljih nove Zveze. G. Savič je med drugim v svoji izjavi dejal: »Gre za ustvaritev Zveze trgovskih združenj iz vse države, ki bi imela svoj sedež v Beogradu. Na podlagi sedanje situacije v vseh naših organizacijah se bo ta osrednja organizacija izvedla v etapah. Najprej se morajo ustanoviti zveze trgovskih združenj na področju posameznih trgovinskih zbornic. Takšne, zveze so že ustanovljene v Dravski, Donavski, Drinski banovini in na področju trgovinske zbornice v Skoplju ter delno tudi že na področju onih zbornic, ki gospodarsko gravitirajo k Beogradu. Definitivna ustanovitev Zveze trg. združenj za vsa ta področja se je izvršila v nedeljo na kongresu združenj. Sedaj pa je treba pričeti z delom za ustanovitev zvezne centrale v Beogradu. Ta bo pomenila osrednjo organizacijo vsega trgovstva vse države in že s tem je tudi povedan njen pomen. Cilj te osrednje organizacije je, da se ustanovi velika gospodarska edinica, ki bo v prvi vrsti skrbela za zboljšanje socialnega položaja trgovcev, nadalje pa delala za pravilen razvoj notranje in zunanje trgovine. V tem pogledu bo osrednja organizacija zveza med trgovskimi združenji in višjimi državnimi uradi in to zlasti s pomočjo zbornic, kot poluradnih oficialnih organizacij. Po potrebi pa bo osrednja organizacija v določenih vprašanjih tudi neposredno na razpolago s svojimi podatki zakonodajalcu, da se na ta način urede gospodarska vprašanja v skladu z interesi trgovine. Važna naloga nove osrednje trgovske organizacije bo tudi stalno in ozko sodelovanje z zvezami industrij cev in obrtnikov ter z njih zbornicami, da se tako s skupnim delom vseh gospodarskih stanov pravilno rešijo gospodarska vprašanja in s tem najde za naše gospodarstvo izhod iz težkega stanja, v katerem se nahaja zadnja leta. Kakor se iz vsega tega vidi, je bil pomen kongresa, ki je položil temelje za vse to novo delo, zelo velik, zlasti še, ker je kongres pokazal, da se trgovci živo zanimajo za vsa gospodarska vprašanja. Je že nujno potrebno, da se vendar enkrat ve, da ni posel trgovca samo v njegovi trgovini, temveč da mora tudi trgovec sodelovati pri reševanju splošnih gospodarskih vprašanj. Posebno moram naglasiti, da se bo vse to delo organiziralo v čisto gospodarskem pravcu.« K tej izjavi predsednika Saviča bi pripomnili le to, da pomeni ta izjava tudi lepo priznanje za slovensko trgovstvo, ki je ves čas delovalo v duhu in v skladu s to izjavo. Slovensko trgovstvo, ki je kot prvo izvedlo do konca svojo organizacijo, bo zato tudi z vso vnemo delovalo na to, da se ustvari vsedržavna organizacija trgovstva, ker ve, da bo takšna organizacija v veliko korist ne samo trgovstvu, temveč vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Tem bolj pa bo slovensko trgovstvo za novo vsedržavno zvezo, ker bo ta ustanovljena čisto po načelih, ki jih je propagiralo slovensko trgovstvo in bo zato nova organizacija tudi v tem pogledu čisto odgovarjala težnjam in zahtevam slovenskega trgovstva. \JsqUq. •ztocabO’ oadcu&M misli tceba odpraviti Listi poročajo, da namerava poljedelski minister dr. Tomašič v najkrajšem času predložiti skupščini novi načrt zadružnega zakona. Nobenega dvoma ni, da je zadružni zakon potreben reforme in je zato dobro, če dobimo nov zadružni zakon. Toda ta mora biti tudi v resnici dober, prost vseh političnih in drugih špekulacij in sestavljen le z vidikov napredka pravega zadružništva, a tudi v skladu s težnjami vsega narodnega gospodarstva. Kajti tudi zadružništvo je le del narodnega gospodarstva, ne pa na vse mogoče načine privilegirana posebna skupina, ki se ji ni treba ozirati na potrebe drugih gospodarskih skupin. Zato bi moralo biti prvo načelo novega zadružnega zakona, da to misel povdari in da ne dopušča nobene zlorabe zadružništva na škodo drugih gospodarskih skupin. Teh zlorab je danes vse polno in vedno pogosteje se ustanavljajo zadruge samo zato, da se nekateri posamezniki izognejo davčnim predpisom. S temi nepravimi zadrugami se ustvarja neenakost med davkoplačevalci, ki mora izpodkopati ne le davčno moralo, temveč škodovati tudi državni misli. Zato je nujno potrebno, da se obenem z reformo zadružnega zakona izvede tudi reforma taksnega in drugih zakonov, ki dajejo s svojimi privilegiji povod za zlorabljanje zadružne misli. Zlasti pa je treba strogo izvesti načelo, ki je z zadružno mislijo neločljivo, da preneha biti zadruga ona, ki dela z nečlani. V tem oziru ne sme biti nobenega popuščanja, ali pa bo zadružna misel še bolj nazadovala. Naloga novega zadružnega zakona bi tudi morala biti, da preokrene delovanje zadrug v pravo smer, da bodo kos tudi vsem novim nalogam, ki jih ustvarja razvoj gospodarstva. V tem pogledu je zlasti poudariti nujno potrebo racionalizacije našega kmetijskega gospodarstva. Kmetijska produkcija ni pri nas niti pravilno razdeljena, niti dovolj intenzivna, vsled česar je tudi premalo donosna. Prav tako smo še da leč od tega, da bi bila res prilagojena za izvozno trgovino in milijone in milijone izgublja naš kmetovalec vsako leto, ker imajo njegovi pridelki vsled raznih nedostatkov prenizko ceno. še mnogo dela pa bo tudi treba storiti, da bo naše kmetijstvo dajalo naši industriji vse one sirovine, ki bi jih moglo dajati. Naše kmetijstvo živi v glavnem še vedno po tradicijah stare dobe in le neznatno upošteva pridobitev in izkušenj nove dobe. Naloga zadrug bi morala biti, da dvignejo kmetijstvo iz starega načina produkcije v novo in to je njih prva naloga. Naše zadružništvo pa bi to nalogo tudi moglo izvesti, ker ima v svojih kreditnih zadrugah kapital, ki bi mogel vsaj za prve čase zadostovati. Seveda pa ta kapital ne bi smel hraniti v prvi vrsti bank, da bi mogle te z zadružnim denarjem opravljati bančne posle, temveč zadružni kapital bi moral biti namenjen predvsem produkciji. Češkoslovaške zadruge so to načelo tudi že izvedle in ustanovile svoje sladkorne tvornice, tvornice za špirit in druge tvornice. V tej smeri bi se moralo pričeti delati tudi pri nas, ne pa da se vedno bolj množe le zadruge, ki niso nič drugega ko navadne trgovine ali celo krčme. Po pravici se poudarja veliki pomen zadružne misli, toda tej misli morajo ostati zadruge tudi zveste. Zato bi morala biti prva naloga novega zadružnega zakona, da obračuna z vsemi nepravimi zadrugami in da prepreči vsako parazitstvo na račun zadružništva. Nadalje bi moral pospeševati produktivno delo zadrug, zato jih ne bi smel obte-ževati z nobenimi birokratičnimi predpisi in ne ovirati privatne iniciative, ki je pogoj vsakega ustvarjanja. Svariti pa je končno tudi pred prevelikim stremljenjem, da se kar vse zadruge poenotijo. Dosti primerov je že, da je imela prevelika vnema v poenote vanju zadrug le to posledico, da je delo zadrug nazadovalo ali pa čisto prenehalo. Vsaka zadruga je za sebe celota, ki živi svoje življenje in ki mora tudi imeti možnost za svoje življenje. Vsaka zadruga ima tudi svojo tradicijo, ki jo je treba vedno upoštevati. Zato naj ne bo novi zadružni zakon oklep, ki zatre svobodo gibanja in s tem svobodo dela, temveč okvir, ki omogoča zadrugam še večjo akcijsko svobodo na podlagi čiste in nepopačene zadružne misli. V interesu vsega gospodarstva je zdrav razvoj zadružništva, ki mora zato tudi služiti vsemu gospodarstvu, nikdar pa ne sme biti v škodo drugim gospodarskim skupinam. Danes pa se dostikrat ustanavljajo zadruge le zato, da se škoduje drugim, da se z nezasluženimi privilegiji uganja nelojalna konkurenca. Teh izrodkov na zadružnem polju naj bo z novim zadružnim zakonom konec in le potem bo novi zadružni zakon tudi v resnici pridobitev. Ocbtui prašek Je Sošfot/ Zal Be vali, svoj. mog »aci DOVOLJENJA ZA TOČENJE NA SEJMIH Na zahtevo trgovinskega ministra je finančni minister marca meseca naročil vsem finančnim direkcijam, da odvzamejo vsa stalna dovoljenja za točenje pijač na sejmih in žegnanjih, ker tega ne dovoljuje obrtni zakon. Sedaj pa je bil ta nalog finančnega ministrstva razveljavljen in je izdalo finančno ministrstvo to pojasnilo: Po § 76., odstavku 8., obrtnega zakona izdajajo upravne oblasti dovoljenja za točenje pijač na sejmih in žegnanjih za vsak posamezen konkretni primer. Za vsak posamezen sejem in vsako proščenje je treba imeti posebno dovoljenje za točenje pijače. Osebe, ki bi želele točiti pijačo na sejmih in proščenjih, morajo zaprositi finančno oblast za stalno dovoljenje, ki jim ga bo nato ta izdala. V tem dovoljenju mora biti natančno navedeno, 'v kateri občini ali okraju se sme točiti na sejmih in proščenjih, prošnji sami pa je v smislu trošarinskega zakona priložiti tudi potrdilo o plačanih davkih. Na podlagi tega dovoljenja se sme potem točiti v krajih, navedenih v dovoljenju. Za točenje upravičena oseba pa mora plačati pavšalno trošarino za dvomesečje brez ozira na to, če toči v tem času tudi samo na enem sejmu ali proščenju. Ce upravičena oseba • toči na sejmu ali proščenju v več dvomesečjih, potem mora plačati pavšalno trošarino na vino in žganje za vsako dvomesečje brez ozira na število sejmov in proščenj v tem dvomesečju. GcOua prašek jz Soffifr TAKSA NA ODJAVLJENA VOZILA Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal z ozirom na neko vprašanje, če je treba plačati takso tudi od vozila, za katero se je zaprosilo koncem januarja za plombiranje in oprostitev od letne takse, to pojasnilo, da je treba plačati takso tudi od odjavljenega vozila, če je bilo to tudi samo enkrat v letu uporabljeno. inMh oramfodi Uradni dan Zbornic za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne 5. septembra 1933 od 8. do 18., ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levio. $mdbe.p(nmSemnL? NABAVE Za. nakup in uvoz češpelj, jabolk in hrušk v Švico se zanima tvrdka Henry Flaichsmainn, Z liri oh; Neuigaisise 50. Odataprašekje »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 30. avgusta objavlja med. drugim: Pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov — Razglas bana o sklicanju banovinskega sveta — Razglas o davščinah mesta Celja in razglas o dbč. dokladah, pristojbinah in davščinah mesta Maribora1 — Objave banske uprave o pobiranju dbč. trošarin — Razne razglase sodišč in drugih uradov ter razne druge objave. Za banovinskega svetnika je imeno# posestnik Kuhar Štefan, na unest o lastno prošnjo razrešenega ban. svetni , župnika F a! lika. g Dopolnilni trgovinski dogovor z Avstriji ^ hi je bil sklenjen dlne 9. t. m., stopi v ( ljavo dne 31. avgusta. 192. št. Jugoslovenskega Lloyda je bi zaplenjena vsled članka »Kaj je zgospodS p skirn svetoim«, ker je »s svojo vsebino grešili Obrekovanje šn kleveto organ oblasti«. Mesečnik »Industrijska obrana« bo zai izhajati v Beogradu. Cene kruhu so peki v Novem Sadu zup pocenili in velja kilogram belega krut 2 Din, črnega ipa lbO Din., Vojaška zveza je bila sklenjena in« Francijo in Rusijo^ kakor trdi angleški lis »Daily Herald«. V kratkem odpotuje! J* francoski vojaški strokovnjaki v Rusi:] ^ kjer bod.o nadomestiti nemške, ki so bi|(0 dosedaij vojaški svetovalci sovjetov. Turesli in anuitet za drugo polletje za loOO milijonov lejev, da bi Rumunija pla-^la le 300 do 400 milijonov lejev za vso službo tujih dolgov. Nadalje zahteva Ru-munija znižanje obrestne mere odi 7 odnosno 7-5% na 4% za obe zadnji posojili. Končno zahteva Rumunija unifikacijo Amortizacijske službe, da bi imela vlada Pravico, da nadomesti žrebanje z nakupi ^ borzi po dnevnem tečaju. Nakupi obli-?&cij na borzi bi se morali vršiti v višini Amortizacijskega načrta. Na prošnjo združenja industrijalcev Na-**dni banki, da bi ta sprejemala srebrn ^-tiar v neomejenih količinah, je odgovora Narodna banka, da je sporočila vsem Podružnicam, da morejo sprejemati srebni denar v neomejenih količinah proti %u, da dolžniku v primeru obnove pobila izplačajo isti znesek v srebru, ka-®ri je bil preje plačan v srebru, finančno ministrstvo je odredilo, da se 118 žetev zaradi neplačanih davkov ne sme '^aviti nobena prepoved. Drž. hipotekarna banka sprejme 35 J^dniških pripravnikov in sicer s fakul-!%o naobraabo 6, z drž.-trg. akademijo in z nižjo trg. šolo 5 kandidatov, j Notranje posojilo v višini 200 milijo-°v šilingov bo na jesen razpisala av-,.riJska vlada. Del posojila bo uporab- •je: &a, b za znižanje državnega dolga, del za investicije. .^nižanje obrestne rtiere na 4»/o za-j^vajo argentinski trgovci in industri- Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. in 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na razstavišču s 40.000 m2 bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: 1. Veterinarska razstava. 2. Kmetijska razstava (sirarstvo in mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjad, vino). Razstava dalij. — 2. in 3. sept. razstava goveje živine montafonske pasme. — 4. do 12. sept. razstava ovc in koz. — Od 2. do 11. sept. velika razstava poljedelskih strojev in orodja. 3. Razstava »Slovenska cerkev«. 4. Misijonska razstava. 5. Umetnostna razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov«. 6. Razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novodobnega racionalnega gospodinjstva. 7. Pohištvo, stanovanjska oprema. — Radio. 8. Krojaška razstava. 9. Razstava narodnih vezenin timo-škega okrožja. 10. Industrijski in obrtni oddelek. 11. 8. septembra tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na velesejmu. 50 »/o popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi nsf parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop se dobe pri tujsko - prometnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v Dravski banovini. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3-—, ostanek Din 27— pa pri blagajni ob vhodu na velesejem. »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo! * Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki jesenskega Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra bo prav bogata. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali pribl. 1.000 m-’ razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. — Vsak imetnik velesejeinske legitimacije ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejemskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Legitimacija stane BO1— dinarjev; pri nakupu se plača Din 3-—, ostanek Din 27-— pa pri blagajni ob vhodu na velesejem. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10-—. — Kmetovalce opozarjamo, ^■v razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, perilo blago, čevlje, sirarske izdelke, plemenske ovce in koze itd. Znamenite in dragocene slike bodo razstavljene na letošnji Veterinarski razstavi v Ljubljani. V VII. oddelku za anatomijo in fiziologijo bo naša veterinarska fakulteta zagrebške visoke šole razstavila celo vrsto v to znanstveno stroko spadajočih slik, ki so vse izvirne in umetniško izdelane, njihova vrednost se ceni danes nad 1 milijon dinarjev, zato jih bo spremljal posebni odposlanec te visoke šole do Ljubljane in jih tukaj uredil in pritrdil po posebnih navodilih. Ta zbirka slik bo prav posebno privlačna sila cele razstave v okvirju Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra. Ze v 24 urah 5ESS\5£ klobuke itd. Skrobl in gvetlolika srajce, »Tratnike tn manlete. Pere, su*i, monga in lik« domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgora ni. S. Telefon it. 28-79. Razstava modelov slovenskih cerkva. V paviljonu »M« na velesejmu bo razstavljenih od 2. do 11. septembra kakih 12 modelov najznačilnejših oblik naših cerkva. Zastopane bodo cerkve iz romanske, gotske, baročne in novejše dobe. Zamislili se bomo v 18. stoletje, ko je bilo polkrožno svetišče prizidano ladji. Gotsko dobo bodo kazali modeli kranjske župne cerkve, šent-peterske cerkve, novomeške kapiteljske, romanske cerkve na Ptujski gori, stare samostanske cerkve v Pleterjih, iz baročne dcbo župna cerkev na Dobrovi itd. Ti modeli so natančni posnetki omenjenih cerkva, toda vsi v ibeli barvi, zato žal ne bomo doživljali onega starinskega vtiska mogočnih kvadrov, ki ga nudijo te stavbe v resnici, dobili pa bomo poučen pregled raznih stavbnih oblik, ki jih kažejo naše cerkve. Velesejem — čebelarski oddelek. Kdor hoče kupiti res izboren in pristen med, naj poseti letošnji jesenski velesejem od 2. do 11. septembra. Tukaj ga bo dobil v vabljivih posodah in posodicah, na drobno in debelo, iz prve roke. Pomniti je treba, da je pristen med ne samo neprekosljivo živilo, temveč tudi izborno zdravilo, ki se rabi pri raznovrstnih boleznih. Na velesejmu bo Čebelarsko društvo brezplačno razdajalo navodila o koristnosti in uporabi medu. III. Gospodinjska razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, bo prikazala med drugim praktične pripomočke, ki so ceneni in preizkušeni; za pravilno shranjevanje in spravljanje oblek in perila; preizkušene aparate za pranje perila, likanje, razna snaženja. Gospodinje obiščite K paviljon na velesejmu od 2. do 11. septembra! Nagradno tekmovanje jugoslov. harmonikarjev se vrši dne 8. sept. t. 1. na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: 1. Diatonična harmonika; 2. kromatična harmonika; 3. mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti; 4. tekinovalci-profesi-jonali; 5. ansambli; 6. tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslov. prvaka za leto 1933/34, Boljše tekmovalce bo ocenjevalna komisija izločila za ponovno izbirno tekmo, ki se vrši istega dne popoldne. Uro in prostor na velesejmu bo še določila ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki upravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo biljetarne Putnika, večji denarni zavodi in blagajne vseh večjih postaj Dravske banovine. Klimi aam\&u/e najSdidmjk KUsARNAfT-DEU bičana-Dalmatinova! 3 RAZPIS LICITACIJE ZA ZGRADBO PRVEGA DELA DOMA TRGOVINSKO-INDUSTRIJSKE KOMORE V SKOPLJU Licitacija bo dne 11. septembra med 11. in 12. uro dopoldne v pisarnah Trgovinsko-lndustrijske komore v Skopijo. Vsi liciitanti morajo položiti do 10. uire dopoldne navedenega dtae pri blagajni zbornice kavcijo v iznosu 50.000 Din v gotovini ali državnih papirjih po borznem' kurzu. Ostanek 10% od izUoitiranega .zneska iima oni, ki- miu bo naročilo ostalo, položiti najdalje v roku treh dni od dneva objave. Predračune in načrte je dobitii po 160 dinarjev allL pri Tngevsko-dndiustrijski komori v Skoplju ali od projektanta arhi tekta g. Milana Zildkoviča, Kraljeviča. Tonilielava 76, Beograd (telefon 21.173). Ponudbe .predpisano taksirane je vlagati v za|pečaltlenem 'zavitku z oznako (»Ponudba .za zidanje doma Trgoviinslko - indnsbrtiijiske komore u Skoplju«) jiajdailjie dio 10. dn pol ure dto-polldine na dan licitaaije. Iz pisarno Trgovinal«wndiiigtrijske komore v Skoplju št. 8329 iz dne 23. avgusta 1033. Tudi na Češkoslovaškem državni dohodki vedno manjši 2e proračun je bil na Češkoslovaškem sestavljen z naj večjo previdnostjo in znatno znižan, ker je finančni minister računal s tem, da padejo vsled zmanjšane kupne moči prebivalstva državni dohodki. Ni pa se mislilo, da bo padec drž. dohodkov tako velik in da bodo imeli prav pesimisti, ki so trdili, da je proračun za poldrugo miljardo Kč previsok. Kakor kažejo številke so imeli ti pesimisti prav, kajti v prvem polletju so zaostali dohodki za tričetrt miljarde za proračunanimi. Po odbitju vseh doklad samoupravam in cestnim fondom so znašali državni dohodki češkoslovaške (vse v milijonih Kč): čisti v primeri donos z 1.1932/33 s prorač. neposredni davki 600 — 91 47 prometni in luksuzni davek 83 —347 —325 carine 285 —226 — 115 trošarine 815 — 12 —129 takse 677 + 7 —145 monopoli 24 +14 +2 Skupno 2484 — 665 — 759 Državni dohodki so torej letos še bolj padli ko lani. Zlasti silen pa je padec dohodkov iz prometnega in luksuznega davka, kar jasno dokazuje silno nazadovanje trgovine. Tudi padec carinskih dohodkov govori o nazadovanju trgovine. Vzroki tega nazadovanja so na češkoslovaškem precej isti ko pri nas. NOVE TEŽKOČE ZA ROOSEVELTOV OBNOVITVENI NAČRT Glavna namera Rooseveltovega obnovitvenega načrta je, zaposliti ljudi in dvigniti kupno moč prebivalstva. Zato uvaja Roosevelt 40 urnik in zahteva, da ima vsak delavec najmanj 14 dolarjev tedenske plače. Velika podjetja so na vse zadnje vendarle pristala na ta Rooseveltov načrt, ne morejo pa sprejeti tega načrta majhni trgovci in podjetniki. Nameščenci v teh podjetjih navadno nimajo tako visoke plače in če bi jim podjetniki pričeli vsem plačevati po 14 dolarjev tedensko, bi najbrže zabredli v velike finančne težave. Mnogi pa kar izjavljajo, da sploh nimajo denarja za takšne plače. Vlada je sedaj skušala doseči od bank, da bi te posodile majhnim trgovcem in podjetnikom denar, da bi tudi ti mogli sprejeti obnovitveni načrt. Večina bank pa o tem noče nič slišati, ker pravi, da bodo propadla vsa podjetja, ki najemajo posojila za večje plače nameščencem. POLJSKA IMA DOBIČEK OD DOLAR-JEVEGA PADCA Na Poljskem je v rokah zasebnikov in denarnih zavodov okoli 100 milijonov dolarjev. Ti so vsled padca dolarja precej izgubili. Na drugi strani pa je padec dolarja silno koristil poljskemu gospodarstvu. Ljudje so pričeli dolarje prodajati in naštelo je močno povpraševanje po zlotu, ki se je vsled tega okrepil. Ljudje so nadalje začeli vlagati zlote v hranilnice in banke, ki so mogle vsled tega poceniti kredit in dovoliti nova posojila. Poljska industrija pa je mogla nabaviti vsled zadostne množine denarja potrebne sirovine, katerih zaloge so že skoraj pošle. Poleg tega pa so imeli dobiček tudi vsi oni, ki so imeli posojila v Ameriki. Poljsko gospodarstvo se je tako vsled padca dolarja precej močno okrepilo. 100 milijonov dolarjev bo izplačala ameriška vlada oniim sadilcem bombaža, ki so uničili 25—50 odstotkov svoje bombažne žeifcve. Ker je zelo nazadovalo število obiskovalcev velesejma v Leipzigu, so pričeli prirejati na velesejmu posebne židovske koncerte, da bii zopet privabili židovske kupce. Promet z železom se je v treh baden-skih pnistamiščih v juliju v primeru z lanskim letom povečali za 90.000 ton. Nemško oboroževanje! Največjo radijsko postajo zgrade v Londonu. Postaja bo imela 400 do 500 KW. Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaradi 1 izvoza naših jaijc in sadja se vodijo v Berlinu. Pogajanja potekajo baje ugodno.. Ob priliki radijske razstave v Londonu je debila britanska raidiio-industirija toliko naročil, da bo mogla na novo nastaviti 50.CC0 nameščencev. Dr. Ivan švegel, minister im poslanik v p.: Vtisi iz Južne Amerike Pri opisu nekaterih svojih vtisov iz Južne Amerike bom najprej govoril o svojih vtisih z gospodarskega stališča. iLamisko leto je prineslo Argentini nadaljnje padanje cen, kakor se je to zgodilo na vsem sveitu, zlasti pa v agrarnih državah, ki jih je zadela kriza. V Argentini more človek živeti danes prav tako poceni ko pri nas, v Ohile pa še ceneje. Cene žitu in mesm so padle na polovico cen v letu J928., a cene mnogih drugih predmetov so padle tudi na tretjino. Kljub znižanju mezd se morejo komaj kriti stroški produkcije. Naravno je, da so vsled tega zelo trpeli naši rojaki v Južni Ameriki, katerih je skoraj 200.000. Trpeli so kot delavci zaradi nezaposlenosti, trpeli pa tudi kot »čakare-rosi«, to je kot samostojni lastniki in obdelovalci zemlje. Za nje je bila inflacija ugodna rešitev iz sedanjih težkoč. Takšno inflacijo zahevajo tudi nove industrije, ki so nastale po vojni, dočim so socialisti proti vsaki inflaciji. Naši rojaki so izkoristili za vrnitev v domovino prosto vožnjo, ki jo jim je zagotovil naš izseljeniški zakon od koncesioni-ranih paroplovnih družb. S človekoljub- nega stališča je to razumljivo tim treba je pomagati .rojakom, da se vrnejo v domovino že z ozirom na mnoge žalostne .individualne primere. Z narodno gospodarskega stališča pa ni pravilno, da mora stara Evropa prevzeti in zaisdgurati ljudske sile, ki jih je dajala čezmorskim deželam brezplačno kot produktivne sile in v času, ko so postale te site tam neuporabne. To je tem bolj napačno, ker se bodo ti ljudje, če so še sposobni za delo, zopet vrnili v Novi svet, kakor hitro se tam začne zopet konjunktura, med tem pa se bodo zopet in preveč odtujili razmeram v domovini, da bi mogli pri na® aktivno sodelovati pni izgradnji naše domovine. Trgovinska bilanca Argentine je še danes aktivna, toda njena aktivnost pada. Aktivna bilanca je potrebna za države, kakor so Argentina im Jugoslavija, ki morajo obrestovati tuje kapitele, ki pa ne razpolagajo z dovolj vellilkim »nevidnim« izvozom. Argentina -je mogla ohraniti aktivno bilanco samo z omejevanjem uvoza s carinami, deviznimi predpisi in podobnim. Pri tem pa nastaja nevarnost, da je pritisnjen k zidu tako važen stan, kakor je trgovski in da pade ves kulturni nivo naroda. Pa tudi državni proračun je .občutno prizadet od padanja carinskih dohodkov. V Argentini računajo, da bo v tekočem letu prišlo v državo od izvoza deviz za en<> milijardo pezet (ena pezeta približno ena marka). Ta vsota se .bo porabila za, potrebni uvoz, za prevoznine in zavarovanja, za denarne pošiljke emigrantov in za obresti javinih dolgov. Kajti'. Argentina je eddina južno ameriška država, ki se je dosedaj uspešno Obranila moratorija in mogla v tem pogledu obvarovati svoj ugled, kar je tudi v interesu ev. novih posojil. Za odplačilo obresti od tujih kapitalov, ki so vloženi' v železnice, električne in plinske instalacije, pa bo komaj kaj ostalo, če ne pridejo do večjega izvoza kmetskih pridelkov. V tem pogledu so zlasti prizadeti Angleži, ‘ki so vložili mnogo milijard pezet v argentinske železnice. (Politika preferenc in zaščitnih carin, ki je bila določena z ottawsfcim sporazumom, bd mogla dati Angliji možnost, da zahteva od Argentine koncesije za izvoz angleške industrije ali pa, da se v večji mehi zapre pred uvozom argentinskega mesa, za katero je Anglija glavni trg. Toda brez ozira na to, da za enkrat ne bi mogel niti en angleški domi-nion ali kolonija dobavljati ohlajenega mesa (mesto zmrznjenega), a ohlajeno meso se že iiz navade dobavlja iz La Plate, bi mogli Argentinci s pravico reči, da Anglija škoduje svojim lastnim investicijam, kakor hitro oslabi argentinski izvoz. Tako je nedavno po dolgotrajnih pogajanjih prišlo ob prililo' misije podpredsednika Iloca v Lon- donu do sklenitve t roletne trgovinske P0, godbe, o kateri ee more reči, da je za Anglijo ugodina. Ta pogodba garantira Argesr tini ‘izvoz ohlajenega mesa v Anglijof istih količinah, kakor ga je izvozila v Id* 1921 /82. Argentino pa obvezuje, da H dohodek tega izvoza rezervira za odpla# obresti tin anuitet od posojili, ki jih je di Anglija Argentini: za nakup angleških i! dusitrijskih izdelkov. Pri tej priliki bi omenil, da je poslal Argentina tudi v Italijo podobno deleg* cijo, da doseže povečan izvoz argentinski! pridelkov v Italijo. Voditelj te delegacij1 je pričel svoje delo s .pohvalo fašizni* Morda je res, da je edino tako mogoče S kaj doseči. Leta 1931 je kupila Italija Argentine mesa za 14 milijonov lir, Združenih Sev.-ameriških držav za 21 mi lijcnov in od Brazilije za 1.1 milijonov lir Istega leta je kupila Italija v Argentini pšenice za 127 milijonov Mt, od Združenli držav Sev. Amerike za 96, od Rusije z* 86 in od Kanade za 66 milijonov lil Koruze je kupila Italija v Argentini 143 milijonov lir, v Rusiji za. 4 in v Združenih državah Sev. Amerike za 213 mili' jenov lir. Ni izključeno, da se bo argentinski delež pri italijanskem uvozu .znatno dvignil, zlasti če bo Argentina sprejela italijanski predlog o kompenzaciji potem zgraditve argentinskega brodovja v (Dalje prihodnjič.) la Dr h C iti •g< & AVSTRIJSKO-MADJARSKI TRGOVINSKI SPORAZUM Dne 28. avgusta je stopil v veljavo novi avstrijsko-madjarski trgovinski sporazum. Po tem sporazumu se je Avstriji posrečilo, da je povečala svoj izvoz jelovine od 7 na 12 tisoč vagonov, dočim pa je mogla Madjarska povečati izvoz žita in sicer po preferenčni tarifi. V Avstrijo bo izvozila Madjarska 12.500 vagonov moke in 5000 vagonov pšenice po preferenčni carini 3'2 zlatih kron, dočim znaša sicer carina 12 zlatih kron. Avstrija je poleg tega dobila ugodnejše pogoje za izvoz svojih industrijskih izdelkov. OŽIVLJENJE AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA Vsled realiziranega zunanjega posojila se je zboljšalo stanje Avstrijske narodne banke, kar je imelo za posledico, da so na denarnem trgu zopet zavladale bolj normalne razmere. Vsled tega je nastalo zboljšanje tudi v industriji. Tekstilna industrija je sedaj dobro zaposlena, železna in jeklena industrija sta mogle povečati svojo produkcijo in tudi zunanja trgovina se je povečala. ha. V dveh letih mora družba poročati o uspehu raziskovanj in ako bi sklenila eksploatacijo, mora ustanoviti delniško družbo s 40 % delnic, ki morajo biti v rokah albanskih državljanov. Po pričetku dela plača družba Albaniji letno 2 zl. fr. od ha in 5 % pridobljene rude. .1933. leta mora deponirati v drž. banki 20.000 zlatih fr. kot jamstvo. Razen strokovnjakov morajo biti vsi delavci Albanci. Ob poteku koncesije preidejo vsi rudniki, stavbe itd. brez odškodnine v last albanske države. REFORMA AVSTRIJSKIH IZVOZNIH TARIF ZA LES V zadnjih letih so izdale avstrijske zvezne železnice celo vrsto izvoznih tarifnih olajšav za les in lesne izdelke in to deloma iz tarifno političnih, deloma pa iz trgovinskih razlogov. Tako so bile prevozr nine znižane za izvoz lesa v Italijo, Švico, Madjarsko in druge države. Za vsako državo pa so bile izdane posebne olajšave, vsled česar je postala tarifa nepregledna in so zato zvezne železnice izdale novo tarifo, ki velja za vse države, torej tudi zn izvoz lesa v Avstrijo in Nemčijo, za katere države pred tem ni bilo nobenih olajšav. Kar se tiče novih prevoznih postavk, so one za približno 20 odstotkov znižane na-pram dosedanjim. S tem so tarife za rezan les približno izenačene z našimi, dočim so za okrogli les nižje. Glede tranzitnih avstrijskih tarif za les, ki pridejo v poštev za naše izvozne predmete za zapadne evropske države, ne spreminjajo nove tarife ničesar, ker so dosedanje tranzitne tarife nižje od novih izvoznih. ANGLEŠKE KONCESIJE V ALBANIJI >Naylor Benzol Enginearing Company«, London, je dobila koncesijo za raziskovanje in izrabljanje rudnega 'bogastva (predvsem baker) v Puki in Prepoji v Sev. Albaniji. Koncesija velja od 1. junija 1933 za 60 let in obsega ozemlje v velikosti 12.000 Dobava in žaganje drv. Komanda dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani sprejema do 5. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 150 m3 .bukovih drv ter istočasno ponudbe o žaganju omenjenih drv. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe o dobavi rezervnih delov za tovorni avtomobil. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. septembra f. 1. ponudbe o dobavi 100 kg mila, do 14. septembra t. 1. pa o dobavi risalnih potrebščin. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 100 kg fimeža. 100 kg kita, 150 kg barve v prahu, 100 komadov krtač za ribanje, 100 m2 stekla za okna in 1 soda petroleja; do 21. septembra 1.1. pa o dobavi 200 ključavnic in 30.000 kg ovsene in 20.000 kg pšenične slame. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 20. septembra t 1. ponudbe o dobavi električnega, kavčuk materijala, samotne opeke, do 22. septembra t. 1. pa o dobavi stekla. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. septembra t. L ponudbe o dobavi električnega materijala; do 25. septembra t. 1. pa o dobavi fotografskega materijala. komanda mornarice, ekonomski oddelek Zemun, sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe o dobavi jeklenih vrvi. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 5. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 150 parov usnjenih opank; do 14 septembra t. 1. pa o dobavi kotlovnih delov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. septembra t. i. ponudbe' o dobavi ca 12.000 kg pločevine. Direkcija državne železarne Vareš spre- jema do 6. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 2000 kg masti za mazanje vozičkov, 500 kg dlja za mazanje vozičkov, 1000 kg bencinske zanesi za pogon motorjev in 2000 m3 kisika; do 13. septembra t. i. pa o dobavi 15.000 kg livarskega grafita in 200 .parov čevljev z lesenimi podplati. (Predmetni oglasi' z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 7. septembra t. 1. bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija za dobavo medenine, bakra, cinka, bele kovine in trdih drv. Dne 9. septembra t. 1. bo pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 4110 vijakov, 3000 matic, 10.300 poditožnic, 4800 zakovic, 9000 vijakov za les, 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla, 300 kg karbida, 150 m3 kisika, za 25 kg tovorne masti, 25 kg petroleja, 51 kg krede, 10 garnitur zavojnih svedrov, 55 kg žebljev, 200 pol steklenega papirja, 10 čopičev in 50 kg usnja. , Zgradba ceste se bo oddala z ofertno licitacijo dne 7. septembra t. 1. pri inže-njeirskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934 potom javnih licitacij dne 12., 14., 16. in 18. septembra t. i. pri vojaških komandah. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Zgradba objektov na državnih cestah se bo oddala s pismeno licitacijo dne L sep" tembra t. 1. pri tehničnem razdelku Sre skega načelstva v Ljubljani (Sentpeters^ vojašnica). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, načrti, proračuni in pogoji pa pri omenjenem uradu.) Dola pri adaptaciji državnega poslopja se bodo oddala potom licitacije dne 9. sep' tembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Kor mande Savske divizijske oblasti v Zagre bu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem od' delku.) Barvanje železnih konstrukcij se bo od' dalo z ofertno licitacijo dne 23. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici' (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) jntu jjoronla MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem z dne 25. avgusta 1933 je bilo pripeljanih 186 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 100—130, 7—9 tednov Din 215—240, 3—4 mesece Din 280 do 340, 5—7 mesecev Din 400—530, 8—l® mesecev Din 640—680, 1 leto Din 70° I do 750; 1 kg žive teže Din 7—8, 1 H | mrtve teže Din 10—10-50. Prodanih je j bilo 112 svinj. Dva 1 neFazdružIiiva Kal hveinev Kneippova sl a dna kava in f>ravi ,,Frančkov" kavni dodatek? 5Va 2 Hlev vode : 3 žlice Kathveinev Kneippa in 1 žlico Pravega „Fran~ cka**l — Pristavi v hladni vodil Moivoz Grosuplje dom at iUtckLi Izdelek -o- Svoj! k svojimi Tovarna motvoza in vrvarna d. d- Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.