Uredništvo le v Kopllanevl ulici it. 6111 rokopisi se ne vrata/o, nelranhlrana pisma se 110 sprc/emalo * Uredništva telefon št. 20S0. upravnlitva 6t. 2328 Naročnina Dnevna »»dajo za državo SHS meseCno ZU Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meieCno 33 Din ncdel|»kn Itdafa celole no v Jugo-slavl|i 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 130 tn 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn večjem g naročilu popust Izide ob 4 zfulroj razen pondeljka In dneva po prazniku Oprava /e i'Kopitarjevi ul.il.6 ^ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 ln 10.349 sa Inaerate, Sara/evoil.7563. Zagreb it. 39.011, Vraga In Vuna/ Si. 24.797 Solun, simbol našega odrešenja in zedi-njenja. Solun vesel spomin, Solun novo jutro zgodovine jugoslovanskih narodov. Solunska vojna zmaga je pomenila zmago načela samoodločbe narodov, po katerem smo Jugoslovani v nekdanji Avstriji svobodno mogli odločiti svojo nadaljnjo usodo, pri Solunu so prvič stopili Srbi, Hrvatje in Slovenci ramo ob rami, srce ob srcu proti skupnemu nasprotniku, tam je prejela nova jugoslovanska država svoj krst krvi. Solunska zmaga je temelj, na katerega smo zgradili 1. december. Kakor je 1. december praznik vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako je naš skupen praznik obletnica Soluna, le da nam je še toliko svetejši, kolikor je neposrednejša obnova spomina svetega pa neizmernega trpljenja Srbov in jugoslovanskih dobrovoljcev za narodno državo. Vsi narodi naše kraljevine in vlada so se potrudili, da svetu, zlasti našim prijateljem, ki so nam pred desetimi leti pomagali, pokažemo velik in dober sad tedanjih žrtev, da smo deset let tedaj tako slavno priborjenega miru uživali s pridom in dogradili v svojem domu odličen kos notranjega kulturnega, gospodarskega in socialnega napredka. Tako obširna proslava solunskih zmag je imela veliko nalogo manifestirati pred celim svetom našo slogo, našo skupno ljubezen do domovine, našo ogromno notranjo moč, naše dosedanje uspehe glede popolne premage posledic svetovne vojue in težav, ki jih mora prestajati vsak novonastali državni organizem. Neštetokrat smo mi in vsa javnost poudarjali, da moramo Jugoslovani bolj intenzivno skrbeti, da nas bo svet poznal, da moramo vsako priložnost izrabiti za dvig našega ugleda in slovesa med sosedi in prijatelji, in pa spoštovanja med nasprotniki. To je podlaga uspehov v svetovni igri. To pot je vlada izvrstno razumela svojo nalogo. Belgrad se je ob solunski proslavi izkazal kot velika prestolica najmočnejše jugovzhodne evropske države. Belgrad je dal, česar ne bi bili pričakovali. Kdor ga je gledal te dni, je moral biti nanj ponosen. In proslava je govorila zastopnikom Anglije, Francije, Italije, Čehoslovaške, Romunije in stotinam in tisočem drugih inozemcev, ki jih je vlada posredno ali neposredno privabila te dni v našo prestolico. Vsi ti so po našem trdnem zaupanju dobili o naši državi pri tej priložnosti tako sodbo, da je nobena kleveta ne bo za dolgo dobo več omajala. Za tako vzvišen namen ni nobena žrtev prevelika. Narodi so se odzvali. O Srbih ni da bi govoril. Njim je solunska zmaga beseda, ki zažge kri v žilah mladih in starih, radi proslave Soluna bi šli dneve in noči daleč in tudi po kolenih kot na božjo pot, kot na kraj, kjer so svoja srca pozabili. Zato nič ni čuda, da je vsa Srbija vstala, vsa praznovala brez izjeme in razlike. Bili so ti dnevi sama »pesma 1 slava«. Hrvatje ?1 Njihovo politično predstavništvo je v maniji bojkotov proglasilo bojkot tudi solunski proslavi. Svetozar Pribičevič je prorokoval, da ne bo na proslavi nobenega Hrvata in prečanskega Srba. V petek zvečer pa je bil zagrebški kolodvor živa slika neresničnosti teh napovedi. Vlaki iz Dalmacije, Like, Medjimurja, Zagorja so pripeljali na stotine in stotine hrvatskih in srbskih kmetov in mladine. Vse te množice so čakale na belgrajski brzovlak, vse na proslavo Soluna. Ves peron zagrebškega kolodvora je bil poln hrvatskih in srbskih narodnih noš. Zagrebčani — najodličnejše osebnosti — so vstopile v vagone s kartami za proslavo. Narod je instinktivno vrgel s sebe verigo nestrpnosti, razbil oklep političnih povelj KDK in z elementarno silo sledil zdravemu čutu ljubezni in hvaležnosti skupni domovini. Tako jc bilo potem na vseh postajah. Vstopali so zastopniki prosvete, gospodarstva in politike, Skavti, Sokoli, Omladinci, Četniki, Narodna obrana, Orjunaši itd. brez razlike struj in 3Srank, vsi v uniformah in z zastavami, vsi na proslavo, vse je govorilo o proslavi — kot da bi Pribičevičevo prepovedi ne bilo. Mi Slovenci imamo posebno srečo, da v Jubilejnem letu Jugoslavije naš voditelj vodi našo državo. Zato smo dvakrat dolini, da smo hvaleSn«. in veseli. Po svoji skromni moči smo to dokazali. V lepem številu smo se od- našega osoobojenja zvali, zlasti naše mladinske organizacije so poslale lepa zastopstva. In ko je češkoslovaški general v sobado dopoldne ob slovesnem sprejemu poljubljal našo solunsko zistavo, je iz vozov istega vla-kr lonela pesem slovenskih fantov in deklet. Bili smo z njimi v duhu vsi Slovenci. Le svoje stare bolezni in sramote se ne moremo otresti. Liberalna stara zakrknjenost in omejenost je to pot triumffrafa. Naši samostojni demokrati so sramoten bojkot izpeljali. Nobenega zastopnika liberalnih organizacij ui bilo mogoče opaziti. Kaj je liberalcem država, kaj narodno slavje, kaj kri junakov, kaj spomin naše skupne zmage — če oni niso v vladi! Oni so dobri patrioti — za dobro nagrado. Kot taki so se tudi to pot izkazali. Za skupnost nimajo nobenega smisla, nanjo nobenega ozira, zanjo nobene žrtve. Ali pa se zavedajo, da zato oni za skupnost tudi nobene vrednosti nimajo? Belgrad ni še videl takih slavnosti. Inozemstvo nas še ni gledalo v tako svečani obleki. Sami v sebi smo se spoznali in izkazali smo se, ločili sno se. Le redki so, ki so šli med mrzle brezbrižneže in cinične prezirljiv-ce najlepših in najsvečanejših skupnih svetinj, pa jc prav, da so se izkazali tudi ti po svoje. Topovi, ki so to pot odmevali v presto-lici ob Savi, so peli slavo miru in slavo moči mlade Jugoslavije, ki raste in se krepi, da čuva svoj s tolikimi potoki krvi, s tako neizmernim trpljenjem kupljeni mir. Odgovarjali so jim udarci hvaležnih src po vsej državi. Be u dneh svečanosti r Belgrad, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Nedelja je bila za narodne mase višek proslav. Takega dne Belgrad še ni videl. Tolikih ljudskih mas ni še imel v svojem okrilju. Bila je to impozantna revija naše sedanje narodne meži. Veličasten sprevod je skoro dve uri korakal po glavnih belgrajskih ulicah proti Kalimegdanu. Ves čas je vladal vzoren red. Občinstvo se je obnašalo disciplinirano. Policija je bila na vr' uncu svoje vloge in orožništvo je svojo težko službo vršilo z doslej nepoznano, izredno vljudnostjo in obzirnetjo. ,res ta svečani mir in to dostojanstvo pa je tako vplivalo na posameznike kakor na mase, da je bilo treba samo na dc' re besede, pa je narod ubogal in točno vršil navodila službujočih organov in rediteljev. Svečanost se je začela s topovskimi streli savskih — onitorjev. OTVORITEV INVALIDSKEGA DOMA. Ob 8. zjutraj je množica hitela k otvoritvi Invalidskega doma. Nj. V. '.Jja je zastopal polkovnik Antonij Cekič, vlado pa ministra Stjepan Barič in Čeda Mihajlovič. "* stopane so bile mn^je narodne in dobrodelne organizacije, zlasli veliko zastopnic ženskih društev. Ko je polkovnik Cekič v imenu Nj. V. k 'ja ot- oril slavnost, se mu je zahvalil vodja invalidske organizacije polkovnik Lazarevič v lepem govoru, v katerem je zatrjeval, da je prva misel vojnih invalidov današnji dan veljala Nj. V. kralju, ki vodi jugoslovanski narod in svojo vojsko od solunskih borb v današnjo slavo. Dalje je polkovnik Lazarevič izrazil zahvalo kr-ljevi vladi in govoril o pomenu Invalidskega doma. Ob pol 10. dopoldne je maršal Franchet d'Esperay posetil s celokupno francosko delegacijo grob francoskih junakev, ki so padli v svetovni vojni na srbski zemlji. Maršala so pred grobom sprejeli zastopnik vlade, župan Kuma-nudi, Ljuba Davidovič, general Kalafatovič, francoski poslanik Dard in zastopniki organizacij. Maršal je položil lovorov venec s francosko trobojnico na grob. Trobojnica nosi napis: »Francoskim junakom — maršal Franchet d'Esperay in francosko zastopstvo«. Zastopnik kralja polkovnik Sarič je istotako v kraljevem imenu položil venec s trakom: »Slava in zahvala — Aleksander«. V imenu jugoslovanske vojske je izrazil čast francoskim junakom pomočnik vojnega ministra general Miloš Jovanovič s tem, da je položil venec z napisom: »Junakom zavezniške francoske vojske, ki so hrabro padli v skupnem boju zavezniške vojne 1914—1918 — njihovi zvesti tovariši vojske in mornarice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Maršal je nato obiskal grob vojvode Putnika in vojvode Mišiča. Na vseh potih so maršala spremljali iskreni pozdravi občinstva. Ulice so odmevale klicev »Živela Francija! Živel naš vodja!« Središče in glavna točka vseh slavnosti, pri kateri je mogel sodelovat' ves Belgrad in vsi udeleženci, ki so prihiteli ta dan iz naj- različnejših in najoddaljenejših krajev domovine, je bil slavnosten sprevod po mestu. Vse glavne ulice so bile okrašene z zastavami. Vsaka hiša je istotako imela svojo narodno in državno zastavo. Vsa okna so zasedli gledalci. Vse trotoarje pa špalirji množic gledalcev. Sprevod jc otvorila fanfara kraljeve garde. Takoj za njo so se peljali invalidi, slepi in hromi, ki niso mogli hoditi. Narod je junake in mučenike prisrčno pozdravljal, pa tudi solznih oči je bilo pri tem pogledu veliko. Za njimi so šli ostali invalidi s polkovnikom Lazarevičem in dr. Rajsem na čelu. Za invalidi so šli četniki s svojo zastavo v ospredju. Nato dobrovoljci, rezervni častniki, člani Rdečega križa, Narodna odbrana, Jadranska straža, aeroklubi. Drugi del sprevoda so tvorile različne narodne, kulturne in dobrodelne organizacije. Tretji del je pričel z velikim in močnim zastopstvom ženskih organizacij, nakar so zopet sledila razna mladinska zastopstva, zlasti ruska mladinska društva. V vsakem oddelku sprevoda so bili zastopniki iz vseh krajev države, vse je občinstvo prav živahno pozdravljalo. ZASTOPSTVO IZ SLOVENIJE Veliko pozornost je posvečalo občinstvo zastopstvu iz Slovenije. Vodil ga je poslanec Žebot. Občinstvo je občudovalo slovenske narodne noše, katero skupino so organizirali Ježenci iz ljubljanske okolice. To skupino je občinstvo posebno živahno in veselo pozdravljalo. Kjerkoli so se prikazali Slovenci, ni bilo klicev »Živela Slovenija!«, »Živeli bratje Slovenci!« ne konca ne kraja. Sprevodu se je videlo, da smo Slovenci med belgrajskim občinstvom zelo dobro zapisani. Zastopstvo iz Slovenije so tvorile same zastopnice in zastopniki slovenskih katoliških društev. Nasprotniki so se kot po načrtu proslavi odtegnili. Med sprevodom je igrala cela vrsta godb. Ko je sprevod prišel do kraljevega dvora, je stopil na balkon Nj. V. kralj v družbi francoskega maršala. Vse zastave so se Nj. V. kralju poklonile. Sprevod in ostalo občinstvo je dvigalo roko in viharno pozdravljalo: »Živel kralj! Živel kralj!« Kralj je ostal na balkonu, dokler ni odšel mimo ves sprevod. Neprestano je bil deležen viharnih manifestacij, na katere je ozdravljal s pokloni in vojaškim pozdravom. Popoldne ob pol 4. je bila svečana otvoritev doma srednješolske matice za vojne sirote. Ta organizacija se je ustanovila 1. 1917. v Solunu in je s tem dosegla prvi del svojega programa. Otvorila je ta dan občina belgrajska tudi velik nov park v gornjem delu mesta in spomenik »Zmagovalcu«. Otvoritvi je prisostvoval francoski maršal. Izvršil je otvoritev župan Kumanudi v spremstvu Ljube Davidovi-ča, ministra Pere Markovifa in celokupnega občinskega sveta. Nad use uspela parada čet r Belgrad, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Tudi drugi dan velike narodne slovesnost je bil isto-tako, kakor včerajšnji, veličasten. Nepregledne mase ljudstva, več stotisoč, so sodelovale na tej proslavi, da izkažejo čast padlim vojakom naše vojske in naši državni ideji. Pregled čet, ki se je izvršil pred več kakor stotisoč gledalci, ki so * velikanskim navdušenjem spremljali vsak pojav novih vojnih enot, se je končal nadvse lepo in dobro. Vojaštvo jc defiliralo pred masami in je zapustilo globok, sijajen in nepozaben vtis, veličasten vtis moči in bodočnosti naše vojske. Ljudstvo jc vojsko pozdravljalo izredno prisrčno in iskreno. Sploš. ,i radost je vladala na Banjiškem polju, kjer se je ta parada vršila. Posebno pa se je na tej svečanosti pokazala globoka ljubezen prebivalstva do kraljevega doma. Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica sta bila predmet tako burnega in tako živahnega manifestiranja, kakor ga še nismo imeli priliko videti. Ze zgodaj zjutraj ob 6. so pričele odhajati nepregledne množice sveta na Banjico. Vsa prometna sredstva so sprejemala vse te ogromne mase sveta in jih prevažale na mesto parade. Ogromne množice pa so šle peš, da bi dobile kako mesto. Vse organizacije, ki so prišle, so aktivno sodelovale na tej proslavi. Vse belgrajske ulice so bile polne ljudi, ki so živahno pozdravljali vsako delegacijo. Ko sta se zjutraj okrog 9. skozi te nepregledne mase ljudstva peljala Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica s svojim spremstvom, jima je od dvora do prazničnega mesta prirejalo ljudstvo živahne ovacije. Na Banjici je bila v sredini postavljena velika tribuna, lepo okrašena z zastavami in cvetjem. V sredini tribune je bilo mesto za kraljevi par, člane vlade in zastopnike tujih držav. Na tej tribuni smo opazili predsednika vlade g. dr. Korošca z vsemi člani vlade, g. Ljubo Davidoviča in ostale voditelje parlamentarnih skupin, belgrajskega župana g. dr. Kumanudija, celo generaliteto, narodne poslance, med njimi gg. Sušnika, Smodeja, Vese-njaka, Bedjaniča, Strcina, Zebota in druge, ter zastopnike vseh gospodarskih organizacij. Ko so prihajali posamezni delegati, jim je zbrano ljudstvo prirejalo živahne manifestacije. Prisrčno so bil sprjeti delegati vseh držav, Češkoslovaške, Francije, Italij, Romunije, Belgije in Grčije. Nad vse sijajen pregled čet Ko je prispel Nj. Vel. kralj na slavnostni prostor, je ob vhodu zajahal divnega konja in v družbi maršala Francheta d'Esperaya, vojnega ministra gen. Hadžiča in zastopnikov tujih delegacij, je jahajoč obšel vse enote, ki so sodelovale pri današnji svečanosti. Nj. Vel. kraljica pa je sedla v bogato okrašeno ekvipažo, v katero so bili vpreženi štirje pari lepih belcev. Nj. V. kraljica je bila predmet živahnih in prisrčnih pozdravljanj. Ko je Nj. V. kralj prispel na tribuno, ga je sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec, s katerim se je Nj. V. kralj prisrčno rokoval ter se z njim dalj časa razgovarjal. Nato je Nj. V. kralj pozdravil navzoče in se s posamezniki razgovarjal. Okrog pol 10 se je pričel sijajen in svečan pregled čet. Ne samo prebivalstvo in zastopniki našega častniškega kora, marveč tudi tuji zastopniki so z navdušenjem in občudovanjem zrli na pohod naše hrabre vojske. Množice so neprestano vzklikale: »Živela naša hrabra vojska!« Ti klici so odmevali iz stotisoč grl, ko so posamezne naše edinice defilirale pred vrhovnim poveljnikom Nj. V. kraljem. Najživahnejši pa je bil pozdrav mornarice. D-filiranje se je izvršilo po posebnem redu. Naj,'reje so defili-rali pešci, nato artilerija in osrale enote, končno pa je defilirala tudi naša avijatika. Najprej je priletelo 42 letal, nato 20, nate pa šc 40 zelo nizko in v izredno f:,trm redu. Ko so aeroplani izginili nad Belgradom, je bila svečanost naše vojske zaključena. Defiliranje je trajalo nad dve uri. Napravilo je sijajen vtis. Vsi člani zaveznišnili vojsk so izražali svoje navdušenje. Naglašah so polno pohvalo discipline in sijanih izgkuov naše vojske. Vsi so čestitali Nj. V. kralju, ki je sprejemal čestitke. Po defiliranju se je priredilo kosi1,o Članom organizacij, ki so prišli v Belgrad. Pričelo se je splošno veselje. Vsi, ki so prišli v Belgrad na to svečanost, lx>do gotovo odnesli najlepše vtise o lepem sprejemu naše prestoliee, še bolj pa o moči in sili naše države. Brzojavne čestitke iz Hrvatske r Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik v iauC g. ui. Kor ošec je uobil številne brzojavne čestitke iz vseh krajev naše države, med drugim veliko iz Hrvatske. Tako jc n. pr. prejel brzojav nadškofa križevaškega. Zanimiv jc brzojav iz Karlovca, ki sc glasi: »Vrhovno vodstvo organizacije Svobodne hrvaške seljačke stranke se na današnjem sestanku pridružuje splošni radosti naše države, ki se danes izraža v proslavi desetletnice prebitja solunske fronte, in apelira na kraljevo vlado, da uredi v državi razmere ▼ zadovoljstvo enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev.« — Vsepovsod iz države prihajajo poročila, da se je v vseh mestih vršila proslava sa zelo svečam način, posebno ▼ Zagreb« Povišan"e in odlikovanje časlnikov r Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov «) Z ozrrom na današnje svečanosti je N). V. kralj podpisal velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih častnikov. Med njimi je največje Število Slovencev, ki so povišani. Ravno tako je iršel velik ukaz o odlikovanjih. Prodava v Zagrebu č Zagreb, 8. okt. (Tel- »Slov.«) Danes »e je v Zagrebu vršila proslava prebitja solunske fronte. Vse čete zagrebške garnizije so pršsostvo-i ;-le službi božji na Mažuraničevem trgu. Nato so čete defilirale pred armadnim generalom Matičem. Defiliranju so prisostvovali zastopniki oblasti, uradništvo, ttrji konzuli in veliko število meščanstva, ki je gledalo ▼zoren defile. Med defiliranjem so krožila nad Zagrebom letala. Dar Hrvatice kraljici Mariji Med udeleženkami iz Hrvatske, ki sta jih vodili gospe Kovačevič in Bedekovič, je gospa Jelena L u k š i č iz Sunje prinesla Nj. V. kraljici krasuo narodno nošo, ki jo je sama šest mesecev vezi a. Noža je prekrasno delo. Nj. Vel. kraljica je gospo Ltikšič sprejela v avdijenco in vsa radostna sprejela prelepo darilo od hrvatske žene. Krvav shod KDK 6 Zagreb, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj se Je vršila v Cetinjgradu skupščina KDK, ki je potekla zelo burno in krvavo. Na zborovanju na skupščini so bili navzoči pristaši vseh strank. Proti izvajanjem govornikov, ki so ostro napadali režim, posebno Davidoviča, je padlo več ugovorov. Ko so nato zborovalei, ki odobravajo Spahovo politiko, na napade govornikov reagirali, so jih napadli pristaši KDK, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov, v katerih so dva pobili. Zdi se, da sta oba pristaša dr. Spahe. To je splošen položaj stvari. Zato je tudi nerazumljivo pisanje zagrebškega časopisja, ki je naklonjeno KDK, ki pravi, da so pretep izzvali Spahovi pristaši, čeprav to časopisje samo priznava, da je bilo na zboru le okrog 20 Spahovih pristašev, pristašev KDK pa je bilo po poročanju časopisja KDZ okrog 20.000 (kar je pa, milo rečeno, zelo pretirano). Dogodki v Cetinjgradu najbolj slikajo nazorno delo KDK .Potrebno je, da se ta slučaj vsestransko preišče in ugotovijo pravi krivci. Kdo !e zaoellal Rossija v Ženeva, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Tešinski policiji se je posrečilo priti na sled zarotnikom, ki so odpeljali Rossija. Gre za nekega Traversa, ki izhaja iz preje bogate, sedaj obubožane družine v Milanu in ki je živel v Tes-sinu kot zasebni uslužbenec. Ko je čul, da hoče italijanska policija dobiti Rossija v svoje roke, je sprejel organizacijo te špionaže. Traversa se je seznanil z neko Margerito Durand v Parizu in jo spravil v zvezo z Rossijem; ko sta se oba bolje spoznala, je Durand Rossija pregovorila, da je odšel v Tessin in ustanovil protifašistovsko organizacijo. Rossi je res odšel z njo v Lugano. Tam se je seznanil z njim Traversa pod napačnim imenom in ga je prosil, da se sestane v Bisognn. Tako se je posrečilo odpeljati Rossija v avtomobilu v sotesko Compini, kjer so ga nato zaprli. Traversa je svak direktorja lista »Corriere d' Ita-ttarKK in je delal sporazumno z njim. Uporni diplomati. Newyork, 8. oktobra. Dvaindvajset posfe-nfkov in veleposlanikov Združenih držav Severne Amerike je sklenilo, da prekine s dosedanjo tradicijo in stavi svoj položaj novemu predsedniku na razpolago. Dogovorili so se med seboj, da počakajo na nastop Coolidgejevega naslednika, da jih sam odpokliče. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da smatrajo diplomacijo za poklic io ne za pripadništvo k stranki. Naša Matica v Katowicah. Poznanj. Po prvem koncertu na poljskih tleh v starodavnem Krakovem ao se ustaviti Matični pevci na poti do Poznanja in Warszar we dne 4. oktobra tudi v črnih, industrijskih Katowicah na sleških tleh, kjer so istega večera priredili pri polno zasedeni hiši v poslopju Teatra Polskego svoj drugi koncert. Navzoči so bili sam vojvoda katoviški dr. M. Grazyinski in zastopniki vseh političnih oblasti ter kulturnih organizacij. Norosadska vremenska napoved. Oblač- MolfAtmn Do*,« tui Ko Dunajska vremenska napoved. Topleje, začasno jbsoo. Veliko grinsiip, malo dežia V Dunajskem Novem mestu poteklo vse mirno Donajsko Novo mesto, 7. oktobra. Snoč« so se po ulicah zbiral« razne skupine, ki so govorile edinole o tem, kaij bo prinesla nedelja. Velika množica je gledala prihod in razvrstitev oddelkov heimwehrovcev in soci-jalnih demokratov. Nihče ni mogel prhi brez legitimacije v mesto. Vlak za vlakom je prihajal na postajo, kjer so železniški nameščenci opravili velikansko delo in se j« ves promet izvršil brez vsakega incidenta. Ob sedmih zjutraj so se formirale heimwehrovske skupine na telovadišču, odkoder so v šestih oddelkih korakale v mesto. Na čelu zadnjega oddelka je korakalo 200 dunajskih bojevnikov. Heimwehrovcev je bilo približno 17.000, socijalnih demokratov pa okoli 50.000. Mesto, ki je socijallstično, je bilo v rdečih zastavah. Med Pottendorfom in Dunajskim Novim mestom so orožniške patrole našle skupino približno 130 komunistov, ki so nameravali iti v Dunajsko Novo mesto. Orožništvo je to skupino ustavilo, jo eskortiralo na postajo v Pot-tendorf, kjer »o jih spravili v vagone, da jih zopet odpravijo na Dunaj. Med potjo pa je več teh komunistov skočilo z vlaka, vendar pa jih jc orožništvo zopet ujelo. Zborovanje in pohod heimwehrovcev je bil končan približno ob 13. tiri. Izvršilo se je popolnoma po določenem programu. Ob 13 je bilo dano znamenje za konec prireditve in zadnji oddelki so v strnjenih vrstah odkorakali. Po odhodu heimwehrovcev so voditelji in funkedjonarji socijalnih demokratov zasedli glavni trg. Na balkon magistrata so stopili sooijalnodemo-kratski poslanci ter župan mesta Ofenbeck. Kmalu nato je nepregledna množica zasedla obsežni trg. Zbrani pevski zbori so zapeli več pesmi, na kar so se vrstili razni govorniki. Za časa odhoda je na enem delu trga nastal nemir. Pri magistratu se je opazilo močno gibanje med množico. Ena skupina je gestiku-lirajoč razdeljevala letake. Ugotovili so, da gre za skupino komunistov. Zborovanju soci-jalnodemokratskih organizacij je sledil pohod formacij Schutzbunda, ki je bil končan ob 15.45. Bataljoni Schutzbanda so korakali po določenem načrtu po vzorcu bivšega avstrijskega regimenta. Po raznih govorih so godbe na glavnem trgu intonirale obenem pesem dela, na kar se je pričel odhod. Ob 16.15 je bil trg zopet popolnoma prazen in mesto je zavzelo svoje običajno lice. Od 131 komunistov je bilo 60 aretiranih, ki so hoteli razdeljevati letake ter izzvati nemire. Med aretiranci je tudi češkoslovaški komunistični poslanec Viktor Stern in urednik brnskega komunističnega dnevnika Rovnost Slansky. Vsi aretirani komunisti so bili izročeni okrožnemu sodišču. v Dunaj, 8. okt. (Tel. >Slov.c) Policija je danes aretirala še nadaljnje komuniste na podlagi materijala, ki ga je našla pri hišnih preiskavah v centrali stranke. v Parii, 8. okt. (Tel. >Slov.c) »Petit Pa-risien« izraža mnenje, da je notranjepolitična kriza v Avstriji dosegla včeraj svoj višek in da je svet radi usode avstrijske republike lahko bolj miren. Levičarski listi naglašajo, da Mussolini na Avstrijo ne sme stavljati nobenega upanja. >Echo de Pariš« piše, da se te manifestacije nikakor ne smejo uvaževati kot nov dokaz za življensko nesposobnost Avstrije in za potrebo priključitve Avstrije k Nemčiji. List kritizira, da je vlada sploh mogla dati cesto na razpolago uniformiranim in oboroženim strankarskim gardam. Julijska revolucija na Dunaja ni zdaleka povzročila toliko nervoznosti kot Dunajsko Novo mesto. Pojavila se je, zahtevala nekaj življenj, izročila justično palačo plamenom, nato pa se preselila na klopi parlamenta in spet je bilo vse tiho. Dunajsko Novo mesto pa se je dolgo pripravljalo. Noben avstrijski list ni imel važnejšega vprašanja kot ta shod. Večna ugibanja: Ali bo vlada sploh prepovedala zborovanje; ali bodo le socialisti na slabšem; ali bo stvar mirno potekla, ali pa bo tekla kri in kaj bo storila uradno oborožena sila. Nervoznost se je stopnjevala in dosegla prav za prav že v soboto vrhunec, Dunajsko Novo mesto je nudilo sliko pravega bojnega polja. Zaprte in obite trgovine, izseljevanje civilnega prebivalstva, kakor da je sovražnik že pred vratmi. Časopisi so doprinesli svoje. Vsak je napovedal posebne izdaje, razvrstil poročevalsko službo in vlival čitateljem prepričanje: Avstrija je na preskušnp! Vendar pa je 7. oktober potekal mirno. Kako to? Disciplina je bila sijajna. V tem oziru Avstrijci znajo nastopati in ne mislijo radi sami, ampak jim je ljubše, če misli vodstvo mesto njih Da ni hotelo krvopreUtja niti vodstvo Heimwehra, niti Schutzbunda, to jim lahko verjamejo. Nedvomno pa ima glavno zaslugo državna in deželna uprava, ki je mesto in prostor tako zastražila, da je vsak prišlec imel ob izstopu in izhodu iz kolodvora vtis, da bo šlo zares, če ne bo šlo po predpisih. Nositi življenje na prodaj — tega pa tudi od najbol navdušenega pristaša ni lahko pričakovati Človeško vzeto: Strah je imel velike oči, strah je vzdržal mir do končal Politično vzeto ni doživela nobena stranka očitnega poraza. Vendar pa ne manjka glasov, ki trdijo, da so sooialisti imeli takoj podrejeno vlogo. Ne samo, ker so bili izzvani v Dunajskem Novem mestu, ker jim je bila enkrat prireditev že prepovedana in ker so nastopili v tako velikem številu, pa bili pokorni manjšini. Vse te prireditve imajo namen iti proti socialistom in Dunajsko Novo mesto je fašiste podžgalo, da bodo šli še drugam Še eno stran je treba poudariti. Uradna Avsfaija je vedno poudarjala, da je popolnoma razorožena. Nedeljska prireditev pa je prikazala Avstrijo v orožju. Četudi Avstrija nima redne armade, ima pa redno oborožene zasebne organizacije, ki se lahko vsak trenutek spremenijo v redno armado. Avstrijska vlada bo imela mnogo opravka, preden bo učinkovito zdementirala stanje svojega orožja in nedeljska prireditev je Avstriji v luči inozemstva nadvse škodovala. Igra z mornariškim dogooorom v London, 8. okt (TeL »Slov.«) Sedaj se med angleškim in francoskim zun. ministrstvom vršijo razgovori radi objave mornariškega kompromisa, ki se pričakuje koncem tega tedna. Kakor poroča >Daily Telegraph«, se bodo obenem z dokumenti o mornariški pogodbi objavile tudi izjave o nastanku zakasnitve objave in o interpretaciji gotovih dvomljivih točk. Ravno ta skupna interpretacija pa je posebno težka, ker vztraja Francija pri tem, da naj angleško-francoska kooperacija ostane tudi potem, če propade mornariški kompromis, dočim želi London, da ne bi bilo niti videza, da še nadalje obstoji obširna angleško-francoska pogodba, ki bi bila nezdružljiva z angleško tradicijo in locarnskimi pogodbami. Poročevalec je mnenja, da bosta Italija in Združene države, in sicer Italija kot signatarna država iz Locarna, v tem smislu zahtevali pojasnila. Italijanski listi so že v soboto vedeli poročati, da je italijanska vlada v Parizu in Londo- nu izročila note, ki predstavljajo njen odgovor na francosko-angleški mornariški dogovor. Kakor poroča današnji »Temps«, pa te note do danes še niso bile vložene na Quai d'Orsayu. V ostalem objavlja danes »Temps« pomembno vest, da bo angleško-francoski mornariški dogovor skupno z znanimi »tremi notami«, ki so izšle pred sklepom pogodbe, objavljen še tekom tega tedna. Obenem se oo objavil skupen memorandum angleške in francoske vlade, v katerem se bo očrtal namen in cilj pogodbe. V londonskih političnih in parlamentarnih krogih so zelo razočarani .'a vznemirjeni radi italijanske note. Dasi se je v Parizu že več mesecev v vseh političnih krofih vedno ugotavljalo, da je Francija sklenila z Anglijo mornariški kompromis samo zato, da zboljša svoj položaj nasproti Italiji, so v Londonu »bridko razočarani«, da Italija v svoji roti tako energično odklanja mornariški kompromis kot poskus, da se razmerje sil r Sredozemskem morju premakne. Radikali v Parizu popustili v Pari«, 8. okt (TeL >Slov.<) Današnja vest levičarskih listov, da sta bila oba cerkvi prijazna člena finančnega zakona, s katerima naj se omogoči vrnitev zaplenjenih cerkvenih posestev in zopetna pripustitev verskih redov v Franciji, prišla v načrt finančnega zakona brez predhodne vednosti radikalnih ministrov, je v Parizu zelo presenetila. Smatra se, da ni izključeno, da je bila ta vest lansirana v javnost samo zato, da se razbremenijo ministri. Novi izvršilni odbor angleške delavske stranke je izvoli za bodoče upravno leto Miss Susano Lav/rcncc kot namcstnico predsednika odobra. To je prvi slučaj, da je to mesto v stranki dobila ženska. Pollska še ne szpremeni ustave v Varšava, 8. okt. (Tel. Slov.) Glasovi o spremembi ustave, ki so bili v poljski notr. politiki na stalnem dnevnem redu in o katerih je dajal Bartcl že posameznosti, so v zadnjem času potihnili. Vlada ima trenutno največ posla z ureditvijo pasivne trgovinske bilance in težkim gospodarskim položajem. Iz zanesljivega vira se poroča, da se bo sprememba ustave predložila zbornici še le potem, ko bo sprejet novi državni proračun in ko bo država našla mere za odpravo težav v gospodarstvu. Tako se je sprememba ustave zaenkrat odložila, in to tem bolj, ker niti vladne stranke niso edine v tem, kaj naj se spremeni, in je torej enotni načrt za enkrat še izključen. Ko pa bo enkrat stala vlada pred gotovim načrtom, bo prišlo tudi do spre- membe kabineta. Pred vsem naj bi odstopil jo-stični minister. Nemci v ČSR naj bodo zadovoljni v Praga, 8. okt. (Tel. Slov.) V Iglavi je b0 včeraj shod nemške kršč. soc. stranke, na katerem je govoril minister Mayer-Harting, da je s sodelovanjem nemških vladnih strank v Češkoslovaški bil ustavljen proces proti nemštvu. Uspehi so sicer skromni, vendar pa stoji država v začetku nove zgodovinske perijode. V ostalem pa je aktivizem danes takorekoč skupen program Nemcev na Češkoslovaškem. Sedaj so spori o metodah. Nemci nimajo vzroka predčasno stremeti po izpremembi večinskega razmerja, ker ravno sedanja večina izpolnjuje nemške aktualne zahteve vsaj v važnih vprašanjih. Grške čestitke v Atene, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Grški Tisti posvečajo belgrajski proslavi solunske fronte obširne članke in pri tem naglašajo posebno, da se je proboja udeležilo 9 grških divizij, ki so bile za uspeh odločilne. Listi izražajo upanje, da bo opomba na to dejstvo olajšala grško-ju-goslovanski sporazum, za katerega dospe Veni-zelos jutri v Belgrad. Macdonald na Dunaja. v Dnnnj, 8. okt. (Tel. >Slov.<) Voditelj angleške delavske stranke Ramsay Macdonald je prišel na Dunaj v spremstvu pristaša Mosleya ter njegove soproge in hčere. Macdonald je pripotoval semkaj na oddih. Dne £8. oktobra dospe na Dunaj francoski vojni minister Painleve in bo imel tu predavanje, potem pa bo odšel v Prago. Naoredna (ladjarska v Budimpešta, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Na progah madjarskih državnih železnic bode uvedli brezžične postaje, s katerimi bodo potnikom vseh potniških razredov dajali na razpolago program mednarodnih brezžičnih oddajnih postaj. Ze koncem oktobra bo stvar urejena na progi Budimpešta-Dunaj. Pristojbina bo znašala bo znašala za prvo uro 70 vinarjev, za daljše vožnje pa se bo znižala do 40 vinarjev na ura Vsak sedež bo imel svojo slušalko. Maskirani fe?dec! nad vstaše ▼ Pariz, 8. okt. (Tel. Slov.) Cas^ikgj&l&i agentura Fournier poroča iz gorovja Atlas V Maroku: Pred osmimi dnevi so poročale francoske predstraže, da pripravlj 100 mož broječa četa vstašev-domačinov napad na sosedno ozemlje. Zato sta se dve četi francoskih jezdecev na kamelah maskirali kot karavano živinskih trgovcev. Orožje in strojne puške so skrili v prazen zaboj. Maskirani jezdi ' so prodrli komaj par kilometrov, ko so jih vstaši nenadoma napadli in obkolili. Naenkrat so jezdeci postavili strojne puške in napadli vstaše, od katerih so tri četrtine pobili ali ranili. Ostanek je skušal zbežati, toda zasledovali so jih neusmiljeno ter jih deloma pobili, deloma pa ujeli. Štraik v Kladnu s Kladno, 8. okt Položaj v štrajkovnem revirju v Kladnem je postal težavnejši; na nekaterih mestih je prišlo do spopada med štrajkujočimi in policijo. Mnogo delavcev so zaprli. Dnevno ima policija opravka s stavko-kazi. Delavci ne marajo popustiti in zanikajo vesti, da se vračajo na delo. Zborovanje po-seča do 8000 delavcev. Tudi Moskva je poslala brzojavne pozdrave, ki so jih zborovalei navdušeno sprejeli. Delavstvo poživlja delavstvo cele čehoslovaške republike, naj stopi v štrajk. Delavstvo obmetuje s kamenjem tiste, ki 30 šli na delo. Pobitih je tudi več šip na njiho-vih stanovanjih. Potrebna je orožniška asistenca. Dnevi nesreč in nezgod V Prestrankn pri Postojni je v soboto ponoči nastal požar, ki je vpepelil dve hiši. Škoda znaša 350.000 lir. Domneva se, da je bil požar podtaknjen. v Berlin, 8. okt. (Tel. »Slov.«) V nedeljo se je v Berlinu pripetila težka nesreča na cestni železnici. Na nekem križišču se je električni voz z vso silo zaletel v drugi voz cestne železnice, ki je bil natlačeno poln in ga prevrnil. 7 potnikov je bilo težko ranjenih. v Milan, 8. okt (Tel. »Slov.«) V Neaplju gradijo novo cesto, da se središče mesta zveze direktno s predmestjem vil Vomero. Pri tem se je v dolžini 50 metrov udrla zemlja in pokopala pod seboj oddelek delavcev. Izpod razvalin so potegnili sedem mrtvih delavcev in tri težko ranjene. Uvedla se je stroga preiskava, ker se zdi, da je nesrečo zakrivila nemarnost gradbene družbe. v Pariz, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Francoski kolonialni minister Perrier, ki se je prejšnji teden težko poškodoval pri neki avtomobilski nesreči, in ki leži v bolnici v Grenohlu, se je moral podvreči operaciji. Zdravniki so ugotovili, da si je Perrier zlomil roko in pretegnil kito. Operacija je dobro uspela. jr / / aj/e novega Koledar Torek, 9. oktobra: Dionizlj, Rustik Gislen Zgodovinski dnevi 9. oktobra 1336: se je moral kralj Jan Laksemburški v miru v Aniži odpovedati pravicam do Korotana, Kranjske in Slovenske Krajine. — 1476 so Turki zažgali trg in samostan Podklošter, kjer se jc zadušilo 200 ljudi z opatom Tomažem vred. — 1874 se je v Bernu sklenila splošna poštna zveza. — 1477 se je ustanovilo vseučilišče v Ttibingenu. — 1813 se je rodil komponist Giuseppe Verdi. — 1836 se je rodil francoski komponist Camille Saint-Saens. — 1909 je umrl ogrski pisatelj Paul Gyulai. — 1910 je umrla poljiska pesnica Marija Konopnicka. — 1788 se je rodil slovenski pisatelj Jožef Kosič. — 1904 je bil kralj Peter I. Osvoboditelj maziljen v Žici. Osebne vesti Profesor dr, Franc P. Kovačič prelat. Sv. oče Pij XI. je z apostolskim pismom od 28. septembra 1928 imenoval za svojega hišnega prelata (»antistes romanus«) č. g. bogoslovnega profesorja v Mariboru dr. Franca P. Kovačiča. Ob tem visokem cerkvenem odlikovanju izrekamo čislanemu znanstveniku in mnogozaslužnemu kulturnemu delavcu, starosti slovenskih zgodovinarjev svoje najiskrenej-še čestitke. k Dr. Ivan Zuccon umrl. V nedeljo ob 8 zjutraj je umrl v Zagrebu bivši zagrebški I veliki župan dr. Ivan Zuccon. Pokojnik je bil ! dobro znan po Istri, kjer je dolgo časa deloval. Rojen je bil dne 23. cktobra 1868 v Me-dulinu pri Pulju. Doktorat prava je poležil 1. 1894 na Dunaju. Prakticiral je najprej v pisarni dr. M. Laginje v Pulju, kjer je postal pozneje samostojen odvetnik. L. 1919 je bil interniran v južni Italiji. Fašisti so vdrli v pisarno in v stanovanje ter mu uničili vse spise in knjige. Moral je zapustiti Istro in se na- j seliti v Zagrebu, kjer je bil ponovno veliki župan v letih 1924 in 1925. Bil je tudi deželni i poslanec in deželni odbornik v Poreču. So- g • ■ > o . (3.H-S jjJS rs,i! s<» a, * i«■=< r- ^ > M 3 „, O"" £L S E - 'M 5 H a> 9-4) TJ p U >—l Q3fi deloval je v mnogih hrvatskih listih in knjigah ter si je pridobil mnogo zaslug za istrsko ljudstvo. * Imenovanja. Na pravni fakulteti vse-r"'h»ča v Ljubljani je imenovan za izrednega profesorja dr. Albin Ogris, dosedaj univ. docent iste fakultete; na moškem učiteljišču za nastavnika 6. skupine, 1. kategorije Mirko Mesojedec in na ženskem učiteljišču za nastavnika 6. skupine, 1. kategorije Venceslav Čopič, oba učitelja in diplomirana slušatelja 4. letnika višje pedagoške šole v Zagrebu. * V višjo skupino je napredoval Aleksander Stojičevič, redni profesor na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani. k V naše državljanstvo so sprejeti Anton Trebše, obč. tajnik iz Ljubljane in Ernest Rodman iz Ljubljane. Ostale vesti -)f Razglas. Absolvente juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit pred letošnjimi božičnimi počitnicami, opozarjam, da se javijo najkasneje do 4. decembra 1928. Prijave sprejema predsednik komisije za ta izpit v palači velikega župana ljubljanske oblasti I. nadstropje stoba štev. 24 vsak torek zaiierši s 16. oktobrom 1928 v času od pol 12 do 12. — Ljublj ana, 6- oktobra 1928. — Predsedstvo izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani: Predsednik: Kremen-šek, 1. r. Izseljevanje v Argentino. Ministrstvo socialne politike je prejelo od generalnega argentinskega konzulata v Belgradu sporočilo, da je dovoljeno priseljevanje v Argentino poleg poljedelcem sedaj tudi rokodelcem, in sicer mizarjem, kovačem, sedlarjem, mehanikom in pekom. Delavcev za zgradbo železnic se sedaj ne potrebuje. Kdor želi iti na delo v Argentino, se mora najprej obrniti pismeno ali ustmeno na argentinski konzulat, ki se nahaja za Slovenijo v Zagrebu, da dobi predpisano vstopno dovoljenje, katero mora priložiti prošnji za izseljeniški potni list Poleg tega dovoljenja in ostalih predpisanih osebnih dokumentov je treba priložiti prošnji za izseljeniški potni list tudi verodostojen dokaz, da je prosilcu v Argentini zasigurano delo. Za tak dokaz se bo smatralo na primer potrdilo našega konzulata ali izseljeniškega delegata v Buenos Airesu, potem pismo prosilčevega rojaka ali znanca, ki ima v Argentini dober zaslužek in ga vabi tja na delo. k Novi vagoni in lokomotive za Bosno. Prometno ministrstvo v Belgradu je obvestilo sarajevsko železn. ravnateljstvo, da v kratkem dospe v Bosno 45 novih ozkotirnih lokomotiv za promet v Bosni in Hercegovini. Malo kasneje pa pride še 400 novih vagonov za izpopolnitev ozkotirne mreže, s čimer bi bilo pomanjkanje vagonov odstranjeno. Te vagone namerava ministrstvo naročiti v Mad-jarski ua račun reparacij, Naročenih je še 10 vagonov, ki jih bodo preuredili v spalne vagone na teh progah. ■¥r Tilus v konjiškem okraju. Iz Tepanj pri Konjicah nam poročajo, da se je tamkaj pojavil tifus Zbolelo je "est oseb. Smrtnih slučajev doslej še ni bilo. Dva požara na Gorenjskem Na Bledu in Podkorenom pogorele štiri hiše in pet gospodarskih poslopij. — V obeh krajih je bilo zažjano. V noči od sobote na nedeljo opolnoči, ko s vsi domači spali, je začelo goreti pri po sestniku Janezu Korošcu v Zagorici pri Bledu. Prvi je opazil ogenj gospodar sam. Prihiteli so takoj gasilci, ki so rešili živino iz hleva, gospodarskega poslopja samega pa ni bilo mogoče rešiti in je pogorelo do tal. Gasilcem se je 7. velikim naporom komaj posrečilo oteti hišo. Janez Korošec trpi okoli 170.000 ^in škode. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj pod taknjen. V nedeljo zvečer proti sedmim je pa začelo goreti • vrhu gospodarska poslopja posestnika Jožefa Mertlja, Podkorenom št 56 pri Kranjski gori. V nekaj trenutkih je bilo vse poslopje v ognju in so plameni že objeli sosednja poslopja. Takoj je pričelo biti plat zvona in na pomoč so prihiteli najprej doreči gasilci, tem so takoj sledila gasilska društva iz Kranjske gore, Rateč, Dovjega in Mojstrane Pripeljali so se z brizgalno tudi gasilci iz Bele peči (Italija) in celo Beljačani iz Avstrije so bili že pripravljeni na odhod. Požar se je silno hitro širil. V par trenutkih je bilo v plamenih pet gospodarskih poslopij in štiri hiše, ki so popolnoma pogorele. Zgoreli so tudi razni poljedelski stroji, orodje, vozovi, vsi poljski pridelki, krma, perutnina in trije prešiči. Oškodovani so posestniki Jožef Mertelj, Ivan Petrič, Franc Cuznar, Alojzij Hribar in Jožef Benet. Škoda jc zelo velika, ker so bili prizadeti posestniki zavarovani samo za malenkostne vsote. Gasilcem se je z velikanskim naporom po peturnem gašenju posrečilo ogenj omejiti, sicer bi pogorela vsa vas. Vse kaže, da je bilo tudi Podkorenom zažgano Ljudje so silno razburjeni, ker so prepričani, da se je zopet pojavila zločinska tolpa, ki je že lani požigala po Gorenjskem Od vrne spomenika padlim žrtvam Škofja Loka, 7. okt. 1928. Škofjeloška podružnica Zveze slovenskih vojakov je danes priredila v našem mestu veliko žalno svečanost ob priliki odkritja spomenika padlim žrtvam, med njimi 159 domačinom in krog 320 tujcem. Odbor za proslavo se je osnoval pod predsedstvom g. Viktorja Žužka in g. Matevža Ziherla. Častno predsedstvo so tvorili vladni svetnik g. dr. Maraš, g. župan J. Hafner, g. župnik dr. J. Arnejc, oblastni poslanec g. L. Planina in drugi. Vsekakor pa ima pri tem največ zaslug vojni kurat g. Bonač, ki je hodil bodrit in priporočat postavitev spomenika. Slavnost se je pričela v soboto zvečer z zvonjenjem v spomin padlim vojakom. Ob 8 zvečer pa so na glavnem trgu pevci zapeli in godba domačega gas. društva zaigrala žalo-stinke. 2e v soboto se je vsa Loka odela v zastave, opremljene s črnim žalnim trakom. — V nedeljo ob 9 je g. Bonač bral sv. mašo za padle žrtve. Sv. maši so prisostvovali poleg svojcev tudi Orli, gasilci in šolska mladina. Po sv. maši pa se je na Spodnjem trgu razvrstil sprevod in se začel pomikati proti pokopališču ob sviranju žalostink. Sprevoda so se udeležili: šolska mladina, gasilci v obilnem številu, l"vci, godba, Orli z novim praporom in kras- ^hstttmi^ je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti. Danes pa je cela hišo vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi ^ M* fkrpenfms Od oriiki iz dnevnika nim vencem, ki so ga nosili Orli, ustanovniki, Prosvetno društvo, rezervni častniki, Kolo jugoslovanskih sester, svojci padlih, zastopniki domačih in inozemskih oblasti in mnogo ostalega občinstva. Na pokopališču so bili po zaslugi g. Ziherla vojaški grobovi kar najlepše okrašen'. Slavnost je otvoril preds. Žužek z govorom, v katerem je pozdravil zastopnike Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Romunije in Italije, domače oblasti in vse občinstvo. Sledile so deklamacijc šolske mladine in govor g. Bo-nača. Vmes je godba zasvirala žalostinke, pevci so pa zapeli ganljivi »Oj Doberdob« in »Usliši nas«. Nato so organizacije in drugi zastopniki položili vence: Najprej dvorna dama ga. Tavčarjeva v imenu -slovenskega ženstva, nato ga. Hubadova v imenu škofjeloškega ženstva, zastopniki inozemstva, Orli, Zveza slov. vtjakov in končno vse okoliške vasi. Spomenik je umetno delo kiparja Jurko-viča. Na 3 m visokem podstavku sloni doprsni kip slovenske matere v narodni noši in s sklenjenimi rokami. Tako moli slovenska mati za padle sinove ... Na spomeniku so vkh^a imena domačinov, ki so padli v strašni svetovni vojni. Spodaj pa sc bleste verzi Otona Zupančiča in Tinela Debcljaka. S tem spomenikom se je Škofja Loka prva med slovenskimi mesti spomnila padlih žrtev in vsi tisoči, ki so v nedeljo prisostvovali Salni svečanosti, so čuvstvovali z besedami Debe-Ijaka Tineta, ki jih jc kot sklepno misel napisal na spomenik: »V naši molitvi so spet vsi doma.« * * Pretep pri ličkanju koruze. V Lahoncih pri Sv, Tomažu pri Ormožu so se pri ličkanju koruze stepli fantje. Med tepežem je bil 23-letni Tanez Kocuvan tako hudo ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ormož, kjer je umrl, ne da bi se zavedel. Radi škrlatinke nameravajo zapreti zagrebške šole. V Zagrebu vedno bolj divja škr-latinka in so v osnovnih šolah ugotovili že N. Ognjev. 5. september 1. 1923. V ta dnevnik bom beležil razne dogodke. Premenjal bi rad svoje ime Konstantin z Vladlenom (Vlad - imir Le -nin), zakaj Kostja se jih mnogo imenuje. Vrh tega je bil Konstantin nekak turški car, zavzeti je hotel Carigrad in jaz pljunem nanj iz šestnajstega nadstropja, kakor pravi Serjožka Blinov. Včeraj sem hotel vstopiti v milico, pa so mi dejali, da pred osemnajstim letom ne gre. Torej moram čakati še dve in pol leti. Škoda! 6. septembra. Mislil sem, da si bom hudo belil glavo, kaj naj vpišem v dnevnik, a snovi je več ko dovolj. Davi sem bil pri Serjožki Blinovu. Trdil je, da prične pouk šele dvajsetega. Največje važnosti je bil najin razgovor o Lini G. Dejal je, naj nikar ne hodim z njo, češ da jc popova hči, in da bi bilo zame, sinu delavnega elementa, sramota, če bi vzbujal »piošno pozornost. Rekel sem prvič, da ne vzbujam nikake splošne pozornosti, in drugič, da je Lina iz moje skupine in sedi z mano v isti šolski klopi. Zato je umljivo, da hodim z njo. Serjožka pa me je zavrnil, da tega ne dovoljuje proletarska zavest, in da imam nanjo po mnenju (menda!) škrabov (šolski delavci = učitelji1) in vseh prejšnjih dijaških komitejev, zelo kvaren vpliv. Da pohajkuje z mano po cestah, namesto da bi študirala, in da samo zategadelj v ideološkem oziru tako gnije. Dalje meni Serjožka, da mora prenehati vsako potepanje * deklicami kot takimi, če želimo vstopiti v komso- ' To je zolo zanimiva daljša črtica, ki slika učni fn vzgojni sistem ruske komunistične šole. Školnije rabdči = šolski delavci. mol (komunistični sojuz molodeži = omladin-sko združenje). S Serjožko sem se spri, odšel domov, in sedaj pišem to, česar mu nisem povedal. Lina ne eksistira zame kot ženska, ampak zgolj kot tovariš. 27. septembra. V naši šoli se uvaja Dal-tonov učni načrt. To je sistem, po katerem nimajo škrabi prav nič posla in kjer morajo učenci sami vse iztuhlati. Tako sem vsaj razumel. Šolskih klopi ni več. Vsak učenec dobi določeno nalogo, ki jo mora izdelati To nalogo mora napraviti v teku enega meseca, na njej lahko dela doma ali pa v šoii. Kadar konča, gre v laboratorij, da se o tem izpraša. V vsakem laboratoriju sedi škrab kot strokovnjak; v matematičnem laboratoriju bo čepel torej Almakfisch, v naravoslovnem pa Nik-petoč. Oni so pajki, mi pa muhe. Sklenili smo namreč, da odslej naprej skrajšamo vse škrabe: Alcksij Maksimovič Fischer se bo poslej imenoval Almakfisch, Nikolaj Petrovič Ožigov pa Nikpetož. 1. oktobra. Začeli so z Daltonovim učnim načrtom. Šolske klopi so vsepovsod odstranili. Samo v enem razredu še stoje. Jaz in Vanjka Petuhov sva se podila ves ljubi dan po laboratoriju, tako, da nama je postalo slednjič vse skupaj preneumr" Škrabi še sami ne vedo kaj početi s tem Daltonom Najbolj pretkan je bil Nikpetož. Prišel je in poučeval kot vedno, samo, da nismo sedeli v šolskih klopeh, ampak na dolgih mizah. 3. oktobra. Z Daltonom gre narobe. Noben človek nič ne razume, ne mi, ne škrabi. Škrabi se posvetujejo vsak večer. Fantje pravijo, da je izumil ta načrt neki lord Dalton, buržuj. Sprašujem se: Čemu nam tak buržujski načrt? Pravijo tudi. da se je lord, ko je tuhtal ta na<"rt, mastil z tfosrmi jetrami in žolico. Zreti bi mu mora!! dati eno osminko posušene polenovkc. Rad bi vedel, kaj bi potem izumil! 5. oktobra. Danes je nastalo veliko raz-burjenjp v naši skupini. Stvar je bila tale: Nova škrabinja, učiteljica prirodopisa, Jelena Nikitišna Kavrova, nazvana Jelnikitka, je prišla k nam. Jela je razpravljati o nalogah in je nazvala celo skupino: otroci. Pri tej prič sem vstal in jo zavrnil: »Mi nismo nobeni otroci!« »Seveda ste otroci,« ;; dejala, »ne bom vas drugače nazivala « Pripomnil sem: »Bodite, prosim, malo bolj spošt';ivi, sicer vas lahko pož;nemu k vragu.« To je bilo vse kar sem govoril. Vsa skupina je bila na moji strani. Jelnikitka je -postala rdeča: »Potem pa, prosim, blagovolite zapustiti razredi« Jaz pa nato: »Prvič ni to noben razred, ampak laboratorij, drugič se pri nas nihče ne meče iz razreda.« Ona: »Vi ste neotesan paglavec!« Jaz: »In vi ste kakor učiteljice iz prejšnjih časov. One so imele pravico za to.« 11. novembra. Danes je nedelja. Vršilo se je dolgo, splošno zborovanje. Najprej poročilo starega odbora. Vse jc šlo ka1-- navadno, c -kler ni nastopil predsednik starega dijaškega komiteja, Serjožka Blinov, ki je naglašal, da sodeluje topot zadnjič komiteju, in da se za vedno odreka kandidaturi. In vzrok? Komite ni nič drugega kot »invalid, ki šepa na berglah škrabov«, t. j. ne more podvzeti nič samostojnega in vse samo v soglasju s škrabi. Ker se jc Serjožka zagovoril in dejal namesto učitelji »škrabi«, jih jc nekoliko takoj ' atestiralo. Pote i je pričela govoriti velika Zinaida (prerMojnica šole) in vprašala Serjožko, kako si to predstavlja. Ja se ne smejo učenci nič ozirati nn Kkrabo, in nli jih nemara niti nc s:.' itrr 7a ljudi, ali pa jim priznava pravico, da se nazivajo I;• t- — Serožka Blinov je bil sila užaljen in se ni hotel več razgovarjati, drugi so mu prigovarjali. Nato veli Serjožka, da sn- tra pozdravljanje in vstajanje iz klopi za predsodke, in da t-ga • bo več delal. Dolga Zinaida je nato pripomnih, da ga je imela vselej za vzor učenca in da ne razume, kaj ga je obsedlo. Kaj smatra koncem koncev tudi umivanje in česanje z: predsodke? Ser-jc"-ka je bil zopet užaljen in ni maral več govoriti. Zdaj je vstal Almakfisch, in menil, da se vsemu skupaj prav nič ne čudi, ker je to kvantitati no le iziodek dobe, kvalitativno p stoji onstran dobrega in zlega. Mnenja sem, t je isto 0 oril, H sem se sporekel z Jelni-kitko, in da tudi takrat ni imelo ne repa nc glave. Vzlic prigovarjanju škrabov, je vstal Serjožl a pri svojem, in večina je z njim soglašala. oamo par deHic sc je postavilo navidez na stran škrabov, - ' -ijimi tudi Lina in črna Soja. Vsekakor jc Soja, kakor hi' -se je oglasil Serjožka, zasikala kakor lr1 •>-motiva: fff-ffru-fffffir| Po tem dogodku je prišlo do volitev novega dijaškega komiteja. Na moje začudenje in čisto proti moji volji, so izvolili tudi mene v dijaški komite. Razen mene iz naše skupine še Silfido Dubinino. Smolo ima! Kamor izvolijo mene, izvolijo tudi njo Nič za to. Lahko je delati z njo, nič ni kot druge deklice. Dijaški komite je samoupravni organ. To sc pra-samo po imenu. V resnici dela vsak po svoji mili volji. Jelnikitka mc je srečala na hodniku in ogovorila: »Kdaj mislite, državljan Rjabcov, končati svojo nalogo?« Odvrnil sem ji: »Kadar sc pripravim, državljanska Kavrova, potem se bom pustil tudi izprašati.« Ona: »Vsi so že vzeli nalogo za november, samo vi je še niste.« »Časa jc še dovolj,« sem dejal in jo mahnil dalje. Kar nc morem je trpeti. (Dalje) Knjižeunl oglas Mičun M. Pavičevič: »Črnogorec u Pričama i anekdotama«. Knjiga druga. Strani 200. Cena 20 Din. Izdelek in papir nai«olidnejii. Naklada Štam-parije i knjigoveznici 'Zeta«, Podgorica, Črna gora. — Prva g. Pavičevičeva knjiga pod istim naslovom je bila sprejeta r. največjim oduševlje-njem in pozdravljena od celokupne literarne kritike in čitateljske publike Prvi naši znanstveniki in literati so izrekli o njej najboljšo sodbo. Ta druga knjiga jo po svoji splošnosti, glo-oini, lepoti in raznovrstnosti daleč nadkriljuje prvo. Dobiva se v vseh knjigarnah, pred vsem pa pri izdajatelju, 40 slučajev bolezni. Radi tega nameravajo ukiniti pouk na vseh osnovnih šolah v Zagrebu, da omeje bolezen. Prihodnje dni se bo vršila večja zdravniška konferenca v svrho pobijanja epidemije. k Smrtna nesreča s puško. Te dni se je pripetila v hrvatskem Zagorju v vasi Velikem Potočcu huda nesreča. V neki kleti so delali štirje kmetje in 54-letna kmetica Marija Hrlec. Na zidu je visela puška čuvaja, ki je odšel v vinograd nabirat grozdje. Mladi kmet Marko Pečarevič je snel puško, ostali pa so se mu smejali, češ, da ne zna streljati. Kmetica Mara je stopila med vrata in dejala: >No, če znaš, pa streljaj 1< Marko je res sprožil in zadel Maro v glavo, ki se je od krogle razletela na nešteto kosov. Vsaka pomoč je bila seveda zaman. -M* Avtomobilska nesreča v Gorskem Ko-tarju. Te dni se je pripetila v Brodu na Kolpi velika avtomobilska nesreča. Poštnemu avtu z več potniki je na ovinku odpovedala zavora in je padel v globino kakih 50 metrov ter se popolnoma razbil. Le srečnemu slučaju je pripisati, da ni prišlo do človeških žrtev, kajti pri ovinku so potniki in šofer odleteli iz avta. Glavni vzrok tej nesreči je iskati v slabem stanju cest v Gorskem Kotarjiu. Medvedje v Gorskem Kotarju. Kakor poročajo iz Delnic, so kmetje v okolici Delnic opazili na več krajih medvede. Zveri so precej krotke in dosedaj še ne povzročijo škode. Opazili so tudi več dedvedjih mladičev. Roparski napad na železniški progi. Nedaleč od Sremske Mitrovice sta v soboto dopoldne napadla dva roparja na železniški progi neko 18 letno deklico, ki sta jo zvezala in oropala. V tem trenutku je privozil brzovlak iz Belgrada, nakar šta roparja zbežala in pustila deklico ležati na tiru. Strojevodja je mogel še o pravem času ustaviti vlak. Deklico so sprejeli na vlak in jo odpeljati do Sremske Mitrovice. * Grozna smrt dečka na žagi. V soboto dopoldne se je pripetila v Maksimirju v Zagrebu grozna nesreča. Šestnajstletni deček Franjo Vanjurek, doma iz Brdovca, je prišel na žago na univerzi letnem posestvu v Maksimirju. V času, ko je deček prišel na žago, ni bilo tam nikogar. Toda deček se je v svoji radovednosti, kako se požene transmisija, pričel z njo igrati tako dolgo, dokler se res ni z naglim sunkom zavrtela. Dečka, ki je si al prav blizu, je transmisija zagrabila in ga vrgla kvišku, nato pa na tla. Transmisija je dečka vrgla s tako silo, da se mu je polomilo nekaj reber ter da mu je pri padcu počila lobanja. Deček je bil takoj mrtev. * Trojni umor v Sremu. V petek zvečer je bil izvršen v vasi Budjanovcih v Sremu grozen roparski umor. Kmet Ivan Odobašič je vdrl v hišo kmeta Gjoke Judita, baje z namenom, da ugrabi njegovo hčer, znano lepotico, ki je imela nakit s sto velikimi cekini. Ko dekleta ni našel doma, je Odobašič umoril Gjoko Judita, starčka Gjoko Božiča in njegovega sina Gjoko. Odobašič je odnesel vse cekine in nato pobegnil. O tem roparskem umoru še manjkajo podrobnosti, ker je državno pravdništvo v Sremski Mitrovici dobilo le kratko brzojavno poročilo. Državni pravdnik dr. Dobričič je odšel v soboto v Budjanovce in tam zaslišal priče. Ž&GOSPODi smo založili krasne površnike, trench- coate in zimske suknje. Cene najnižje. FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ul. k Usiužbenski davek. Finančna delegacija opozarja vse službodajalce. ki pu določilih pravilnika k čl. 99. točka 6 k zakonu o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek mesečno ali četrtletno, da plačajo ta davek s predpisanim seznamom najkasneje do 15. oktobra 1.1. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila dve vrsti teh seznamov. Za večja podjetja do 32 delavcev stane pola Din 1.50, od 100 pol dalje po Din 1. Za manjša podjetja in obrate do 12 uslužbencev velja pola Din 1. od 20 pol dalje 70 par. Označite pri naročilih, katere sezname želite! Dalje je založila imenovana knjigarna Tabelo za preračunavanje uslužbenskega davka. Cena je 10 dinarjev. Ta je pregledno, zakonskim predpisom odgovarjajoče sestavljena in obsega natančno izračunan davek tako za dninarje (dnevno plačo), tedensko in mesečno, upoštevajoč že vse dovoljene odbitke za samca in oženjenega z ali brez otrok. k Pri čiščenju lokomotiv bi km&ht str zgorel. V zagrebški železniški kurilnici se je v soboto dopoldne pripetila huda nesreča, ki K: l-*.,ol., Hmpfni, Jrtflv Hc I r I UliJUlU lAlU.U.M." Ji«, M.V i« AVU.. V.V" Ko se je naenkrat odprla rešetka pri peči lokomotive in na ubogega delavca se je vsul velik kup žive žerjavice. Delavec je dobil hude opekline po obrazu, rokah in nogah. Na njegovo obupno vpitje so pritekli drugi delavci, ki so ga rešili iz groznega položaja. Jeličiču je le malo manjkalo, pa bi kmalu živ zgorel. * Prt motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne >Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Kantino oddaja rudnik Zabukovca pri Žalcu. Glej oglas! k Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištofič-Bučar, Stari trg 9. BARHENT v modnih barvah in različnih vzorcih nudi v veliki izbiri JOSIP ŠLIBAR LJUBLJANA, Stari trg St. 21 (polog Zalaznika). Močna služba lekarn Nočno službo imata: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. lavec Milan Jeličič iz Sele pri Crikventci je ob 11 čistil lokomotivo od pepela in žerjavice, O Svečana proslava preboja solunske fronte. Ljubljana je včeraj na svečan način praznovala desetletnico preboja solunske fronte. V nedeljo zvečer in včeraj zjutraj so oddali topovi na Gradu častne strele, po mestu pa so bile razobešene narodne zastave. Ob 8 zjutraj se je vršila v stolnici svečana služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vseh oblasti. Trgovine in obrati po mestu so bili zaprti od 8 do 11. Svečano je proslavila 10-letnico preboja tudi ljubljanska vojaška posadka na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju. Po končani katoliški in pravoslavni službi božji je posadka defilirala pred komandantom dravske divizije generalom Nedi-čem. Defilirali so: 40 p. p., 52 p. p., orožniška četa, vozniški eskadron, čela neborcev, bolni-čarska četa, 16. topničarski polk in pa gorske topovske baterije. Proslavi je prisostvovalo lepo število predstavnikov raznih oblasti, med katerimi smo opazili oblastnega predsednika dr. Natlačena, župana dr. Puca in pa konzularni zbor. Precej je bilo tudi občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo lepi proslavi svečanega dne. O Otvoritev razstave »Tisk«. Stanovska organizacija slovenskih grafičnih delavcev S. G. R. J., podružnica v Ljubljani je proslavila 60 letnico svojega obstoja s prireditvijo razstave tiska. Razstava vsebuje mnogo dragocenosti iz zgodovine naše literature in grafike, dalje bibliofilskih redkosti, bogatega časopisnega materijala iz vsega sveta, lepo in jasno sliko sedanjega stanja grafične industrije, njenega razvoja in zlasti njene v Sloveniji že dosežene višine. Otvoritev se je vršila v nedeljo ob polil dopoldne na velesejm-skem razstavišču pred paviljonom »K<. Otvoritve so se udeležili zastopniki vseh oblasti, javnih korporacij in mnogih organizacij. Velikega župana je zastopal njegov namestnik vi. sv. dr. A n d r e j k a , oblastni odbor predsednik dr. Natlačen, vojaške oblasti polkovnik Rad o vič, mestno občino župan'dr. Puc, zbornico TOI podpredsednik g. Ogrin in tajnik dr. Windischer, upravo velesejma g. Dragotin Hribar in ravnatelj g. Milan Dular. Dalje so bili prisotni vsi člani konzularnega zbora, intendant narodnega gledališča g. Oton Župančič, zastopniki Delavske zbornice, raznih delavskih strokovnih organizacij ter končno številni člani grafične in časnikarske organizacije. Po otvoritvi so si vsi prisotni ogledali razstavo, ki jih je po svoji pestrosti in bogatosti razstavljenega materijala resnično iznenadila in napravila nanje najboljši utis. O Povratek ameriških izletnikov. V soboto zvečer je odpotovalo iz Ljubljane 33 ameriških Slovencev, ki so preživeli letošnje poletje pri svojcih v stari domovini. Vkrcali sc bodo jutri v Le Havre na znameniti brzo-parnik »Ile de France« francoske paroplov-ne družbe »Cie. Gle. Transatlantique«. Z istim brzovlakom se je vozila preko Ljubljane ve&ja skupina ameriških Hrvatov in Bolgarov, ki se bodo vkrcali isti parnik. O Pričetek pouka na obrtnih nadaljevalnih flotah v Ljubljani: 1. Na I. mestni dekliški osnovni šoli na Sv. Jakoba trgu št. 1 za ženske umetne in oblačilne obrti se prične pouk za vse razrede v sredo, dne 10. oktobra t. i. ob 14 popoldne — iz-vzemši III. narlnlj. razred, ki bo imel pouk ob četrtkih ob 14; 2. na III. mestni deški osnovni šoli na Vrtači (Erjavčeva c. 19) ae nadaljuje vpisovanje v nedeljo, dno 7. oktobra t. 1. od 9 do 12 dopoldne ter objavi vajencem-(kam) spored pouka ki posamezne razrede. Novovstopivši učenci prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. © Pozor prnd >mut«emmutast!« berač ukradel zlato uro. p Nevaren zločiner v pesteh ljubljanske policije. Pred pisarno tvrdke »Lovante« v Kolodvor- ski ulici M. 90 je v soboto popoldne slonelo lepo moško kolo in vzbujalo poželjive poglede raznih tatov in tatičev katerih je povsod dovolj. No, in že tatov in tatičev, katerih je povsod dovolj. No, in že hotel od kur Iti. Ali lastnik kolesu, sluga Badolič, je opazil skozi okno tatovo namero in je kot vpoko-jeni stražnik takoj vedel, kaj mu je storiti Skočil je hitro za tatom in 8 pomočjo drugega stražnika tata kmalu ujel in mu odvzel kolo. Tata so odgnali na jiolicijo in ga tam vprašali kako in kaj. Tat je prostodušno priznal tatvino in se legitimiral z delavsko knjižico na ime Ivan Prislan, brezposelni krojaški pomočnik rojen 1. 1901 v vasi Gradu, občina Šmarje pri Jelšah. V ponedeljek zjutraj pa je dobil dozdevnega Prislona v roke policijski »specv lisk za nepoboljšljive tatove, referent g. Močnik. Ta pa nikakor ni hotel verjeti, da je aretiranemu tatu ime ravno Prislan in ne kako drugače. Izpraševal in zvijal ga je tako dolgo, da se je tat udal in povedal ,da je v resnici Ivan Pistotnik, rojen 1. 1900 v Okornini pri Celju in pristojen v Mozirje. Pistotnik je skrajno nevaren tat in vla-čugar. Bil je že osemkrat kaznovan radi tatvine in dasi mu je šele 28 let, je že odsedel radi tatvine nič manj kakor deset let ječe. Zadnjikrat je bil obsojen decembra I. 1923 pred mariborskim okrožnim sodiščem na šest let ječe. Toda Pistotnik je julija 1927 pobegnil iz mariborske kaznilnioe, ko ie delal na polju. Šel je v Avstrijo, od tam pa v Nemčijo ter se je povsod preživljal s tatvino. Nato se je vrnil v Jugoslavijo in se tu klatil po Dalmaciji. Kadar ni mogel kaj ukrasti, je pa šel s ponarejeno delavsko knjižico na občinski urad in tam prosil za podporo. Orožnikov se mu ni bilo treba bati, kajti mogel se je vedno legitimirati kot Prislan. V Ljubljani pa se je le opekel ta bo moral še pošteno sedeti za svoje številne grehe. G Delikatesna trgovina Jane priporoča svoje sveže hrenovke, šunko, sir, salame, sardine, razne likerje in drugo. Židovska ul. O Žitnih kav je več vrst. Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »Žika«. Popoldanske obleke zadnja pariška in dunajska moda v velour Sifonu, volnenem georgetu, crep satenu, kakor tudi blago v vseh modernih varijaciiah za izdelavo oblek ravnokar dospela — P. MAGDIČ, LJUBLJANA Maribor □ Proslava desetletnice prebitja Bolunske fronte. Že na predvečer proslave je priredil tukajšnji pododbor združenja rez. častnikov in bojevnikov v Unionovi dvorani akademijo, katere so se udeležili tudi mnogoštevilni zastopniki državnih, vojaških in samoupravnih oblasti z velikim županom dr. Schaubachom na čelu. Včeraj ob 9 dopoldne pa se je vršilo v tukajšnji stolnici zahvalno bogoslužje, ki ga je imel prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin in kateremu so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ob pol 11 pa se je pričelo na malem vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku slovesno blagoda-renje ob prisotnosti zastopnikov civilnih, samoupravnih in vojaških oblastev ter uradov, korporativno zbranih rezervnih častnikov, gojencev in gojenk tukajšnjih osnovnih, meščanskih ter srednješolskih zavodov z gg. ravnatelji ter profesorskimi oziroma učiteljskimi zbori na čelu in pa mnogoštevilno zbranega občinstva. Blagodarenje so izvršili pred celokupno garnizijo ter po predpisanih obredih in sicer za katoliško veroizpoved garni-zijski vojni duhovnik g. Pavel Zavadlal, za pravoslavno g. Trbojevič, za muslimansko pa vojak-musliman. Po izvršitvi slovesnih obredov se je vršila svečana defilacija posameznih delov tukajšnje garnizije. □ Kat. starešinam! Drevi ob 20 redni občni zbor mariborskega kluba kat. akad. starešinstva v prostorih Zadružne gospodarske banke. □ 10. X. 1920-10. X. 1928! Spominski večer priredijo jutri zvečer ob 20 v dvorani pri »Zamorcu« naši Korošci, ob osmi obletnici plebiscita. Korošci, Korošice. prijatelji — pridite! □ Posvečenje zvonov v Selnici ob Dravi se je izvršilo preteklo nedeljo zelo slovesno ter ob veliki udeležbi ljudstva. Zvonove je posvetil prevzvišeni knezoškof dr. And. Karlin ob veliki asistenci. Ob 15 so potegnili nove zvonove v zvonik Pri slovesnosti je sodelovala godba Katoliške omladine iz Maribora. □ Umrli sta: Pregled Marija, soproga krojaškega mojstra v Rušah, stara 45 let. Pogreb danes ob pol 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Novak Ivana, zasebnica, stara 77 let. Pogreb danes ob 14 na Pobrežju. □ Gostilničarjem! Pristojna oblast opozarja, da je treba vložiti vse prošnje za podaljšanje policijske ure 14 dni vnaprej. Kakor izvemo, ne bo policijska oblast radi raznih gostilniških prireditev (trgatve, veselice itd.) dovoljevala več podaljšanja policijske ure, kar utemeljuje s pritožbami meščanov glede razgrajanja in kaljenja nočnega miru, ki je s takimi podaljšanji v najtesnejši zvezi. □ VajeniSka in pomočniška- razstava. Slov. obrtno društvo obvešča tem potom vse razstavljalce, da se vrši razdelitev diplom dne 14. t. m. ob pol 10 v društveni pisarni. □ Pri nedeljski tomboli, ki so jo priredili invalid, so zadeli posamezne dobitke: Albina Andre-šekova, priv. nameščenka (kompletno urejena spalnica); Mafija Stane, hišni oskrbnik (kuhinjska oprema); Leopold Resnik, natakar (kuhinjska oprava)-Viktor Kos, pekovski pomočnik (voz premogal ter Elizabeta Murko, branjevka (gramofon s 6 ploščami). , , . P Tujski promet v obmejni postaji mariborski izkazuje v mesecu septembru sledečo sliko- Jugoslavija — prišlo 5292, odpotovalo 6223 oseb-' Avstrija — prišlo 6249, odpotovalo 6590; Amerika — prišlo 35, odpotovalo 44; Albanija - prišli 2 osebi; Bolgarija — prišlo 14, odpotovalo 107; Grčija — prišle 3 in odpotovale 3 osebe; Anglija - prišlo 6, odpotovalo 6; Italija prišlo 121, odpotovalo 149; Madjarska - prišlo 88, odpotovalo 100; Nemčija ■—pnšio 1272, odpotovalo 1076; Poljska — prišlo 193, odpotovalo 197; Romunija — prišlo 38, odšlo 31; iz Rusije je prišlo 5 oseb: Turčija — prišle so 4 osebe odpotovalo 10; Francija — 22 prrtlo, 6 od- Volneno perilo d ia dr. Jager moško, žensko in otroško TOlnenega0perik »VunfCa" 1 strojniku, 1 slugi, 40 pomožnim delavcem in več vajencem (mlinarske, ključavničarske, kolarske, zlatarske, mizarske, čevljarske in medičarske obrti). Razen tega dobijo delo: 4 gospodinje, 1 likarica, 8 kmetčkih dekel, 9 služkinj, 6 kuharic, 2 nletilki, 2 sobarici. 2 ribarici ter 1 šiviljska vajenka. — Iskalo pa je dela v času od 30. septembra do 6. oktobra 117 moških in 78 ženskih; prostih je bilo 108 službenih mest, delo je dobilo 80 oseb, dpotovalo 40, odpadlo pa 34. □ Zdravnica dr. Klara Knkovee ordinira od 1. oktobra v Krekovi ulici 16, Maribor. Gostilničarska šola v Mariboru Dne 8. oktobra 1928 se je vršila pri mori-borski gostilničarski zadrugi prva seja novo ustanovljenega šolskega odbora gostilničarske Sole t Mariboru. V ta odbor je zadruga povabila vse korporacije ta oblasti, ki so na tem količkaj zainteresirane. V tem odboru so zastopani: 1. Za vodstvo go-sttaičarske šole g. prof. Franc Škof; 2. mestno ob-čino mag. svetnik g. Franc Rodožek, a veliko županstvo, obrtno zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik; 4. oblastni odbor mariborske oblasti, oblastni odbornik in posl. g. Marko Kranjc; 5. Tujsko prometno zvezo, sodni svetnik g. dr. Senjor; 0. Zbornico za TOI, zastopnik g. Rado Starman; 7. Zvezo gostilničarskih zadrug njen podnačelnik g. Matija Holc. — Gostilničarska zadruga sama pa je zastopana po svojih 8 članih-odbornikih gg. Fr. Zemljiču, Alojziju Streharju, Josipu Šerecu ter po načelniku Andreju Osetu, ki je glasom sklepa občnega zbora ta šolskega odbora obenem tudi predsednik novo konstituiranega šolskega odbora. Gostilničarska šola v Mariboru sicer obstoja ta tudi deluje z najboljšim uspehom že. polna 4 leta. Do sedaj jo je upravljalo šolsko v^ tvo sporazumno z gostilničarsko zadrugo. Izka^o pa se je, da zadruga sama s šolskim vodstvom ne more zadostiti vsem zahtevam in potrebam gostilničar ske šole, zato se je sklenilo pri zadnjem občnem zboru povabiti k sodelovanju še zgoraj omenjene ustanove, ki naj bi pomagale sedanjo šolo izpopolnjevati ta jo dvigniti na nivo, ki bo ustrezal današnjemu modernemu gostilničarskemu in hotelir-skemu obratovanju ter tujskemu prometu. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TlCar, KJubljana Cel/e ..f 10 letnice prebitja solunske fronte se je v Celju včeraj izvršila kar najsloves-neje Na poziv mestnega magistrata so bile skoro vse hiše v mestu okrašene z narodnimi ta državnimi zastavami. Gcdo izjemo je delalo le poslopje Prve hrvatske štedionice, ki si s tem seveda nI bas pridobilo simpatij slovenskega prebivalstva. °b ® djP°ldj?e i? bil,obšimi Pastor Glazije poln. kra£e slovesnosti se je udeležU bataljon 39. pespo ka, vsi častniki z lepim številom [,fj;mh- tovarišev predstavniki vseh oeljskta nb«n2. 1,1 i2redno ve,ik° število r S,e'®*ba, pri tei P'081™ s® l«hko ceni na več t.soč. Po kratkih zahvalnih molitvah, ki sta jih opravila opat celjski g. Peter Jurak in pravoslavni duhovnik g. Manojlo Cudič, je v jedraa- iTo^T" !?b,Udil mai°r MUi9av M. Bojič spomin dfla ma]e srbske vojske, katere najveličastnejši čm je bil prebitje solunBke fronte Uovor g. majorja je vojaštvo in občinstvo sprem. Ijalo z mogočnim >Slava!< padlim junakom, >Hva-iai< tvorcem svobodne jugoslovanske države in * »Ziviol* na Nj, Veličanstvo kralja, kraljico, "re! stolonasledmka ta ves kraljevski dom K zaključ-. Je vojaštvo izvedlo strumno pozdravni pohod mimo predstavnikov vojaških ta civilnih oblasti« Med proslavo je počivalo vse delo v javnih loka-nn, drzavm uradi in šole pa so praznovali ves dan. er Kalobje. Prijazno Kalobje je bilo do zadnjega časa trdnjava radičevskih in pa samostoino. kmetijskih agitatorjev. Resnici pa se ni mogoče dolgo upirati ta tako je tudi Kalobje razveseljivo spregledalo. Aktivnost mariborskega oblastnega odbora pod vodstvom Slovenske ljudske stranke, katere aktivnosti je baš Kalobje z gradnjo draee' CMte iz št. Jurja na Št. Rupert zlasti močno deležno, je odprla o« onim, ki so doslej stali na-pram SLS v sovražnem razmerju. V nedeljo 7 t m. sta posetila Kalobje tajnik SLS iz Celja g Ivo Peršuh m odv. kand. g. Marjan Miu-olt. Po sv maši se ie v mnogo premajhnih prostorih mežnarije vršil neprifekova.no številno obiskani sestanek pri-lateljev SLS. G Peršuh je poljudno rn:<.to1mačil ve-liko potrebo, da se krščansko misleče slovansko ljudstvo organizira v stranki organiziranega Ijud- otL ^ ie lG™P€nmientno zavrnil laž, da bi bila SLS prodala avtonomijo in da bi bili PJTI^ rr,1'!11- iRtP se<,ai vseskozi centralistično razpoloženi voditelji KDK. Zborovalei so z velikim odobravanjem spremljali obe poročili tn soglasno pritrdili predlogu, da se na Kalobiu osnuie krajevna organizacija SLS. Prav ink0 »egl-.sno ie bil izvoljen za krajevnega načelnika SLS ugledni posestnik g. Karel Jurkošek iz Ravna, za podna-čelnika posestnik Miha Virant, za tajnika trgovec g. Joško Graaeelli ln za gospodarja poseotnik g. Breflko France iz Sv. Jakoba. Vsi sklepi ao bili storjeni 9oglasn/> in ni niti na ponovni poeiv tajnV- j ka SLS nihče glasoval proti. Tako je tudi Kaiobje I finega popusta na vsa oblačila, pri stopilo odločno v veliko armado krščanskega sio- - _ _ _ 6 H J"" v venskega ljudstva in pričelo borbo proti frazer- JOS. HOjlna, LjUOljdTlO. stvu in demagoštvu KDK. Občni zbor društva ,Zoo' DruStvo >Zooc si je že takoj v prvem letu svojega obstoja pridobilo velik ugled in zato ne bo odveč, če ob priliki poročila njegovega občnega zbora, ki se je vršil v soboto, dne 6. t. m. podamo tudi kratek pregled njegovega delovanja in žo doseženih uspehov. Občni zbor se je vršil ob pol 9 zvečer v Prešernovi sobi restavracije >Slon«. Otvoril ga je predsc(2;iik r.aiv. prof. dr. Šerko, ki je takoj brez vseh formalnosti prešel na dnevni red. Zelo natančna je bila debata o izpremembi društvenih ?ravil. Društveni odbor se je razširil od 6 na 2 članov. Občni zbor je dalje sklenil, da se dosedanja malenkostna članarina zviša za nekoliko, poleg rednih članov pa bo imelo društvo od sedaj naprej tudi člane utemeljitelje in člane dobrotnike. Tajnik dr. Bevk jc poročal najprej o razstavi »Zoo« na jesenski velesejmski razstavi. Razstava se je zaključila s sijajnim moralnim in z dobrim materialnim uspehom. Tajnik se je zahvalil vsem činiteljem ter osebam, ki so materialno ali moralno podprle to razstavo. Posebne zasluge za lov živali in njihovo oskrbo ima najmarljivejši društveni član g. Leopold Eger. Blagajnik dipl. veter. Hugo Tu rk je poročal o stanju blagajne. Dasi so finance društva ugodne, je vendar potrebno, da se že sedaj skrbi, kje bo društvo dobilo znesek 00.000 Din, ki je potreben za prihodnjo razstavo. Ta razstava se bo vršila prihodnje leto v mnogo večjem obsegu, kakor letošnja. S hvaležnimi besedami je omenjal bla-gajinik velikodušnost ministrskega predsednika g. dr. Korošca, ki je društvu poklonil znaten znesek. Zelo zanimivo je bilo poročilo društvenega gospodarja notarja g. Hafnerja. Mrtvi inventar društvii obsega: 10 velikih kletk za ptice ujede. Vsaka teb kletk ima 1 kubik meter prostornine! dalje 54 malih kletk za male ptice pet akvarijev rl00 litrov in en akvarij po 300 litrov za ribe; terarije za strupene in nestrupene kače in za plazilce ter tri železne kletke za bele miši. Društvo ima dosedaj 1 gamza, 2 ježa in 3 morska prašička. Društvo sploh ni nameravalo za enkrat rediti sesnvcev. V lasti in stalni oskrbi društva je dalje 21 ptic ujed, 81 malih ptic, 19 kač, 7 plazivcev in 8 vodne ptice. Za prehrano živali porabi društvo dnevno 3 kg konjskega mesa, za ptice ujede. Za ptice žužkojede porabi pol kg kuhanega konjskega mesa, dve veliki prgišči mravljinčjih jajec. dva korenja, pest koruzne moke ln okrog 100 močnatih črvov. Zrnojede ptice hrani ■ črnini in svetlim semenjem, ogrščico, salatnim semenjem, prosom, konopljo in smrečnim semenjem, pripotce-m in solato. Ježa dobita polže, meso in kruh, morska prašička seno, korenje in ovee, gams dnevno četrt litra ovsa in 2 kg sena, strupene kače se hranijo z belimi mišmi, nestrupene kače a žabami in martinčki, plazivci pa 7. deževniki. Med omenjenimi živalmi je društvo kot nad redkost zelo ponosno na sršenarja, pegasto sovo, udeba, ujeto in v kletki vzgojeno kukavico, na sokola selca med pevkami pa zlasti na vijoglavko. Dr. Šerko je poročal nato o pripravah za novo razstavo, ki se bo vršila prihodnje leto. Dru-6tvo si bo nabavilo mnogo velikih in manjših kletk, za razne kune, jazbeca, vidro, lisico in če bo mogoče ttidi za volka in medveda, dalje za razne nove ptice, tako ujede, močvirnike in pevke, več novih akvarijev in terarijev. Prihodnja razstava bo zavzemala cel velesejmski paviljon. Po tej razstavi društvo ne namerava več prirejati novih razstav, temveč namerava takoj preiti k detinitivni ustanovi: k osnovanju stalnega zoološkega vrta v Ljubljani. V ta namen ima pri mestni občini že reeerviran prostor, namreč zemljišče v Tivoliju med tenis-igriščem >Atene< in tivolskim ribnikom. Ta prostor je suh, raven in kar je glavno, ni močviren. Tu namerava društvo postaviti primeren paviljon, kjer bodo stalno živele oskrbovane živali. Začasno pa namerava društvo najeti vrtni paviljon na Muzejskem trgu med Kranjsko hranilnico in nunskim vrtom, kjer bo shranil svoje živali. Pri volitvah so bili izvoljeni vsi dosedanji od bo rovi člani s predsednikom dr. Serkom vred, poleg njih pa je bilo izvoljenih še šest novih odbornikov, ki bodo pomagali pri obsežnem delu v društvu. Ne zamudite Radio "Programi Radio-Cfublfana Torek, 9. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Nemščina, poučuje dr. Pi-skernikova. — 18.30: Olenonožci, predava prof. Fr. Pengov. — 20- Pevski večer gdč. Majdičeve, čl. kr. opere. O. prof. Jeraj igra: 1. Gounod-Wieniav-sky: Fantazija iz Fnusta;.2. a) Chopin: Nocturno, b) Wieniavsky: Mazurka. — 21.30: Poročila. Sreda, 10. okt.s 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 18.30: Poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja in rudarstvo v naši državi, predava dr. Bohinjc. — 20: Zabavni glasbeni večer: 1. Pr-leški večer: poje g. Zupec; 2. kupleti, poje g. Brandšteter; 3. Jazzband. — 21.30: Poročila. :Drugi programi Torek, 9. oktobra. Zagreb: 17 Zabavna glasba. — 19.30 Predavanje: Kako nastane časopis. — Breslau: 16.30 Zabavna glasba. — 12.15 Schubertova glasba. — Praga: 12.15 Opoldanski koncert orkestra. — 16.30 Jazz-orkester. — 18.55 »Jenufa«, (Janaček). — 22.20 Lahka glasba. — Leipzig: 16.30 Odlomki iz nemških spevoiger. — 20.30 Klavirski konccrt. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 20.15 Pester večer. — Bern: 17 in 20 Orkestralna glasba. — 20.30. Vokalna glasba. — 21.05 Orkester. — Kato-vice: 18 Koncert. — 19.20 Prenos iz poznanjske opere. — Frankfurt: 13 Opoldan, koncert. — 20.15 Pester večer. — Brno: 19 Orkestralna glasba. — 20 Komorni koncert. — 21 Orkestralni koncert. — Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 17.45 Koncert — 20.30 »Die Walkiire«, (Wagner). — Breslau: 16 Književni pregled. — 19 Predavanje iz psihologije: Moč sugestije. — 21 Koncert sodobne glasbe. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert godalnega kvarteta. — 20.05 Schumannove in Brahmsove pesmi. — 21.15 Nemške narodne pesmi; nato plesna glasba. — Miinchen: 17.30 Koncert tria. — 19 Predavanje: Kako nastane javno mnenje. — 19.40 Orkestralna glasba. — 21 Poljudne citraške kompozicije. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.45 Citraški koncert. — 19.30 Prenos iz opere. — 21.20 Ciganska glasba. Rabite Tungsram badum-elektronke Gospodarstvo Spori za notranja dela v novi tovarni rabi vodstvo Gradbenega podjetja ING. JOS. DEDEK v Kočevju. — Dobra kuhinja in zimska stanovanja na stavbi. fifasznanila Cfublfanska gledališče Vi« predstave se vrše ? dramskem gledališča. Torek, 9. oktobra: POHUJŠANJE V DOLINI 8ENT- FLORJANSKI. Red D. Sreda, 10. oktobra: ROMEO IN JULIJA. Red B. Četrtek, 11. oktobra: KUKULI. Red C. Petek, 12. oktobra: Zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse p. n. abonente, da poravnajo drugi obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. m. Mariborsko gledališče Torek, 9. oktobra ob 20: HLAPCI. Ab. B. Kuponi. Sreda, 10. oktobra. — Zaprto. Četrtek, 11. oktobra ob 20: MOJ OOE JE IMEL PtRAV. Ab. A. Kuponi. Mariborski gledal, abonenti se naprošajo, da poravnajo svoj oktoberski obrok najdalje do li t. m. "Prireditve in dm&fvene vesti Geodeti! 10. okt. ob 16 sestanek geodetov v j ■adevi prehoda, vpisa, štipendij, Tehnika, Mirje. — Klub. Otvoritvena plesna vaja obeh učiteljišč bo v i torek dne 9. okt. ob 20 v Areni Narodnega doma. Pc**ovanfa Našlo se je dne 6. oktobra med 6—7 ive&r 1 ua poti ud Mergenlalerjeve tovarae do šole v mu* stali več metrov raznobarvnega blaga (chotta) za . izdelovanje odej. Dobi se pri Ludoviku Podobniku, mag. slugi, Dunajska cesta, za artil. vojainiro, 6. vila, 4 stanovanja. 181. kolo prvenstvenih tekem 1. razreda LJUBLJANA ASK Primorje : SK Slovan 4 : 0 (2 : 0). Ta igra, ki se je odigrala na igrišču Primorja, i je ponovno pokazala, kako na šepavi podlagi je j vzgoja naših igralcev. Posebno se je odlikoval gotov del občinstva, ki je z neprimernimi klici žalil ; igralce Slovana. Ko se je pa dogodil obsojanja vreden incident, so »a udrli na igrišče znani »športni pretepači« in onemogočili miren, oz. reden potek igre do konca. Moštvo Primorja je pokazalo posebno v prvi polovici izreden elan in start na žogo. V izborni formi je bilo levo krilo Camernik, ki je vsled slabe igre halfa kmalu od začetka pripomogel z lepimi pasi k dvem golom. Tudi Jug ie zadovoljil. Erman boljši pot srednji napadalec. Trček in Šenica sta boljša v zvezah. Krilci kot običajno dobri, samo Slamič ie malo popustil. Slovan kot celota je presenetil. Vzdržal je igro odprto in ogrožal vrata Primorja. Duša moštva Volkar je čistil in onemogočal akcijo napada Primorja. Šele, ko so ga z raznimi neumestnimi klici žalili gledalci, je pičel igrati precej ostro, kar so mu seveda drugi igralci vračali in s tem ustvarjali atmosfero, ki je končala z škandalom. Sodnik g. Deržaj dober, vendar pa premalo energičen, moral bi poseči po uspešnejših sredstvih, na zajezi ostro igro. Seveda, če vzamemo v obzir še razne neprilike od strani občinstva proti sodnikom na tem igrišču, mu to lahko oprostimo. V predtekmi renzerv je zmagalo Primorje z rezultatom 11 : 0 (6 : 0). ŽSK Hennes : SK Jadran 4 : 1 (2 : 0) Zopet se je odlikoval napad Siškariev z lepo kombinacijsko igro, ki pa vedno pozablja glavno, namreč streljati. Jadran ni zaslužil takega poraza in bi lahko dosegel boljši rezultat, da ni posnemal nasprotnika. Pozna se pa moštvu pomanjkanje rednega treniranja. Tekma rezerv j« končala neodločno z 1 : 1. Finalna tekma za poškodbeni fond LNP med Ilirijo : Svobodo 5 : 0 (3 : 0). Svoboda je danes brezdvomna za Ilirijo in Primorjem najboljše moštvo Ljubljane. To je pokazala tudi nedeljska tekma. Igra je bila več ali manj odprta in parkrat je jedva uspelo igralcem Ilirije Svobodi preprečiti uspeh. Najbolj je ugajal levi branilec Svobode Novak in pa Boncelj kot krilec. Tudi napad je predvedel koristno igro. Ilirija ie pa včeraj pokazala vse poprej kot pa lepo igro. Obe rezervi v zvezah igrata brez elana in volje. Kako je potreba igrati, to pričajo njih lepe poteze, vendar, ko mora zveza pokazati, za kaj pravzaprav je na tem mestu, pa odpove. Rezerva mora z ela-nom in ambicijo doprinesti, kar ji manjka v rutini. Vsega tega ni nihče pokazal. Jenko na centerhalfu nemogoč. Ostala dva halfa ae prenašata igre. Odličen je pa v odbojnih strelih mladi levi branilec Tekmo je sodil dobro g. Šneler. II. kolo hazenske tekme Maribor : Ilirija 9 : 7 (7 : 3). S to tekmo je Ilirija po osmih letih izgubila tudi bazensko prvenstvo Slovenije. Po igri njene družine prošlo nedeljo tudi ni bilo drugega pričakovati. Maribor, ki je imel najboljšo oporo v svoji izborni branilki, je imel nasproti napad Ilirije, ki razen Bernikove ni ugajal. Že pri zadnji tekmi so se pokazale hibe v napadu, ki se tudi za to odločilno tekmo niso popravile. Mariborčanke, ki so predvedle naravnost sijajno igro, so vodile do 11. min. drugega polčasa z 9 : 3. Vsled silnega tempa zmučene, so popustile in Iliriji uspe v IZ min. zabiti štiri gole in znižati rezultat na 9 : 7. O. Bal-tezar je sodit tekmo i zborno. CELJE. Agilni SK Celje je priredil včeraj svoj običaja! športni daa, ki je uspel v vsakem oziru. NaSa zunanja trgovina <«r„V mesecu avgustu t. 1. je znašal naš uvoz 125.108 tone v skupni vrednosti 646.4 milj. Din Napram juliju je uvoz po količini padel, nanmtel pa je v vrednosti. Napram avgustu lani je padel po količini za 5.8%, po vrednosti pa je narastel za 2.5%. Glavni predmeti, ki smo jih v avgustu uvažali, so bili (v milj. Din; v oklepajih podatki za julij): bomb. tkanine 67.0 (48.1), voln. tkanine 43 7 (22), stroji in aparati S9.3 (62.8), tračnice in žel material 82.1 (82.5), jekl. predmeti 26.7 (25.3), sirov bombaž 17.1 (22.9), kava 16.4 (20.8), kože 13.7 (18.5), riž 18.6 (17-5), sladkor 13.4 (16.9), sol 13.1 (8.7), elektrotehn. predmeti 12.6 (13.8), premog 12.4 (21.6), prevozna sredstva 10.8 (14.7), voln. prediva 105 (9.8) itd. Skupno je znašal prvih 8 mesecev t. 1. naš uvoz 5067.2 (lani v 8 mesecih 4.542.9) milj Din, izvoz pa 3.874.6 (lani 8 mes. 4.020.5) milj. Pri istočasnem naraščanju uvoza 111 padanju izvoza je pasivnost naše zunanje trgovine v tej dobi narasla od 522.4 na 1.212.6 milj. Din. Zabeležiti pa moramo zanimivo in važno dejstvo, da .je bila naša bilanca za avgust aktivna in sicer za 48.4 milj. Din, kar že dalj časa ni bil slučaj. V tekočem letuu je bila naša trgovinska bilanca naslednja: Uvoza Izvoz tis. ton milj. Din tis. ton milj. Din 1927 lili 607.2 854 533,4 1928 januar 82 501.9 812 430.4 februar 86 621.7 295 489.0 marec 118 701J 364 503.2 april 130 657.5 368 428.5 maj 161 659.5 382 431.7 Jim. 186 590.8 378 454.3 jul. 188 619.5 405 498.8 698.8 avgust 125 645.4 445 letina v mariborski oblast' Letošnja letina je bila dosedaj srednja; žitarice so znatno bolje obrodile, kakor navadno, a jesenski pridelki so se obetali v splošnem kot jako dobri. VINO Vinogradi so preobloženi z grozdjem, pa tudi vreme je do 10. septembra bilo jako ugodno. Tod?, stalno deževje je uničilo nade na dobro letino. — Zgodnje in delikatne vrste grozdja so začele gniti in po vinogradih se nudi opazovalni žalostna slika. Upati moremo kvantitativno na srednjo a kvalitativno a izpod srednjo letino. — Vreme v oktobru bi moglo še marsikaj popraviti, ako ljudje ne začno prezgodaj obirati. Početna trgatev do sedaj ni najboljša in mošt ima od 12—16% sladkorja, kisline pn do 14°im, tako, da bo treba dodajati po 3—4 kg sladkorja na 1001 mošta. — Množine mošta pa so velike. Cena ] mu je na mariborskem trgu in v okolici 6—8 Din ; za 1 1. Pozne in odporne vrste so manj napadene od gnilobe, samo ako ne bo toplote, ne bodo pravilno dozorele. SADJE. Sadje je v okolici Maribora bogato obrodilo. Cena sorti ranih, obranih jabolk je 3—4 Din za 1 kg, povpraševanje je veliko, kajti izvoz, ki znaša iz Maribora in bližnjih postaj 20—35 vagonov dnevno, pošilja naša zimska jabolka v Avstrijo in Češko, pa tudi Nemčija se je začela zanimati v zadnjem času za naše blago. — Sadje je letos obrodilo samo v nekaterih okolicah, v krajih, ki so bolj zakriti od severnih vetrov. — Prekmurjo, ki je lani izvozilo okrog 400 vagonov jabolk, ne bo moglo letos radi elementarnih nesreč eksportlmti niti 50 vagonov. Okolica Ptuja in Ljutomera ne bo letos dosegla svojih normalnih množin. Za otresemo sadje, ki ga rabijo za predelavo, plačujejo največ 2 Din za kg. Cene v Grazn, ki bo za nag trg precej mero-dajne, so znatno višje, za lepa iabolka se tam na debelo plačuje po 80 groSev (6 Din) in še več. — Carina Jd brani dovoz }e vzrok, da so cene pri nas znatno nižje, Avstrijci hočejo na ta način ščititi svoje sadjarstvo. Zgodnji krompir je obrodil slabo radi prevelike suše, pozni je droben pač pa ga je mnogo. Ajda izgleda da bo dobra, ako ne pride kmalu slana. Proso je tudi lepo obrodilo. Cena krompirju Je okrog 2 Din za 1 kg. SK Celje : ISSK Maribor (rez.) 1 : 0. Mariborčani, ki so nastopili samo ojačeni s Kirbišem v sredi, so predvedli lepo igro in je Celje dosegel zmago mak) pred koncem iz 11 me-trovke. LHP : Edinost 16 :7 (9 :5). Hazenska pod zve za je postavila nekakšno reprezentanco proti Edinosti in s tem nudila Celjskim športnikom izreden užitek. MARIBOR. SD Rapid : SK Ptuj 3 : 0, p. L K tej tekmi Ptuj ni nastopil in jo izgubil per Jorfait SK Železničarji : SK Svoboda 3 : 0 (1 : 0). Železničarji so z lahkoto odpravili Svobodo. ZAOREB: Oradjanski : Viktorija 3 : 0 (1 : 0). Rezultat ne odgovarja poteku igre ln bi Viktorija z malo odločnosti pred golom dosegla zmago. Železničarji : Concordija 3 : 1 (1 : t). Sicer je Concordija igrala brez Percha in skoro celo igro z 10 ljudmi, vendar je predvedla tako slabo igro, da ji obečajo zadnje mesto v prvem razredu. Hašk : Spariš 6 :2 (2 :1). Hašk je predvedel koristno igro, ki se mu je tudi izplačila. Croatia : Dcrby 6:1 (4:1). Derby je izgubil svoje najboljše igrače, tako da tvorijo prvo moštvo sami rezervisti, ki niso mogli nuditi resnega odpora Croatiji. Motociklistične tekme, ki ao se vršile v Černomercu, so prinesle sijajen rekord: eni runda približno 800 metrov 33 sekund. Te tekme ie poselilo tudi večje število inozemskih vozačev. V glavni dirki na 16 km se je težje ponesrečil prvik Zagreba A. Strban ln vsled te nezgode je zmagal J. Opawsky (Dunaj) v času 11-32 min. FINANCIRANJE KONZUMA V ZAGREBU. Grndjanska dionlčka Stedionr, Daruvar, kolo i za atednju i vjeresiju« je osnovak v Zagrebu od-i delek za finansirunje konsuma w ljubljanskem ! vzgledu. — Zavod je znan tudi v Ljubljani ravno I radi omenjenega kola in ima tudi podružnico (kapital znaša 1 milj. Din, rez. 0.04 milj., dividenda za 1926 5 Din za delnico nom. 62.50 Din, ust. 1903). Oddelek za finanslranje konzuma bo dajal brezobrestna posojila, za katera bo mogoče kupiti blago, odplačevala pa se bodo v obrokih. Zaenkrat je pristopilo k temu finansiranju 29 zagrebških večjih m manjših tvrdk. Promet na zagrebški borzi. V teku prvih 9 mesecev t. 1. je znašal devizni promet na zagreb-o Jn 2Xi87-8 mi,j- Din (1927 2.238 2, 1926 2.804.5); pripominjamo, da je v prvih 9 mesecih Jetos znašal promet na ljubljanski borzi 683 milj. Din. Devizni promet je napram lanskemu letu torej v Zagrebu nazadoval. Vidi pa se vpliv ljubljanske borze: dočim je znašal v prvem četrtletju letos promet 749, je znašal lani 804.2, v 2. je bilo Pometa 707.7, lani 841 in v 3. 631, oz. lani 593 milj. Din. Iz teh podatkov je razvidno, da ie promet letos napram lani nazadoval samo radi osnovanja ljubljanske borze, dočim je v 3. četrtletju, ko v podatkih za 1927 ni več slovenskega prometa, napram lanskemu letu nazadoval. Efektni promet je bil večji kakor lani: znašal je v prvih 9 mesecih 269.1 mlj. Dn napram 182.8 v odgovarjajoči dobi 1927. oz. 175.4 milj. za 1926 Nova tekstilna industrija v Koloradu. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje tvrdke: vAkc. fabrika vunenih tkanimi a. d.< Belgrad. — Nova tvrdka bo prevzela iu povečala sedanjo tovarno volnenih tkanin, ki je last d. d Neimar v Belgradu. Ta družba je tudi me«! osnovntelji nove. Kapital znaša 12 milj. Din (24.000 delnic nominale o00); vplača se 200 Din in 30 Din utemeljitelnih stroškov dok. emisije do 31. marca 1929, ostala vsote se plača tekom leta dni. Bor^o Dne 8. oktobra 1928 DENAR Naše bone zaradi proslavo proboja solunske borze niso poslovale. „„~,C,urih- Bcl£rad 9.1275, Berlin 123.70, Dunaj 73.08, London 25.195, Ncvvork 519.55, Pariz 20 30, Praga 15.805, Trst 27.23. Trst. Zagreb 33.51-33.67, London 92.44-92.06, Pariz 74.60—74.76, Newyork 19.05—19 06 ^ Dunaj. Devize: Belgrad 12.49 Valute: dinar VREDNOSTNI PAPIRJI. Radi državnega praznika niso ooslovale borze v Belgradu, Novem Sadu in Zagrebu Durmi. Podon.-savska-jadran 84.75, Živno 123, Alpine 44.10, Trbovlje 61.25, Kranj, industr 38, Gutmann 24.50, Slavonija 060. Žito Hadi državnega praznika naše borze niso poslovale, vendar je pšenica ponovno močno poskočila, tako da danes ni bilo dobiti gornjebaške pšenice izpod 257.50 Din najbrže v zvezi z napovedanim izenačenjem cen koruze in pšenice, o katerem smo poročali v nedelj, številki. V ostalih artiklih je položaj neizpremenjen. Hmelj fcatec, CSR. 4 okt. (Tedensko poročilo). Nakupovanje na deželi je bilo ta teden precej živahno. Vsi nakupi pret. tedna znašajo par sto stotov. iSnazer Hopfen- und Brnuerzeituiigt ceni, da je bilo od producentov sedaj nakupljenih na deželi ca. 40—45.000 starih stotov. Cene so popustile in se gibljejo med 2000—2200 Kč za 50 kg. V tranzitnem hmelju ni prišlo do večjega prometa. Hali-ranih dosedaj 15.169 stotov po 50 kg. Niirnborg, 6. okt. V spaltskem okraju je bil prodan po poročilu Saazer Hopfen- und Brauer-zeftunge, ves pridelek v druge roke; dosedaj še ne zabeležen rekord. Ves promet v mesecu septembru je znašal 5800 bal (lani 5800 bal). Položaj je v splošnem mirnejši. Dovozi so znašali ta teden 500 bal, promet 300. Tendenca izrazito slabn. Cene popuščajo naprej. Notirajo: Markt I. 140—170, srednji 110-130, slab 90-100, gorski 180-200, allertau signiran I. 240—270, srednji 210—230, slab 170—200, virtember?ki 220—240, srednji 190 do 210; izbrano blago nad notico. I. dirka: motorji do 250 ccm, dolžina 8 km, 10 rund: 1 Opawsky 6.28, 2. Stajič 6.30, 3. Stieger 6.32. 6 II. dirka: 1. Ktlhar 9.19, 2. Mesner 9.43, 3. Opawsky, kateri je dospel v teku na cilj, ker je imel defekt tik pred ciljem. III. dirka potniških motorjev brez ozira na moč motorja: 1. Sildhabel 6.14, 2. Cihag, 3. Stieger. IV. dirka in glavna do 50 ccm na 16 km, 20 krogov: Pri tej dirki se je te?ko ponesrečil Štrban, potem ko je postavil rekord 800 m v 33 sek. 1. Opawsky 11.32 min., 2. Stieger, 3. Sildhabel. OSIJEK: Gradjanski : Hajduk 1:0 (0:0). Favorit Hajduk dobi edini gol v 43 min. BSK : Jedinstvo 1:1 (1:1). V prvi polovici odprta igra, v drugi pa ab!»-lutna premoč Jedinstva, ki pa vsled slabega streljanja m pa izborne igre vratarja BSK Kukiča ni mogla doseči zaslužene zmage. Soko : Obilič 5:0 (4 : 0)). Soko je bil sicer favorit, vendar po slabi formi ni nikdo pričakoval tako visoke zmage. NOVI SAD. Vojvodina : Juda Makabi 2 :1. Sigurna zmaga Vojvodine, vendar premoč rezultatu ne odgovarja. Sand : Bačka 1:0 (1:0). Tekma dveh rivalov. ki sta si bila enako močnr ia je bil zmagonosni gol problematičen. Avstrija : Madjarska 5:1 (2 :1)). Sigurna zmaga boljšega moštva. Madiari so vkljub temu, da šo imeli 1 zborno moštvo," igrali nervozno, kar 90 Dunpjčani v polni meri izkoristili. Tekmi je prisostvovalo 40.000 gledalcev, ki so podžigali svoje igralce, kar je seveda na občutljive Madjarc zelo vplivalo. vm jjvhnkh mMMt^ S ..Zepoelinom" oreko morja Nemški narod doživlja velike trenutke: Dr. Eckener, najboljši nem. zrakoplov, strokovnjak, sc pripravlja, da z novim orjaškim nemškim zrakoplovom »Graf Zeppelin« pred očmi vsega sveta ponese ponosno nemško trgovinsko zastavo preko Occana v Novi svet in se po isti poti tudi povrne v domovino. To nima več biti samo posamezno drzno športno pod- Maršal Pilsudski in romunski vojni minister Aflgc-lesco, ki sta se te dni dogovorila glede utrditve poljsko-romunske meje proti Rusiji. Pogajanjem so prisostvovali odlični romunski generali. jetje, marveč prvi resni poizkus za redno pre-kooceansko zračno zvezo. Ob tej priliki se bodo Nemci z grenko samozavestjo spominjali prvega Zeppelina, ki so ga poslali v Ameriko, ne kot svoboden narod, ne iz lastne volje in v lastne cilje, marveč kot stiskani dolžniki na račun vojne odškodnine. Kak razloček med tedaj in sedaj, kak mogočen politični in gospodarski napredek! Vse izkušnje z Zeppelini in posebno tudi prve poizkusne vožnje novega »Zeppelina« pričajo, da sta ta nemški sestav in delo izredno zanesljiva in trdna, tako da je po človeški sodbi uspeh prekooceanskega poleta vnaprej zagotovljen. Zanimivo je, kaj o tem poletu meni dr. Eckener sam. Poročevalcem je izjavil: »Za polet bomo potrebovali 50 do 80 ur. Vse je odvisno od vetra in vremena, kajti zračna plovba je vremenska plovba. Ravnati se je treba po vremenskih razmerah. Seveda bi najraje izbral najkrajšo pot preko Oceana in bi se v tem slučaju ne zbal slabega vremena preko kopnega. To bi bila severna pot ali tako imenovani »največji krog«. Pluli bi preko Nizozemske, srednje Anglije in severne Irske; potem v severnem loku čez Atlantik do Nove Fundlandije ter ob obali čez Boston v New York. Toda žal je ravno na tej progi večinoma slabo vreme, tako da je ta najidealnejša proga v najredkejšem slučaju mogoča. Potem si je treba iskati druge poti, bodisi više proti severu — kar se zgodi večinoma — ali pa niže proti jugu. Tako smo krenili proti jugu čez Azore tudi tedaj z »Z. R. 3«. Predvsem treba vedeti, da imamo preko kopnega do obale 9 ur vožnje; pravi polet preko morja, ki se da morda primerjati s paro-plovbo, bo pa trajal približno 45 do 70 ur. Nazaj gre mnogo hitreje, ker imamo potem veter večinoma za hrbtom, tako da bo Zeppelin zmagal pot pač v dveh dneh. Ta ugodnost ima seveda pri poletu v Ameriko nasprotni učinek. Treba je le pogledati ogromne ploskve zrakoplova, da se razume, kako veliko vlogo igra pri njem veter. Če bi imeli proti sebi poprečno le veter 8 m na sekundo — pri vožnji z »Z. R. 3.« nam je bril več ur nasproti veter 14 m na sekundo — pomenja to zmanjšanje hitrosti za približno 30 km na uro ali od 120 km na 90 kilometrov. Na povratku pa veter seveda hi- Baron Htinefeld, znani nemški prekooceanski letalec,, ki je minoli teden po startu iz Kalkutte v Siam izginil in ni o njem nobene vesti. trost temu primerno zviša. Preko Oceana bomo leteli redno v višini 300 do 350 metrov. Pri nasprotnem vetru jc treba leteti niže, ker je veter v višini jačji. Posebne vremenske službe nismo uredili in se bomo držali normalnih poročil, ki jih dobivajo parniki. Zelo lahko se zgodi, da dalj časa ne bo čuti o nas nobenega glasu. Tudi pri »Z. R. 3.« je bilo tako — začelo se je zvečer in je trajalo 9—10 ur. Vzrok je v ozračju Zalivskega toka, ki je vedno prenasičen z elektriko in se vsak hip sproži nevihta; a tudi brez prave nevihte je le s težavo mogoče skozi. V območje Zalivskega toka bomo dospeli približno v 40 urah. Če tedaj nenadoma izostanejo naša poročila, se nikari takoj vznemirjati. Zrakoplov je varno zgrajen in še večji in močnejši nego »Z. R. 3.«. Imamo pet strojev in nam ne bi bilo hudega, tudi če bi dva motorja popolnoma odrekla. Tudi če bi pri krmilu nastal kak nered, imamo še rezervno krmilo. A pravi zrakoplovni del ima plošče kakor kak parnik. Če bi sc tri teh celic poškodovale — kar se pri Zeppelinu še nikdar ni zgodilo — se bomo še vedno vozili. Posadka na krovu se menja vsake štiri ure — vsa mesta so trikrat zasedena, to je trikrat 13 mož. Posadka ima svoje lastne prostore in more med odmorom počivati. Življenje na zrakoplovu je urejeno popolnoma demokratično in dobiva moštvo enako hrano kakor plačujoči potniki.« Med Malajci Težko je danes najti človeško pleme, kamor ne bi bili prodrli vsaj prvi, daljni žarki civilizacije. Toda tudi Malajci na velikem tiho-morskem otoku Borneo niso več tisti divjaki, kakor jih poznamo iz raznih mladinskih in ljudskih povesti ter potopisov. Pohlep belega plemena za dobičkom se je polastil njihovih naravnih zakladov in jim v zameno prinesel civilizacijo, ki je pa seveda v mnogočem nevredna svojega imena. O sedanjih razmerah na Borneu pripoveduje Theodore Ruete v letos, majskem zvezku londonske »The English Rewiew«: prav prijetni ljudje, nobenega fanta niso cenili za moža, dokler ni mogel pokazati vaj ene glave, ki jo je odsekal z ramen k?'-ga rojaka Mnogokrat so vzpodbujale k takemu krvavemu lovu izvoljenke, ki so se iz fantov norče vale, češ, da sploh niso možje. Glava zato med temi ljudmi nikomur ni bila vari'; na ramenih. Sarawaški prebivalci se še danes kot orožja poslužujejo votlega Irsta z operj-itni in Veliki šahovski mojster Bogoljubov, ki je pravkar zmagal v šahovskem turnirju za častno nagrado mesta Ber.ina. zastrupljenimi pšicami. Vsako živo bitje, ki ga zadene taka pšica, je zapisano smrti. To orožje je domačinom nujno potrebno posebno za lov na divje prešiče. Strup se ne razširi po vsem telesu ustreljene živali, marveč deluje le na srce. Rano izrežejo, ostalo meso je potem brez nevarnosti užitno. — Nadaljnje orožje sara-waških Malajcev je sulica in Hdalo. Razen orožja nosi Malajec s seboj tudi vse ostalo premoženje, ker se družine neprestano selijo iz kraja v kraj. Hranijo se z rižem, divjačino, ribami, oljem in zelišči Ob navadnih dneh nosijo moški okolu ledij samo kos platna, ob slovesnih prilikah pa oblečejo manehesterske hlače ah z zlatom in -rebrom vezeni sarong ter bombažev jopič brez rokavov. Tudi ženske nosijo okolu ledij kratek predpasnik, po vrhu pa okolu gornjega telesa ovijejo rotang. Proti solncu se zaščitijo z ogromnimi klobuki, spletenimi iz vlaken palmovih peres. Prva nemška delavska visoka šola, ki so jo pravkar otvorili v Harrisfeldu pri Flessburgu. Glavni predmeti bodo državno pravo, delovno pravo in zgodovina gospodarstva. V sarawaškem pristanišču veje lahen, osvežujoč veter; tropsko nebo je modro in jasno in enako modro in prozorno je morje. Z naše petrolejske ladje moremo opazovati gibe potapljača na morskem dnu, ki ima nalogo, da zveže ladijske črpalke po 9 palcev široki cevi s podmorskimi cevmi, po katerih teče petrolej s kopnega naravnost v ladijski tank. V tem delu Sarawaka so odkrili petrolejske vrelce pred nekaj leti. Toda izkoriščanje je bilo skoraj nemogoče, ker ob obali ni bilo riti enega uporabnega pristanišča. Temu so odpomogli na ta način, da so petrolej po ceveh napeljali tako daleč v morje, da more tudi največja ladja dospeti zraven in potem na najenostavnejši način napolniti svoje tanke. Odkar se je zvedelo, da se v Sarawaku in na ostalem Borneu nahaja petrolej, so začeli tej ljubki deželi rože mogote takoj posvečati veliko pozornost. Neomejeno oblast izvršuje britanski radšah. Sedanji vladar je tretji svojega rodu; potomec je pomorskega pustolovca sir Jamesa Brookeja, ki si je podvrgel malajske pirate v letih 1838. do 1841. Kasneje mu je dovolil sultan severnega dela Bornejskega otoka, da se na njegovem severnozapadnem voglu trajno naseli. Ozemlje so njegovi nasledniki še razširili in je danes približno tako veliko, kakor Angiija in Wales skupaj. Radšah je drugače v svoji vladi popolnoma neodvisen. Ie vojne ne sme napovedati in sklepati pogodb z drugimi državami brez dovoljenja Velike Britanije. Ko človek prvič pristane v Saravvaku, ima čut, da je zgodba o raju resnična in da je moral biti raj prav tu. Topli, vlažni zrak je prenasičen z dišavami bohotnega rastlinja. Živo-pisani ptiči poletavajo po zraku, a med zelenjem blesti čarobno cvetje. Šn nrpd mnln rr»Hr,vi ^ l-*«l> — — r - — t,.-.. Ne.« Zdaj postane profesor lačen in je vesel, da ni pojedel vsega krompirja pri obedu. Na uradnem potovanju se dobijo živila. Ce bo spremljal Buddho, mu morajo dati večji delež.* Zato si naloži doma poln kotliček krompirja in več drv kakor navadno. Papirji in knjige izgledajo kakor kup? rjavega snega. Take so vedno, dokler je mraz v sobi. , , * Pajok. Do 1. 1921 v dobi nakazaic za živila, so bili deleži jako različni. ® t» — 3- K E.s * K p: t ? 2: I I - -> B f* p- .1« Z I 4 D ® e t* - »s C C P'pr _ ~ n . ^ o > s I =;• s ^ * 03 g« N " NI m N< g. S' S iS H. ' D * 2 ,_ , Sr. o. < J I fJ (t » 3 2 c »o ob s (t e S % 9 F5 C I g S I 2. 9 It ' Č F ? i s si r I" I : s s- x g r ® EC C ™ » p C M S i c ° ' "f ' k- ?' a " r ->. — r F JT * Za tiuaia Za mnogostransko odkritosrčno sožalje, ki smo ga bili deležni ob bridki, nenadomestljivi izgubi naše drage soproge, sestre in tete Hlarife lYIeh'e izrekamo tem potom vsem svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo č. g. župniku za obilno tolažbo, ki jo je nudil pokojnici, občinskemu odboru in vsem ostalim za krasno cvetje, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, ki so našo ljubljenko spremili na njeni zadnji poti. Sc enkrat vsem: Bog plačajl V Rožni dolini, 8. oktobra 1928. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno * LJubljani: Karel Cet Izdajatelj: df. Fr. Kulovec. Uredniki Franc ferseglavi Zahoala Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu Mi mmml Mer za v polni izmeri izplačano znatno podporo iz vseh treh oddelkov po smrti mojega moža g. Antona Vanpotiča najiskre-nejc. Moja dolžnost je, da priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop. Ptuj, dne 5. oktobra 192& R&ziita Vinpotlč. ZA JESEN IN ZIMO! Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našega dobrega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Janeza maček posestnika v DoL Logatcu št. 12 Pokop zemeljskih ostankov bo v sredo dne 10, oktobra 1928 ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Priporočamo ga v pobožno molitev. DoL Logatec, dne 8. oktobra 1928. Žalujoča rodbina MAČEK. 3967-60828 Za dnevno porabo iz črnega boksa s podplati iz vulkani-zlrane gume Din 269 - Možti dela za trpežnost In udobnost! Poslovnemu človeku za udobnost in ugodnost! 3967-43800 9687-60900 Za lov ln terensko delo, iz dul- z a občutljive noge iz Ia felečega boksa s podpiafi iz vuikanizirane boksa z usnjenim- podplati gume llllinBBBIIRRBI .VIERASS* rezila britje, izdelek iz najfinejšega švedskega jekla tvornlce |. VOOS O. Solin, Solin g en. Naročila za Slovenijo izvršuje: Glavno zastopstvo in skladišče: UNIVERSAL Liubliana, Krekov trg št. 10 Priporočamo naše nove modele visokih čevljev. Udobnost, ki (o nudijo, povečava delovno zmožnost. NepremočlMvi podplati iz vuikanizirane gume, s katerimi so napravljeni In za katere pri normalni vporabi Jamčimo 6 mesecev, varu^eio Vaše zdravje, ker Vam ohranijo nogo suho in toplo. Za dnevno porabo z nepre-močljivimi Elasttk-gumi pod« plati Din 269 - šlev. 4 Moderen! Trpežen! Krasen! Zahteva iovjoo jemo .VIERASS' reilla, da sa 5rl)«J s trajnim zado-rollstvom. Kvalitativno n. višku Cen: sami Din 4-~ po komad _p.. 349-- _„,„ 299--_ Velika sezljska prodafa manulakture! Vse ob ačilne predmete prodajam od 1. oktobra dalje po globoko znižanih cenah. V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsko sezijo dobro in trpežno blago da ne zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudbi. Edino pristne pirotske preproge ročne industrije prodam v kolikor še traja zaloga po zelo nizkih cenah, nadaljna naročila se pa izvršijo v teku 14 dni po dogovoru. _ J- Kostevc, Lfubljana, Sv. Pelrct cesta SALPA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Liuhljana Gradišče 10 - Telefon 2268 Prospekti zastonj! Razglas Županstvo trga Središče ob Dravi prodaja ca. 500 m» stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 27. oktobra do 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se ' dobijo natančnejši pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut. Županstvo trga Središče ob DravL Zupan: Lukačlč. Naro£a|te .SBovssnca4! Sola m teziUt 3*0 Beriiliofi metodi FrancoStlno, anffleSitiio, Italijanščino nomSGlno i. t. d. poučujejo samo Izprašani profesorji dotlčnih dežel In »icci edinole v n.tlb matcrlnSČInt. Pojasnita in pr Brlaaitve: vt*ak dan od 10. dopoldne do S. zvečer Kralja Petra (m s/I. Ssd e v gosoodinistvu. Konzervirante sadja in zelen adi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska kn garna v L ubl ani. Pridobivale novih naročnikov! NUDI PO IZREDNO OGODNIB CENAH KSOiGOVEZHICA t&. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA UI.ICA 6 II. NADSTROPJE