Ameriška Domovina N.y r0ok/y^°ocf NO. 147 1}22? «mcAN in tMim? M IN LANOUAO€ <9m8 7?tttIoBil ani faitemat}«iu9 Circnktkm CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 3, 1970 $LOV€NIAN NININO NCWSP4M' ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Skušnja za avtovoznike v Ohiu tudi v slovenščini CLEVELAND, O. — Po zadnjem dopolnilu zakona o dovoljenjih za vožnjo motornih vozil v Ohiu je dovoljeno delati izpite za ta dovoljenja v materinem ježku prosilcev, če ti ne znajo dovolj angleščine. Dokler ne bodo na razpolago obrazci za pismene izpite v teh jezikih (tudi v slovenščini), se prosilci lahko poslužijo tolmača, ki pa Ka morajo sami preskrbeti. Cleveland A u t o m obil Club Safety Director Mrs. Mildred Gnau, ki se je z odborniki Av-tokluba, Nationalities Services Center vodniki in Sanfordom Hermanom od Foreign Language Newspaper Service trudila za tako dopolnilo zakona, je z Vsemi temi navdušeno pozdravila novo določilo. To bo omogočilo p r e n e katerim novodo-Him, ki so že od doma skušeni Vozniki avtomobilov, dosego dovoljenj, četudi ne znajo angleščine. Na ta način jim bo olajša-na pot na delo, pa tudi po vseh drugih poslih, katere se najlažjo in najhitrejše opravi z avtom. Tolmač lahko pomaga prosil-cu pri pismenem in ustnem izpi-tu, ne more pa biti s prosilcem v avtomobilu tekom njegovega Praktičnega dela izpita. Toliko angleščine mora prosilec znati, da razume splošna in temeljna navodila izpraševalca. Za izpite se je treba prijaviti v najprej na eni od treh postaj vestne patrole: Cleveland, 14307 Huritas Rd., tel. 941-4748; Garfield Hts., 14000 Broadway Ave., tel. 587-4300; in Mayfield Hts, 6420 Mayfield Rd, tel. 442-4860. Novi grobovi Hanoi napada Kixona Peter J. Wagner Jr. Sovjeti preskusili nove glave za SS- i I WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da je Sovjetska zveza preskusila pretekli teden v severnem delu Pacifika dve medcelinski raketi SS-11, slični našim Minu-teman raketam. Njihov domet' je okoli 5,000 milj. Vsaka od raket SS-11 je nosila več delov, to se pravi, da je imela večdelno glavo. Iz poročila ni razvidno, ali je bilo v glavi več bomb ali pa naj bi bila’ to le sredstva za motenje o-brambe poleg ene same bombe. Doslej so Rusi preskusili več-Dombne glave le za SS-9 rakete, ne pa še za lažje SS-11. Združene države so po sodbi strokovnjakov v pogledu več-bombnih glav — MIRV — precej pred Sovjetsko zvezo. Prve glave te vrste so bile že pretekli mesec montirane na Minuteman 3 rakete. Rasni nemiri v Bedfordu v državi Massachusetts NEW BEDFORD, Mass. — Po freh dneh rasnih nemirov, izgredov in spopadov je policija °b sodelovanju državne cestne Policije obkolila in preiskala glavni stan “Črnih panterjev”, ier je prijela 19 oseb in zasegla Več orožja. Župan je izjavil, da Je Policija “prijela revolucionar-ne sile, ki so bile delavne v vsej naselbini”. Prijeti, med njimi tri ženske, So bili obtoženi kovanja zarote 2a Pripravo umorov in anarhije. Ho izgredov je prišlo najprej ! 2aoetku julija, ko je bil neki crrii fantin ustreljen, 3 pa ranjeni- Pretekli teden je prišlo zno-Va ^ uo nemirov in spopadov, za atere krivi policija “Črne pan- terje”. ? V dveh letih in pol **59 napadov na policijo Washington, d,c. — se- Pododbor za raziskavanje 2 očinstva je objavil, da je do-gual doslej v času od 1. januar-Ja 1968 do julija letos skupno ^ raznih delih dežele 359 napa-0v na policijo. Največ jih >1° v Kaliforniji 70, nato Lhnoisu 60. Hili so to .bombni napadi, napadi iz zasede na policijske av-ornobile in patrulje, streljanja 1,1 dingo. Skupno je bilo pri teh JfPadih 23 policajev mrtvih, pa ranjenih. V remensh prerok pravi: Delno oblačno z verjetnostjo neviht. Najvišja temperatura do SO) ponoči hladno. V soboto je umrl v Cleveland Z a s t o pnik Viet Konga pri razgovorih v Parizu je napadel stališče Nixona o koalicijski vladi v Saigonu kot poti h končanju vojne. Metropolitan General bolnišnici 56 let stari Peter J. Wagner Jr-z 18812 Shawnee Avenue, samski sin pok. Petra in Katie, roj. Hirsch, brat Mrs. Henry (Betty) Doeringer in Jacoba. Pogreb bo v sredo ob 1.30 popoldne iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na luteransko pokopališče. PARIZ, Fr. — Zastopnik rdečih je dejal tu, da predsednik Nixon še “vedno drži s Thieu- glavni listi v Peipingu ostro napadli Sovjetsko zvezo, ki da steguje roke po kitajski zemlji. Sovjetsko zvezo so slikali kot ,, kačo, ki se pripravlja, da bo po- Ky- Kiem vlado, podkupljivo, ^ slona diktatorično vlado, katere od- KBISX'AMERKKA JET LETALA NAD RDEČE PRI KIRI ROM tek praznovala “dan armade '.j _ Ob tej nriloznosti so vsi trije pG pOr0£j]u v]a(je v Phnom Penhll podpirajo ameriška i Zadušnica—- f I Iz Clevelanda in okolice stranitev zahteva vse ljudstvo Južnega Vietnama”. Rdeči so nejevoljni, ker je predsednik Nixon na tiskovni Phantom jet letala napade vladnih čet na rdeče na planoti Kiri Rom, ki jo skuša 5 vladnih bataljonov znova osvojiti. Rdeči so pretekii torek vladne čete od tam pregnali. Kambodži bo nemara sprožil P H O N M PENH, Kamb. nov val nasprotovanja Nixonu, V napad so vključene seveda Vladne čete so danes začele na- ^ j.j je v aprj}u poslale ameriške tudi Združene države, vendar pad na rdeče na planoti Kiri v Kambodžo uničevat rdeča je očitno, da je njegov glavni Rom. od koder so se morale prečil j Sovjetska zveza. V Sovjet-| tekli torek umakniti pred pre-ski zvezi vidi rdeča Kitajska | močjo, ko jim ob slabem vreme-konferenci pretekli teden izja_'SVojega glavnega in najnevar- nu ni mogio na pomoč letalstvo, vil, da se v pogledu koalicijske |nejšega nasprotnika. topništva pa niso imele. Napad vlade v Južnem Vietnamu kot pjsec v peipinških listih pra- je bil napovedan že za pretekli sredstva za končanje vojne po-|Vj. y besedah trdijo (Rusi), da petek, pa je bil odložen, ker so polnoma strinja s stališčem j ne predstavljajo nobene nevar- predsednika Južnega Vietnama Van Thieuja. Van Thieu je v svojem govoru, ki sta ga prenašala radio in televizija, odklonil odločno končanje vojne na temelju obstoječega stanja, takozvane leopar- nosti za Kitajsko. Čemu potem zbirajo tolikšne mpožice čet na področju blizu kitajske meje? Doslej je bil to najostrejši na- čakali na letalsko podporo. Ta je dams prišla, ko so ameriška Phantom jet letala napadala rdeče položaje z bombami, napalmom in seveda tudi z vsemi pad na Sovjetsko zvezo in nje-’ ostalimi sredstvi. Planota Kiri no zbiranje čet na kitajski meji, Rom sicer nima posebne strate-ki se vleče že več mesecev v ške važnosti, četudi leži le nekaj dove kože. Vsaka slran naj bi' nezmanjšanem obsegu. Nekateri1 mifj od glavne ceste, ki veže obdržala kraje, ki jih ima pod svojo oblastjo. Na ta način bi rdeči obdržali kraje, ki jih imajo trenutno zasedene, bi imeli tam svojo lastno upravo in o-borožene sile. Imeli bi torej možnost vojno vedno začeti kar resno računajo z možnostjo Phnom Penh z morjem. Boj za sovjetskega napada na Kitajsko, ki naj prepreči morebitni kasnejši kitajski napad na Sovjetsko Azijo. Tant povabil Jarringa ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN U Tant je pozval pretekli petek, ko je bilo objavljeno, da je Izrael pristal na ameriški predlog za ustavitev bojevanja in začetek razgovorov med Izraelom in Arabci, v glavni stan Združenih narodov posebnega p o o b 1 a ščenca Gunnarja Jarringa, da pripravi vse potrebno za začetek teh razgovorov. Razgovori bodo potekali posredno po takozvani rodski metodi. Jarring, ki je sicer švedski poslanik v Moskvi, se bo razgovarjal z zastopniki ene strani, pa bo nato predloge obravnaval z zastopniki druge. Do neposrednega srečanja obeh zastopstev bo prišlo šele na kraju, ko bo sporazum dosežen, če seveda kdaj res bo! znova, kadar bi se jim položaj za to zdel ugoden. Van Thieu je izjavil, da je odločno proti ta- to planoto, kjer je imel nekdaj princ Sihanuk svoje letno bivališče, je postal bolj vprašanje ugleda in merjenja moči, ki ga vlada noče izgubiti. To bi v o-čeh prebivalstva namreč pomenilo priznanje rdeče premoči. Boj za Kiri Rom se vleče že Kosygin pride v oktobru v Ameriko? ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Združeni narodi bodo od 19. do en mesec. Rdeči so pritisnili kemu dogovoru, ki so ga sicer j 25. oktobra slovesifo praznovali proti planoti, pa jo niso mogli nekateri precej vneto zagovar- 25. obletnico svojih^ zasedanj. V popolnoma spraviti pod svojo jali kot edino “stvarno” pot h ZN so se raznesli glasovi, da bo | oblast- Vladne čete so se v pr- končanju vojne. na praznovanje pw£el predsed- vem razdobju kar pogumno upi- Van Thieu je dejal, da bo vojno končana najkasneje v treh letih, pa četudi se rdeči nočejo pogajati in pristati na kompromisni mir, kot ga je on predložil lani. Ponudil je rdečim svobodne volitve pod mednarodnim nadzorom, ki naj bi ustvarile osnovo za novo demokratično vlado.. To stališče v celoti zagovarja tudi predsednik ZDA Nixon. Rdeči hočejo med tem, da naj ZDA odstranijo sedanjo vlado v Saigonu in postavijo na njeno mesto koalicijsko, v kateri ne sme biti noben vodilni član sedanje vlade, pač pa seveda rdeči in njihovi nevtralni podporniki. Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! nik vlade ZSSR A. Kosygin. Komunistični diplomatje iz vzhodne Evrope namigujejo, da se ne bo branil sestanka z Nixonom v Washingtonu ali New Yorku, ne pa kje drugje. Kosygin zavrača teorijo “polovice poti”, ki je igrala toliko vloge pri sestanku med Johnsonom in Kosyginom v juniju 1967, pa nihče ni mogel razumeti, čemu tak “kompromis”. Da bi se Kosygin rad razgovarjal z Nixonom, verjamemo. V Moskvi rine namreč tovariš Brežnjev zmeraj bolj v ospredje. Kosygin tudi hoče pokazati, da je nekaj, še prav posebno bo pokazal to željo na pomladanskem rdečem kongresu v Moskvi. Zato hoče nabrati nekaj gradiva za svojo veljavo v komunističnem svetu. rale. Pretekli torek so štirje vladni bataljoni pred sovražno premočjo klecnili in se umaknili. Vlada je poslala proti rdečim pet novih, svežih bataljonov, med njimi tri, ki so jih izvež-bale ameriške “Zelene barete” v Južnem Vietnamu. Tokrat so imele vladne sile tudi več težkega pehotnega orožja, vendar niso marale v napad, dokler niso bile gotove, da bo njihov nastop podprt z letalstvom, ne z domačim kambod-žanskih, ampak z — ameriškim. Ker te podpore ni bilo, je bil nastop proti rdečim odložen do danes. Danes je vlada v Phnom Penhu objavila, da so ameriška letala nastopila proti rdečim oporiščem in položajem na planoti Kiri Rom. Nastop ameriškega letalstva v oporišča vzdolž meje, pa nato te čete do konca junija umaknil v Južni Vietnam. Rdeči pritiskajo med tem dalje na glavno pokrajinsko mesto Kompong Thom, ki ga imajo že dalj časa obkoljenega. Včeraj so vladne čete rdeči napad odbile s podporo letalstva, kot je objavilo kambodžansko vojaško poveljstvo. Mesto branita dva polka vladnih čet proti 1000 do 2000 rdečim, ki se drže tam že do začetka junija. Kompong Thom leži kakih 80 milj severno od Phnom Penha- Severnovzhodno od glavnega mesta so rdeči zasedli Skoun. važno cestno križišče, od koder vodi cesta proti Kompong Tho-mu, pa tudi proti središču 1. vojaškega okrožja Kompong Cham 25 milj dalje proti vzhodu. Rdeči so napadli južnovietnam-ske sile na vzhodni strani reke Mekong ob cesti 7. Bil so odbiti in so pustili na bojišču 30 mrtvih. Streljali so tudi na glavni stan južnovietnamskega odreda 43 10 milj severozahodno od mesta Krek, pa niso napravili posebne škode, kot pravi vojaško poročilo iz Saigona. i I V sredo, 5. avgusta, ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv-Felicite sv. maša za pokojnega Franka Centa ob sedmi obletnici njegove smrti. V torek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Feliksa Drenika ob 10. obletnici njegove smrti. Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Hočevarja ob 10- obletnici njegove smrti. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ i m a svojo sejo jutri, v torek ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Spor med Stokesom in Davisom razgibal clevelandsko politiko CLEVELAND, O. — Omenili smo zadnjič, da je morda župan Stokes grešil, ko je prva leta svojega režima porabil za popravo krivic, kar se jih je godilo po njegovem mnenju mestni črnski manjšini. Morda bi bil storil bolje, ako bi skušal naj prej e konsolidirati ravnotežje političnih sil v našem mestu, posebno tistih, ki so mu pripomogle do županskega mesta. Dogodki preteklega tedna do določene meje potrjujejo pravilnost te domneve. Dogodki so se vrstili drug za drugim z neverjetno hitrico, ki je nihče ni pričakoval. Mestna javnost se je takoj razcepila v dve struji, Stoke-sovo in Davisovo. Težko je reči, kje je večina, toda so znaki, da v javnosti prevladujejo Davisovi prijatelji. To je dalo Davisovim prijateljem idejo, naj postavijo Davisa za županskega kandidata. To je sicer tvegan poskus, toda za našo deželo nič kaj nenavadnega. Morda je to idejo neho- Kaj bodo počeli Stokesovi pristaši in zagovorniki? Danes (ponedeljek) zvečer bodo priredili shod na stopnicah mestne hiše. Takrat bodo že morali kaj povedati, kako bodo branili župana in njegovo politiko. Nekaj je jasno že sedaj. Naša javnost je mislila, da ima mesto župana, ki mu večina zaupa in z njim simpatizira. Morda je bilo tako v začetku njegovega režima. Počasi se je nabiralo kritično razpoloženje proti njegovemu režimu. Drugače ne bi bilo mogoče razložiti, da Stokes dobi v enem tednu tako nevarnega tekmeca za župansko mesto. Zdi se, da vse skupaj ni sa- Ni treba že sedaj proroko-mo domišljija. Stokes je hitny, vati, kaj vse se bo godilo v začutil, odkod mu grozi ne- našem mestu. Kot zmeraj bo varnost za njegovo politično tudi sedanje mrzlično razpo- bodočnost. Je takoj začel loženje pojemalo in naredilo iskati stike z vsemi, ki se je prostor hladnemu razumu, vo dobila na mestno politiko z njimi zadnje čase sprl. Teh šale takrat bomo videli, koli- nekaj več vpliva, kot ga ima. ni malo. tako trdijo Stokesovi ko je sedanje razburj anje Tako so republikanske poli- nasprotniki. proti Stokesu res vredno. te in nevede že pred tedni posredno podkrepil lastnik Plain Dealerja Vail, ki je skušal kolikor toliko nepristransko razlagati, kako razcepljena je javnost v Clevelandu na vseh področjih javnega življenja. Morda je nekaj pretiraval, toda v bistvu je imel prav. Iz nje izvira druga ideja: Davis naj bo clevelandski Eisenhower! To je zopet dalo nekaterim prebrisanim rep ublikancem povod, da predlagajo posebno gibanje, ki naj spravi Davisa na clevelandsko župan sko mesto. V gibanje naj se vključijo vsi, ki niso zadovoljni s Stokesovim režimom, v prvi vrsti seveda republikanci. Republikanski načrt je realen: ker sami nimajo nobenega upanja, da bi se dokopali do mestne uprave, je bolje, da vodstvo uprave preide v nevtralne roke. Tako bi republikanska stranka goto- tične špekulacije povezane z željo po nevtralnem županu. Davis zaenkrat še molči. Sedanji voditelj demokratov Bartunek je med tem zanikal govorice, da bo demokratska stranka “definitivno” podpirala 1. 1971 Stokesovo kandaturo za župana. To je že hujši poper 2a Stokesa. Podpora demokratov bo odvisna od tega, ali bo Stokes podpiral druge demokratske kandidate pri volitvah 1. 1971. Republikanci so že prešli v optimizem. Že vidijo v Davisu neodvisnega županskega kandidata, ki bodo zanj glasovali n e z a d o voljni demo-kratje, nevtralci in seveda tudi republikanci. Rusi bodo preskus gledali, domači časnikarji ne! CAPE KENNEDY, Fla. — Sovjetska vohunska ladja se zadržuje kakih 35 milj od brega in lovi ribe, ko čaka na preskus nove rakete Pozejdon iz atomske podmornice James Madison Poskus je bil napovedan že za prejšnji teden, pa je bil nato odložen. Predvidoma bo izveden danes. Sovjetska vohunska ladja čaka v pripravljenosti, da bo preskus opazovala v vseh podrobnostih, domačim ameriškim časnikarjem pa ni bilo dovoljeno iti na rušilec, ki bo v bližini prekusa na straži v pripravljenosti za morebitno pomoč. Raketa Pozejdon bo nadomestila rakete Polaris. Njen domet bo večji in v glavi bo imela namesto ene kar 10 vodikovih bomb. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Nixon je končal svoje 10-dnevno bivalnje v San Clemente v Kaliforniji in se vrača v Washington, D.C. Na poti se bo ustavil v Denverju. NEW YORK, N.Y. — Gunnar Jarring, posebni posredovalec ZN, je včeraj na povabilo U Tanta, glavnega tajnika ZN, priletel sem, da začne znova razgovore med Arabci in Izraelom za ureditev njihovih medsebojnih sporov, ki so v preteklosti sprožili že tri vojne. KAIRO, ZAR. — Libijski predsednik je pozval za danes predstavnike arabskih držav v Tripoli, da bi se dogovorili za skupni nastop v zvezi z ameriškim predlogom ustavitve sovražnosti med Izraelom, Egiptom in Jordanijo. Irak in Alžirija, ki predlogu ZDA nasprotujeta, sta udeležbo na sestanku odklonila. Zadnje vesti NEVIS, Zah. Ind. — Medotoški brod, ki se je v soboto v petih minutah potopil, pri čemer je izgubilo življenje najmanj 125 oseb, je imel na krovu vsaj polovico preveč potnikov* Smel bi jih vzeti na krov krečjemu 180, pa jih je vozil 250, ko se je nenadno začel potapljati. Brod Christine, motorna 75 čevljev dolga ladjica, je bila na poti od Basseterre na otoku St. Kitts do 11 milj oddaljenega otoka Nevis. WASHINGTON, D.C. — Sen. M. Mansfield je potrdil, da mu je pokojni predsednik ZDA J. F. Kennedy spomladi 1983 pokazal načrte o popolnem ameriškem vojaškem umiku iz Južnega Vietnama po novih predsedniških volitvah prihodnje leto, pri katerih je upal zmagati. Obstoj takih načrtov je razkril Kenneth P- O'Donnell, nekdanji Kennedyjcv sodelavec, v zadnji številki časopisa Life. MONTEVIDEO, drug. — Tupii-maro gverilci so zahtevali izpustitev 100 političnih jetnikov in njihov prevoz v Mehiko, Peru ali Alžirijo kot ceno za izpustitev ugrabljenega ameriškega varnostnega strokovnjaka in brazilskega diplomata. Predsednik republike Jorge Pacheco Areco je odklonil “pogajanja z zločinci” in policija se trudi od preteklega petka vstrajno, da bi odkrila sled za ugrabljenima. SAN JUAN, P.R. — Včeraj zjutraj je neki potnik prvega razreda Boeing 747 Pan American World Airways na letu iz New Yorka na Portoriko prisilil pilota, da je pristal z letalom, v katerem je bilo 379 oseb, na letališču pri Havani. Letalo je pričakal na letališču sam predsednik Fidel Castro. Ko je ugrabitelj zapustil letalo in je kapitan letala razkazal to Castru, ki se je zanimal za vse podrobnosti in vprašal kapitana, če ne bo težav pri vzletu, je pustil letalu odleteti. To je moralo najprej v Miami, Fla., kjer je dobilo novo gorivo, nato pa je nadaljevalo polet v San Juan. GALVESTON, Tex. — Hurikan Celia, ki je dosegel brzino 110 bil j, se bliža kopnu v smeri proti Corpus Christi. Kraji, kjer pričakujejo, da bo hurikan udaril, se pripravljajo, da bi sc čim bolj zavarovali pred škodo. Letala z letališča Ellington pri Houstonu so odletela na Lockbourne oporišče pri Columbusu, O. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, 1970 % Ameriška Domovina /»•/VI« lflC-/»nu 6117 at CHlr A.v*dub — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Fditor: Mary Debevec _NAROČNINA: K« Združene države: | $10.00 na leto; $8.00 u pol leta; $0.00 sa 1 mesea* ga Kanado In dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 8 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ZJnited States: £ $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for S montha Canada and Foreign Countries: k $18.00 per year; $9.00 for 0 months; $5.50 for 3 montha Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 147 Monday, August 3, 1970 Arabski gverilci Ves svet z napetostjo pričakuje, kaj vse se more zgoditi v arabskem svetu. V središču zanimanja je ameriški predlog — o čem? O miru v arabskem svetu? O premirju? O zatišju na frontah v Egiptu, Jordanu in Libanonu? Ali še kaj drugega? Da je toliko varijant v javni debati, so povzročili arabski gverilci. Vse arabske vlade, tudi Naserjeva, se namreč nahajajo v čudnih škripcih. Vedo in na tihem tudi priznajo, da se mir v arabskem svetu ne da doseči z vojaškimi zmagami, ampak le s političnimi pogajanji, nimajo pa poguma, da bi to javno priznale, ker se bojijo groženj arabskih gverilcev. To je obenem dokaz, da so gverilci v arabskem svetu politično veliko močnejši kot vojaško. Na vojaškem polju niso namreč do sedaj dosegli nobenega uspeha, ki bi kaj pomenil za usodo izraelsko-arabskega vojskovanja. Odkod tolika politična moč arabskih gverilcev? Gverilski ideali so Arabcem že davno bdeli pred očmi. Saj vedo, kaj vse so dosegli alžirski gverilci, kako nevarni so bili svoje dni gverilci redni grški vladi itd. Če so torej gverilci toliko pomenili prav blizu središča izraelsko-arabskega vojskovanja, zakaj se ne bi obnesli tudi okoli izraelskih mej? Arabski gverilci so tako že dosegli svoj narodni vpliv, še predno so bili organzirani prvi gverilski oddelki. Arabsko organizirano gverilske gibanje se je rodilo šele 1. 1967 po šestdnevni vojni med Izraelom in Arabci, ki se je tako tragično končala za Arabce. Takrat je arabski svet prišel kar čez noč do zaključka, da redne arabske divizije niso kos izraelskim in da na zmago nad Izraelom ni treba računati v doglednem času, kar je seveda gnalo arabsko nepotrpežljivost v obup. To je bil trenutek, ki je bil za rojstvo arabskih gverilcev najbolj ugoden. Rodila se je takrat še sedaj največja arabska gverilska organizacija Al Fatal pod vodstvom Arafata. Zamišljena je bila kot vse-arabska organizacija, ki naj se raztegne na ves arabski svet in naj ne bo politična: njen edini namen je le uničenje izraelske države. Al Fatah se je bliskovito hitro razširila po vsem arabskem svetu, akoravno v spopadih z Izraelom ni dosegla pomembnih vojaških uspehov. Kar je manjkalo uspehov, jih je dodala arabska domišljija. Gverilski voditelj Arafat je postal politična sila, akoravno se v politiko ni mešal. To je seveda bodlo marsikaterega navdušenega gverilca, da misli na svojo gverilsko organizacijo. Take misli je podpirala tudi lokalna politika posameznih arabskih držav. Vsaka je hotela imeti svojo gverilsko organizacijo. Do tega je tudi prišlo. Skoraj v vsaki državi imajo svojo gverilsko organizacijo, ki je seveda odvisna od režima. Pot do cenitve je bila tako na široko odprta. Med tem je v gverilske vrste vdrla tudi politika, nc morda nacionalna, ker nacionalisti so bili vsi gverilci in so še. Do tedaj slabo razvite socialne struje med gverilci so začele dobivati svoj vpliv in iz njih so nastale nove gverilske organizacije, ki sicer na zunaj preganjajo z jezikom v prvi vrsti Izraelce, v resnici pa mislijo bolj na čas, kaj naj počno, ko izraelske republike več ne bo. Na tem polju si je večina gverilskih organizacij že ustvarila svoje politične programe, ki so vsi strogo “progresivni”, to je socialistični vseh vrst, tudi komunistični po moskovskem vzorcu, pa tudi po kitajskem vzorcu. Kako daleč sega to progresivno levičarstvo, dokazuje sklep Moskve, da naj arabski komunisti, kar jih je moskovskih pristašev, osnujejo svojo organizacijo. Morda zsto, da se ne bi zgodilo, da bi padli pod vpliv kitajskih komunistov. Večjih gverilskih organizacij je sedaj v arabskem svetu 10. Imajo svoj glavni odbor v Amanu, ki naj določa splošno gverilsko taktiko. Kako daleč posamezne organizacije ubogajo centralni odbor, se še ne da soditi. Seveda pa skupni glavni odbor nima nobenega vpliva na politične vidike posameznih gverilskih skupin, ki so povečini zelo na levo. To se je posebno pokazalo pri zadnjem izbruhu državljanske vojne v Jordaniji. Državljanska vojna je imela očiten namen strmoglaviti kralja Huseina. Kralj Je rajše kapituliral sredi boja, ker ga ni podpiral ne Naser ne drugi arabski poglavarji. Gverilcem, posebno levičarskim, je takoj zrastel greben. Odgovorili so zmernim Arabcem, da so odločno proti vsakemu političnemu sporazumu, dokler Izrael ne bo premagan. Arabski politL ki, tudi najvišji, kot Naser in- Huseini bodo smatrani za' narodne izdajalce, ako se bodo spustili v kompromise z zahodnimi kapitalisti in njihovimi slugami, kot je Izrael. To je tihe nasprotnike gverilcev — med njimi so vsi arabski pristaši političnega sporazuma z Izraelom — pognalo v akcijo. Radi bi dosegli sporazum, predno postane zanje gverilska nevarnost resna. Če dodenemo še pojav, da je Moskva sita podpiranja arabskega sveta in sili k spora-' zumu, bomo razumeli, zakaj je Moskva zadnjič tako trdo-' vratno debatirala z Naserjem, da ga pripravi za političen 1 sporazum. Ta cilj je menda vsaj deloma dosegla. Sedaj ni glavna stvar sporazum z Izraelom, ampak iskanje take oblike sporazuma, da bo v očeh arabske javnosti volk sit in koza cela: sporazum mora biti resničen, toda tako oblečen, da se da razlagati, kot kdo hoče, kot premirje, trajno, pa vendar formalno pogojno, začasno, pa zopet ne kot premirje, ampak kdfc zatišje na frontah v Egiptu, Jordaniji in Libanonu. Ni treba dvomiti, da bodo gverilci takoj spoznali, kam pes taco moli, toda vprašanje je, koliko bo arabska javnost Verjela gverilskim razlagam. Ali bo več kot razlagama posameznih državnih režimov? Če hočemo biti le optimisti, moramo računati z možnostjo, da bo sklepanju o zatišju na frontah sledila vrsta poskusov državljanske vojne. Gverilci se naravno dogovora med Izraelom in njegovimi nasrotniki ne bodo držali, ga bodo kršili pri vsaki priliki. Reakcija Izraela in arabskih režimov bo lahko povod za boje med režimi in gverilci. Ta domneva je seveda čist pesimizem, toda v izraelsko-arab-skem vojskovanju smo se že navadili, da ni dobro zagovarjati optimizma samo zato, ker je moralno opravičen in povrhu še lepa želja. BESEDA IZ NARODA Lovro Novak je umrl CLEVELAND, O. — Malo jih je, ki se ne bi spomnili moža, ki je v taborišču Spittal vodil taboriščno ‘kmetijo’. Bil je vedno delaven, vedno pravi kmet v vsem svojem pojmovanju. Na Pivki pri Kranju je imel kmetijo in tam si je nabral izkustva, da samo garanje na gruntu ni zadostno za prčspeh kmečkega stanu. 2e v zgodnjih svojih gospodarskih letih se je posvetil kmetijskemu zadružništvu in njegova prepričanost v pravilno pot in žilava pridnost je pritegnila kopico sodelavcev in v okolici Kranja je postajalo kmetijsko zadužništvo za kmeta odločilno v njegovem napredku in trdnosti. Iz zavesti, da je le v medsebojni pomoči, na zadružni podlagi, mogoče na kmetih vzdržati in napredovati, je nastala v Kranju Gorenjska kmetijska zadruga. Njen načelnik je bil Lovro Novak. Postala je ta zadruga ena izmed najmočnejših kmetijskih zadrug v Sloveniji sploh. Od svojih članov je prevzemala vse njih pridelke in jih vnovčevala, na drugi strani pa jim je posredovala vse potrebščine, kar jih kmetija rabi. Na Gorenjskem je bilo mnogo manjših mlekarskih zadrug. 2? novimi časi so prišle nove fcah-teve, katerim male zadruge niso bile zmožne zadostiti. Lovro Novak je bil klicar: treba je povezave, treba večjih količin mleka na enem kraju in s tem o-mogočiti možnost vzdržati cene mleku na višini, ki bo vsaj sorazmerno krila rejo krav mlekaric. Težavna je bila ta pot, ker marsikje ni bilo pravega razumevanja in časi, ko so kmeta trle vsemogoče težave, predvsem pa pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev, temu niso bili ugodni. Lovro Novak je trdno stal, ni se ustrašil težav in v nekaj letih je bil že na čelu Skupnega mlekarskega obrata v Naklem pri Kranju. To je bila samo zasilna rešitev. Načrti so šli daleč v bodočnost in res tik pred okupacijo Nemcev, je stala v Cirči-čah pri Kranju lepa zgradba, ki naj bi postala centrala vseh mlekarskih zadrug na Gorenjskem in državna mlekarska šo-la. Z jekleno voljo je vodstvo doseglo, da so se za to zanimale tudi oblasti in je tako zamisli priskočila na pomoč banovina in je centralna beograjska vlada dala posojilo, pod pogojem, da so vsi odborniki v varstvo dali svoja posestva obremeniti. Vse to delo se je ozko vezalo :z iime-notTi Lovro Novak. Le ' tisti, ki je v zadružništvu resnično sodeloval, more oceniti in občudovati korajžo : teh kmetov,, ki so gradili iz sebe za ves kmečki stan. Za vse napore je Lovro Novak dobil plačilo, da je bil oh prihodu okupatorja zatožen in je bil zaprt v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Posebnemu položaju se je posrečilo, da se je še z nekaterimi drugimi vrnil na svoj dom. Kot “škodljivec” ljudstva se je moral tudi on umakniti v tujino. Zadnje bivališče je bila Alberta v Kanadi. Ko človek zasleduje napore za rešitev kmečkega stanu, ko opazuje prizadevanja v domovini za organiziranje kmetov v zadrugah, mu mora postati tesno pri srcu, ko z vsem uradnim gospodarskim in političnim a-paratom nikamor ne pridejo, ker pač vsiljujejo organizacijo po imenu “zadruga”, v resnici pa je samo zasužnjev^anje kmeta in njegovo uničenje. Prave za-drugarje so že davno odstranili, drugi pa so morali zapustiti domovino. In med temi je bil Lovro Novak, ki je iz svoje skušnje in svojega spoznanja ugotovil, kako zadružništvo more kmetu koristiti. Vedel je, da se mora zadružništvo graditi iz samospo-znanja kmetov, da mora rasti in se razvijati v trudu in znoju, da morajo v njem gospodariti kmetje sami in biti tudi sami za vodstvo, uspehe in neuspehe odgovorni, da le tako zadružništvo, je tisto, ki je zmožno dosegati uspehe in cilje, za katere zadružništvo obstoja. Takega zadružništva ni mogoče uveljaviti tam, kjer je glavno, da z samovoljno glorijo obsevani ljudje za vsako ceno ostajajo nezmotljivi in nenadomestljivi. Lovro Novak, ki je potrebe kmeta sam iz lastne skušnje u-gotovil, ki se je vsega posvetil kmetijskemu zadružništvu in se je iz grunta povzpel za kmečkega preaorganizatorja, je moral v tujino in je v tuji zemlji pokopan in tuja gruda po posrkala sokove telesa, ko bi si ga morala domovina staviti za zgled, kako je treba vršiti delo za organizacijo kmeta, da si bo sam krojil tudi svojo gospodarsko prizadevanje in napredek. Kolikor je bilo mogoče, je Lovro Novak izpolnil svojo življenjsko nalogo. Janez Ovsenik Belokranjci v Washington!] (Olga Mauser) III. Prišli smo v lepo restavracijo, kjer še ni bilo predrago, toda hrana ni bila taka, kakor smo jo mi navajeni. Že spet smo bili na pohodu. Vozili smo se od spomenika do spomenika. Prvi 'je bil mogdčiio se V nebo dvigajoč obelisk Georgea Washingtona. Mndgo nag je šlo na stolp peš. Obelisk 'ima 900 stopnic. Tudi jaz sem' šla gpr. Pa ne bi nikoli 'šla, toda moja punčka mi je ušla‘v družbo drugih otrok, pa sem šla za njo. No in sedaj lahko rečem, da sem hodila na George Washing-' ton spomenik. Okrog spomenika plapola 50 zastav. Vsaka zasto-J pa eno državo Unije. Ta dan so visele vse v polovični višini v čast in spomin na vse tiste, ki so dali svoja življenja za domovino. Z vrha stolpa je krasen razgled po Washingtonu. Seveda se lahko gor in dol pelje z dvigalom. Sledil je ogled spomenika Abrahama Lincolna. Na vsaki strani mostu, predno _ pride do spomenika, pozdravita v naravni velikosti konja z jezdeci. Vsak jezdec drži v roki lovorjevo vejico, ki je po razlagi naše vodteljice, upam, da' sem jo prav razumela, iz čistega zlata. To je bilo podarjeno naši vladi od Italije. Lincolnov spomenik, kakor vse drugo, kar je delano v tem mestu, je delo u-metnikov. Na stenah so vklesani njegovi govori ob zaprisegi kot predsednika. On mogočno sedi na prestolu in gleda ljudstvo in svojo domovino. Jeffersonevega spomenika si nismo mogli ogledati, ker se vrše pri njem velika gradbena dela. Spomenik se namreč po-grezuje v zaliv reke Potomac. Mogočna reka tam, kjer stoji Jeffersonov spomenik, je samo zaliv ali vseeno je izpojedla temelje in se je spomenik nekoliko nagnil. Vsi trije spomeniki, W ashing tonov, Lincolnov in Jeffersonov so postavljeni njim, ki so polagali temelje naši drža-i vi. Po vsem tem ogledu, prepe-Ijevanju in hoj; nas je avtobus iztožil pred muzejem aviatike. Bilo je pet popoldan. Naša prijazna voditeljica nas je zapustila, njeno delo je bilo opravljeno. Mi smo se nekoliko odžejali, pa samo z mehko pijačo. Oh, kako smo pogrešali dobrega vinčka! Nato smo šli na ogled letal, raket in Luninega kamna. Tam je prvo letalo, ki se je dvignilo z zemlje, in prvo, ki je preletelo Atlantski ocean. Tudi prva raketa z voščeno lutko v njej, podoba Johna Glenna, kot prvega astronavta, ki je obletel Zemljo, svetlikajočo se vrv, za katero je bil privezan astronavt v vesolju, ter Lunin kamen. Stražo vidiš vsepovsod, posebno okrog Luninega kamna se tako drži, kakor da bi ga kdo ukradel. Mislim, v teh dneh bi se lahko vse zgodilo. Kamen je črn in se belo svetlika. Po ogledu tega muzeja smo se moje punčke in jaz ločile od naše grupe. Jaz sem šla na o-bisk mojega bratranca, vsi drugi pa so šli na ogled diamantov, rubinov in vseh mogočih lepih stvari v drug muzej. Moj bratranec Toni živi v Virginiji in dela v Washingtonu, D.C. Je sin sestre mojega očeta. Prišel je v Ameriko za svojo mamo in očetom, ko je bil star 9 let, iz Metlike in hiše, v kateri sta bila oba rojena. Ker je bil dober učenec, je po končani srednji šoli skozi poznanstvo dobrih ljudi dobil službo v Washingtonu, D.C. Tam je nadaljeval študji v administraciji. Bil j c eden najboljših študentov v stenografiji in strojepisju. Dobil je dobro službo v Kongresu, da je stenografiral govore kongresnikov. Dela na Kapitelu že od leta 1943, star je 53 let. Sedaj ima v rokah administracijo Kongresa. Je zelo izobražen fant in še zna govoriti slovensko, akoravno ima tako malo stika s slovenskimi ljudmi. Govori prav po belokranjsko. Sem ponosna, da sem njegova sestrična. Midva si vedno dopisujeva v angleščini, ker on ne zna vec toliko slovenščine. Sedaj sva se prvič osebno spoznala. Ko smo ga čakale, da nas je prišel iskat, me je takoj spoznal , Pravi: “Olga, TL si. pa celi vujc. Pri', nas v Beli'Krajini re-eejo namesto stric vujc. Vpjc t0 Je njemu moj oče. Tma žehoj m je irsko-nemškega pbkolenja Zelo prijazna in tudi veliko razume slovensko. Kuhati se je naučila od njegove mame vse po naše. Toni pravi, da on hoče jesti slovensko hrano. Ima sina Garry j a, ki je končal srednjo šolo. Seveda krasno hišo, dva psa, tri avte in bogsigavedi kaj še. Spraševal me je, kako je domačija v Metliki, kjer sva bila oba rojena. Že je v Ameriki 44 let in se tako dobro spominja raznih stvari, ki še sedaj obstojajo. Vidite, to je moj bratranec Anton Papich. Njegova mama, brat in sestra živijo v Readingu, Pa. Tam je bila rojena tudi mama Vide (Smukove) Rupnikove. Družini se med seboj poznata. Kako je majhen svet. Že po eni uri zjutraj nas je naš Toni pripeljal nazaj v motel. Punčki sta šli spat, Toni in jaz pa v sobo k Rupnikovim. Tam je bil zbran svet Bele Krajine. Na vratih so nas pozdravili s takim uhello”, da sem mislila, da bo Toni ušel. Seveda je bilo šal o bratrancih ali sprejeli so ga medse kakor starega prijatelja. Tudi pel je z nami, vsaj tako je rekel. Ura je tekla in čas je bil za vsaj nekaj počitka. Drugi dan nas je čakalo še veliko hoje in ogledov. Vsi so se poslovili od njega kakor od starega znanca. Midva sva se pa tudi poslovila z željo, da se kmalu vidimo. Tako kratke so bile ure spanja, da zjutraj, ko so nas prišli budit, nisem mogla odpreti oči. Ali treba je bilo vstati, napolniti kovčke, pisati še nekaj kart, zajtrk je tudi že čakal. Avtobus je bil še pripravljen za poslednje kroženje po Washingtonu. Naša pot je bila ogled Pentagona in nato Arlington pokopališča. Kaj je beseda Pentagon? To je grška beseda za peterokotnik ima pet nadstropij in pet zgradb v notranjosti, ravno tako grajenih v peterokotnik. To je ena naj večjih vojaških zgradb na svetu, tam je zaposlenih 35,000 ljudi. Imajo trgovine, od šivanke do avtomobila, bolnico, zobozdravnike in vse, kar potrebuje mesto, kjer dela 35,000 ljudi. Ustavili smo se pri vhodu v Arlington. Mogočen vhod odpira pota na vse strani pokopališča. Na pokopališče se ne sme z avtom. So samo izjeme za velike osebnosti. Najprvo smo šli na ogled spomenika “Neznanega junaka”, kjer se je menjala straža. Tam je straža noč in dan, lepo ali grdo. Vsaka menjava straže je na eno uro. Lep pogled je na izmenjajočo se stražo. O gledali smo si tudi Mansion za spomenikom “Neznanega vojaka”. Nato smo šli na grob, ki lahko rečem, je na vsem svetu med najbolj obiskanimi, Johna F. Kennedyja. Na vsako stran njega ležita njegova otroka in imaš občutek, kakor da ga čuvata. Malo na stran leži njegov brat Robert F. Kennedy, že ob vstopu na pokopališče začutiš, da si prišel v svetišče junakov in govoriš šepetaje. Še otroci so bili mirni in tihi. Ko tako stojiš pred grobom velikega človeka in gledaš v večno plapolajoči ogenj, vsakemu stopi v spomin slika umora, spomin na nepozabni pogreb in težko izgubo, ki je prizadela našo deželo takrat, na morje ljudstva, ki se je prišlo poslovit od padlega junaka v Rotundi, njegovega otroka, ki je junaško salutiral svojemu očetu v pozdrav, ko so ga peljali v krsti mimo njega. Pri grobu je vedno straža. Naš šofer nam je dal nasvet, ko bomo slikali grob, da ne sme biti grob nikdar za ozadje slike. Vedno mora biti grob spredaj in ti zadaj.. Rekel je tudi, če te bo stražar videl tako slikati, bo zelo vljudno pristopil in ti povedal, kako moraš slikati. In to bi bila seveda neljuba zadeva. Velika je prostornina te grobnice. Ob vznožju je ,v zid: vklešari;odlomek'njegovega- , znanega govora “,Ne vprašuj, kaj" tvqja domovina' lahko naredi za Tebe, vprašaj, kaj Ti lahko naredi^' za svojo domovino .. .” p0 ogledu tega znamenitega groba smo se na- potili visoko v hrib k General Lee Mansion. (Dalje sledi) Vesti iz Slovenije Nezadovoljni s poklicem V juniju 1969 je Center za raziskovanje javnega mnenja pri Republiškem svetu izvedel preiskavo o moralnih vidikih dela na področju družbenih dejavnosti v Sloveniji. Pred kratkim je izšel rezultat in zaključek te raziskave, ki vrže nič kaj svetlo luč na poklicno zadovoljstvo na tem področju. Študija, opravljena med 1574 zaposlenih v šolstvu, zdravstvu, upravi in sodstvu ter kulturi, razdeli anketirance na zadovoljne, delno zadovoljne in nezadovoljne (resignirane) s svojim poklicem. j. , Razumljivo je, da v posameznih poklicih ni pričakovati stoodstotnega zadovoljstva z delom. A važno je za uspešno delovanje zlasti na družbenem področju, da pretežna večina deluje vsaj v delnem zadovoljstvu s svojim poklicem. A kakšne so številke v Sloveniji? Podatki povedo, da je v učiteljstvu kar 32 odstotkov resig-nirancev. To pomeni, da s poklicem v Sloveniji ni zadovoljnih 3300 učiteljev. Vzroki: “Preslabo nagrajeno delo”, “premalo upoštevan poklic”, “prenaporno delo” itd. Še mnogo slabši pa je položaj na področju uprave. Tu je s poklicem nezadovoljnih 62 odstotkov uslužbencev. Vzroki: “pre-komplicirano delo”, “premalo realno delo”. Dejstvo je, da so številne spremembe, ki jih je doživljala, in jih še doživlja u-prava, rodila zaposlenim občutek negotovosti pri delu. Stalno eksperimentiranje, večne spremembe ter pikolovstvo nadrejenih, ko je sistem iz birokracije prišel v “birokratsko samoupravo”, je nujno pustilo težke posledice v razpoloženju uslužbe-nih. Veliko nezadovoljstvo se poraja tudi v gledališčih, knjižnicah, muzejih ipd. Center za raziskovanje javnega mnenja u-gotavlja, da je še najmanj resignacije s poklicem na področju zdravstva. Porazni zaključki nujno zahtevajo p r e u s m eritev delovne politike prizadetih področij. To pa je v vzdušju partijskega režima precej težko. Tako na družbenem, kot na osebnem področju človek lahko deluje v zadovoljstvu le, če mu je dana bistvena vrednota njegove narave: svoboda. “Prekinitev” dela: Odšli v gostilno <•* Zanimiv pojav stavke se je pripetil v Mariboru. 24 delavcev zaposlenih v enoti za tovorni promet mariborske železniške sekcije je 17. junija “prekinilo” delo in odšlo v gostilno. Nasled-njega dne so se na izrednem sestanku zbrali člani kolektiva te enote in razpravljali o tej prekinitvi. Seveda so ugotovili, da za prekinitev ni bilo nobenega razloga. Delavci so dobili res za 10% v povprečju manjše plače, a je bil tudi njihov delovni učinek v zadnjih mesecih manjši. Razprava je ugotovila, da bodo med posamezniki vedno razlike, saj so delavci nagrajevani po u-činku. Pravijo tudi, da se delavci preveč zadolžujejo, potem pa ob dnevu izplačila dobe malo denarja na roke in se zato čutijo prizadete. Ne v nedeljo V državi New Jersey je prepovedano voziti poštni voz ob nedeljah. Ker teh vpz — za prevažanje potnikov —; že davno ni več v rabi, prepoved nikogar ne vznemirja. -----o------ ■ Povprečna ameriška družina porabi na leto 788 kositrnih konzervnih kanglic. mzammzm mmmmmmmmsm ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Staro Črnivko bodo jutri zagrebli.” Kaj deš, — kaj ji je pa bilo— ^ sem jo še ravnokar videl.” Prav tako je umirala kakor lajni logar, — o katerem nam je pripovedoval tvoj oče—Bog mu daj večni mir in pokoj!” Tako? Logarja so umorili sršeni v gozdu.” In črnivčevo teto tudi.” Martina je bolela glava, žejen 1° bil in ude je imel kakor zbite; I°da ta novica ga je oživila. ‘Povej no, prosim te-” V gozd je šla po dračje. Koš Postavi na štor, seka, naklada, nič hudega se ne nadeja. Ko je gotova, sede, roke vtakne v ob-ramnice, sršeni pa iz štora ka-k°r iz panja nanjo.” “Eh,” zastoka Martin, kakor bi sam vse to čutil. ‘Otepa se s predpasnikom—” “Še huje—” --•beži, kar more, z breme-fiom na hrbtu, izgovarja božja Imena, kliče na pomoč, sršeni so že v laseh, v ušesih in očeh; Vendar je imela še toliko moči, je pritekla k lončarju s košem. — Tam je padla in omedlela. — Polili so njo in sršene 2 vodo, ozudili so jo seveda in 1° spravili domov, ko je zatekla ho sod. Proti večeru pa so ji že tonili zadnjo uro.” “Revica—” ‘Stari Kminek si je včeraj zo-P6! odsekal prst—” ‘Kaj ne poveš!” se je začudil ■^artin, ne sočutno, ampak pre-senečen, skoraj radostno prese-Ilečen. Stari Kminek je prišel Namreč občini na vrat, ko so iz ftiega že izsesale dunajske to-' varne in beznice zadnjo kapljico s°ha. Radi krive prisege je bil °dsedel še v nekem nižje-avstrij-®bem zaporu skoro celo leto in k° je prestal kazen, so ga po-sIaH po odgonu v domovinsko °bčino. Tukaj ga sicer nihče ni Poznal, a sprejeli so ga kot nuj-1)0 zlo; v bajti občinskega papirja so mu odkazali stanovanje hi odredili, “naj se sam preživlja”. “Kako se bom preživlja? Ali se grem past na travnik?” Ie vprašal predrzno. “Kakor veš!! Kar pasi se, če h-' je volja,” so mu mirno odgovorili. Da, ko bi bil bolehen, za delo nezmožen, obnemogel star-^'ek, dovolili bi mu, da hodi “po številkah”; vsak dan bi mu dajal drug posetnik hrano in stano-Vanje. Ce bi se pa ne mogel več §aniti in bi bil prikovan na po-steljo, bi ležal v pastirjevi bajti Pastirjeva žena bi mu stregla in Pospravljala in imel bi pravico, ^Poslati jerbašček”, in vsak dan i imel drug gospodar dolžnost Spolniti mu ga s hrano in vrniti pastirjevi ženi, tako da bi se ^jedla Kminek in njegova strežnica. Toda tak Lazar še ni bil Kmi-^o.k. Je sicer že slaboten — toda ^teje komaj petdeset let; dela si lahko poišče in ga tudi najde, ■samo če bo hotel. Pasti živino, ■nabirati gobe, trgati sadje, preiti lan, plesti nogavice, vse to hi znal opravljati, pa naj se to-a'oj česa poprime. Kminek bi rad pušil, rad bi se naPil žganja — pa ni groša. Gre torej beračit; kruha noče; za •■aovce mu je. “Seveda, a moraš nam pomagati seno metati z voza, pa dobiš Z Card Party v šolski dvorani. ^ Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER ' JI. — Glasbena Matica poda svoj'' ^ jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega' kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 8. — LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave- 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo V blag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MAME Jennie Kerch 20-letnice’ \ ki je preminula 3. avgusta 1959. svojega obstoja V dvorani sv.,^ Hvala, moja dobra mama, Janeza na 84. in Cold Springs.^ S vso ljubezen si mi dala, TRDA PODLAGA — Drevo je čudno prerastlo mogočno skalo v Woodruffu v Wisconsinu. To se je zgodilo že davno in ljudje ne vedo prav za prav, kako se je to dogodilo. Nekateri trdijo, da naj bi se skala postopno dingala iz zemlje in tako rinila drevo kvišku. i 14. — Belokranjski klub priredij v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 22. — Dawn Choral Club SŽZ vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti! Žalujoči ostali: JENNIE GROSS, hčerka, in DRUŽINA Cleveland, O. 3. avgusta 1970. priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. 29. — Pevski zbor Slovan poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. 7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. MAREC Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. V blag spomin OB DVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC Anton Chandek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950 Dvajset let je že minilo, odkar si, dragi, šel od naš, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.