LJubljana, sreda 8. decembra I937 Cena 2 Din UpravuKtn, muiujana, euutfijeva Otlc« • — Telefon tt tlA 8123, s 125, s ven lnseratni orideieK: Ljubljana, Selen-Ourgova Ul 8 — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajata trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon St 190 Rartim pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842, Praga čislo 78.180, Wlm St 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zna&a mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Oln tO.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. telefon 8122, 8123, 3124. 3125. 3126 Maribor, (kajaki trg št 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayer1eva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Obmejni problemi Te dni je Maribor praznoval 19. obletnico pomenljivega dogodka, ko je bila z energično razorožitvijo zloglasne zelene garde po generalu Maistru stvarno odločena usoda Maribora in vsega njegovega zaledja v našo korist. Tako smo se znašli na pragu 20. leta osvoboditve našega severnega obmejnega ozemlja, ki se bo kmalu po novem letu pričelo pripravljati na osvobodi-tvene svečanosti v proslavitev te pomembne dvajsetletnice. Ko stopamo proti koncu druge dekade jugosloven-skega Maribora, obstane nehote naša pozornost pri vprašanju: Kako je prav za prav z nami in s tem, kar je ob meji naše. Ko smo pričeli novo življenje v svobodni, zedinjeni domovini, smo stali pred dvojnim dejstvom: tujerodno plast prebivalstva je še vedno prepajala zavest neke nadvrednosti; sporedno s tem dušeslovnim pojavom je stopalo v ospredje drugo spoznanje: Tujerodni element je zasidran v krepkih materialnih. gmotnih temeljih. Tista ničejanska filozofija o nadvrednosti in manjvrednosti se je razblinjala ob naraščajoči nacionalni kulturni zavesti, četudi naša nacionalna odpornost še ni dosegla želene stopnje. Kulturno smo živahnejši, družabno slabejši. Ta slednji pojav poteka od onega drugega činitelja: Nemci so gospodarsko zeio močni in temu odgovarja tudi njihova družabna penetracija, ki ustvarja iz našega elementa nekak mednarodni tip, ako ga že ni mogoče pretvoriti v zavestno pripadništvo k drugi rasi in krvi. Tako smo obstali pred nasprotno fronto, ki deluje v dvojni smeri: v pravcu idejne borbe tn borbe za našo zemljo. V takšnem stanju smo še danes. Idejna borba črpa iz neštetih ideoloških utvar, kakor je n. pr. fantastična zabloda o »Vendih«, o »obmejnem nemškem ozemlju«. trikotu Maribor - Celje - Ptuj itd. To zastarelo miselnost skušajo še sedaj širiti med naše obmejne ljudi potom svojih publikacij, četudi zelo previdno in pretehtano. Nevarnejša kakor ta idejna borba in ugrabljanje duš je borba za zemljo, za naša posestva Tujčeva gospodarska penetracija ni odjenjala. Njene metode so druge; podtalne so ter se ob ovinkih upogiba jo Konca pa še ni. V času torej, ko smejo od onstran meja nemoteno k nam, da v naši širokogrudni, odpuščajoči sredini dajejo nedeljo za nedeljo duška svojim notranjim čustvom z vzkliki, ki jim celo v sosedni, nemški Avstriji niso dovoljeni, se na naši obmejni fronti nadaljuje osvajalna politika. ki naj našo zemljo kos za kosom iztrga iz kroga naše nacionalne posesti. Obstoječe stanje osvetljujejo v precej presenetljivi meri nekateri poizkusi statističnih ugotovitev v zadnjem času. Trenutno se. kakor smo informirani, sestavlja v Mariboru nacionalni posestni kataster, v katerem naj bi se zrcalilo sedanje posestno stanje v naši obmejni prestolnici. Kataster sicer še ni izdelan do vseh podrobnosti, vendar pa že sedaj kaže sliko, ob kateri se je treba zamisliti: samo 40°/o je nacionalne posesti, 40°/o je tuje posesti, 20%> posesti pripada javnopravnim ustanovam. Na pragu 201etnice osvobojenja naše obmejne zemlje ne bi mogla biti to ravno pozitivna bilanca. Tem manj razveseljiva je ta bilanca, ker smo mnogo posesti, ki je bila že v nacionalnih rokah, zopet izgubili Saj je v letih 1928 do pričetka 1936 prešlo iz narodnih v tuje roke zemljiške posesti za skupno vrednost 42 milijonov dinarjev, od tega za 15 milijonov v last inozemcev. V ioke naših državljanov tuje narodnosti, po večini Nemcev, je prešlo iz nacionalne zemljiške posesti za ostalih 27 milijonov. Skupno je naša nacionalna posest v Mariboru in obmejnem okolišu v osmih letih, do prepovedi nakupa posestev po tujcih v obmejnem pasu utrpela izgubo v skupni vrednosti 58 milijonov dinarjev. In danes? Na sresko načelstvo se je vselila posebna komisija, ki ji pripada naloga, da nadzira v pasu do 50 km od meje vse prodaje in nakupe posestev, da pazno spremlja vse posestno gibanje in da prepreči na tem ozemlju nakupe posestev po Nemcih. Krik od meje sem pa ni ienjal Nemci onstran meja, ki vodijo točno evidenco o naših posestnih spremembah v obmejnem ozemlju, se ne dajo mnogo motiti po naših samoobrambnih ukrepih O tem nas v polni meri prepričujejo končni učinki uvedbe kontrole nakuna obmejnih posestev V osnredju se namreč pojavljata dva činitelja, s katerima ured-bodajalci najbrže niso računali: 1 naša posestva moraio na boben; 2. pri nakupu naših posestev se često uveljavlja zvijača. Naš obmejni posestnik n. pr. hoče ali mora piodati svoje posestvo. Sedaj pa se pokaže, da kupcev ni Ko «e pa končno kupec najde, se izkaže, da je kupec Nemec iz inozemstva, in komisija nakupa ne nt-ima Pneoctrpk mora svoie pospstvo obdržati dolgovi in obresti pa rastejo Vse to pahne domačina v po-slednie dejanie njegove tragedije: posestvo pride na boben. posestnik pa na cesto. Sicer dobronamerna kontrola je VELIK ODMEV RIMSKEGA POSETA 0 bivanju dr* Stojadinoviča v Rimu poročajo in pišejo vsi inozemski listi — Pričakujejo ugodne vplive za evropski mir Rim, 17. decembra. AA. Današnji »Mes-saggero« prinaša dve celi strani poročil o obisku dr. Stojadinoviča v Rimu. O zdra-vieah na svečani večerji pravi med drugim: Mussolinijeva zdravica in odgovor dr. Stojadinoviča na njo bolj obeležujeta zgodovinski kakor politični trenutek dobre soseščine med Italijo in Jugoslavijo. Njeno prijateljstvo in njuno prisrčno sodelovanje sta posledica že zemljepisnih in gospodarskih okoliščin, kar je duce v svojem snoč-njem govoru jedrnato poudaril. Dejstva so se pokazala močnejša od vsega drugega, s čimer so nekoč skušali kaliti razmerje med dvema sosedama. Dejstvo je, da je tudi v dobi ko je bila Jugoslavija, kakor je kazalo, drugače orientirana, trgovina med Jugoslavijo in Italijo ostala tako rekoč nespremenjena. V neposrednih stikih s srednjo Evropo je Jugoslavija mogla ustvariti tisto idealno zvezo med vzhodom in zahodom, ki se ji je nekoč stara habsburška monarhija tako zlo upirala. Ni potrebno šele omeniti, kolikšen je bil prispevek Italije pri ustvarjanju novega položaja jasnosti, prestiža in obnovljenega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Treba je pa poudariti, da gre to sodelovanje v program pravega miru. Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo ne samo ni naperjeno proti nikomur temveč samo utrjuje in daje prednost možnostim za nadaljnje dogovore z drugimi državami, ki so prežete z istim duhom miroljubnosti. Res ni nobenega splošnega, ne posebnega problema. ki se ne bi dal urediti s popolnim uspehom na temelju tistih premis. ki sta jih včeraj postavila predsednika italijanske in jugoslovenske vlade v svojih zdravicah v Beneški palači, želeti je kakor je včeraj rekel dr. Stojadinovič. da bi vse iskrene prijatelje miru na zemlji prevevale tiste težnje in pojmovanja, ki so prišla do izraza v razmerju med Italijo in Jugoslavijo po njunem dogovoru meseca marca t. L V Franciji Pariz, 7. decembra. AA. Vsi pariški listi prinašajo poročila o obisku dr. Stojadinoviča v Rimu. »Ere Nouvelle« pravi v uvodniku, da je ni bolj naravne stvari od tega vljudnostnega obiska, kajti dr. Stojadinovič je samo, kakor se spodobi, vrnil obisk, ki mu ga je pred measci naredil v Beogradu grof Ciano. Takrat smo pri sklenitvi italijansko-jugoslovanske pogodbe 25. marca 1.1. napisali, da je to dobra stvar. In to lahko ponovimo tudi danes. Ni boljše stvari, kakor videti Jugoslavijo in Italijo v dobrem razmerjiu. Mir lahko s tem samo pridobi in mi vidimo sai.no eno, in to je. da med dvema sosedama izginja vzrok trenja. Naše prijateljstvo nI ljubosumno in ne prepoveduje tistim, ki jih imamo radi, drugih prijateljstev. Rekli bomo celo to, da želimo, da bodo ta prijateljstva čim mnogoštevilnejša in trajnejša. ker smo prepričani, da Jugoslavija ne more pozabiti vezi, ki jo družijo s Francijo, kakor tudi Francija ne more pozabiti zvez, ki jo družijo z Jugoslavijo, želimo samo to, da bodo naši prijatelji zavarovani v svoji politični neodvisnosti in teritorialni nedotakljivosti. Vse, kar lahko pripomore k temu rezultatu, moremo pri nas sprejeti z zadovoljstvom. Pariz, 7. dec. b. Tukajšnji listi prinašajo v dosti obširnih izvlečkih komentarje italijanskih listov o obisku jugosloven&kega mi-nisnskega predsednika v Rimu. Rimski dopisnik »Tempea« podaja naslednji pregled italijanskih komentarjev: V Rimu ne bo podpisan noben nov dogovor. Verjetno pa je. da bodo v okviru beograjskega sporazuma dopolnjeni nekateri dogovori. Italijansko časopisje na splošno poudarja časovno ozadje obiska, ki naj etaži poglobitvi prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Vsi listi govore tudi o potrebi nastanka posebne moralne in politične klime, ki naj bi pripomogla k »intenzivnemu delu mednarodnega sodelovanja«-kakor poudarja to »Tribuna« v svojem uvodniku. Isti list tudi ©o'i, da je italijan-fiko-ju^elovensko prijateljstvo, obenem z osjo Rim-Berlin, eden izmed temeljev nove Evrope. »Tribuna« ni mnenja, da bi se Jugoslavija formalno pridružila protikonvuni-stični trozvezi med Italijo. Nemčijo in Japonsko, poudarja pa okotaost, da Jugoslavija še ni priznala sovjefcov, četudi je slovanska država. V Nemčiji čila pod naslovi, v katerih poudarjajo aktivno sodelovanje med Jtimom Beogradom. Listi poročajo, da-Je dr. Stojadinoviča prisrčno sprejel na postaji Mussolini z zunanjim ministrom in diplomatskim zborom. Dalje nemški listi citirajo italijanske liste posebno uradno glasilo »Gior-nale d'Italia«. Berlin. 7. deeembra. AA. Nemška diplomama in politična korespondenca piže o obisku predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča v Rimu in pravi, da pomeni ta obisk novo potrditev prijateljstva med obema državama Palje pravi list. da bo okrepljeno italijansko-jugoslovansko medsebojno razumevanje koristilo na samo obema sosedoma, temveč da bo tudi pomemben prispevek k splošni svetovni pomiritvi Na češkoslovaškem Praga. 7. decembra. A A Češkoslovaški lisrti 7 veliko pozornostjo spremljajo vse podrobnosti obiska dr Stojadinoviča v Rimu Večina listov ooudaria. (ia more Češkoslovaška le usodno sprejeti utrditev iitalijan-sko-iusoslovens,kesa prijateljstva; listi na-slašaio. da more to prijateljstvo le usodno vplivati na italijansVo-Čežkoslovaško delovanje v dunavski kotlini. Zfeližanfe z Madžarsko Prag-a, 7. decembra, b »Lidove NovJ-ny«, katerih zveze s češkoslovaškim zu- nanjim ministrstvom so znane, poročajo, da Je med razgovori jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra z italijanskimi državniki tudi vprašanje zbližan ja držav Male antante z Madžarsko, ki se je začelo izvajati, kakor je znano, že po sinajski konferenci Male antante in ee nato nadaljevalo z novimi akcijami v ženevi Težnje nekaterih angleških lordov, naj bi se Nemčiji za ceno sporazuma v drugih vprašanih dovolila »prosta roka« v srednji Evropi, odpira sedaj za Italijo nove možnosti, da stopi v akcijo za utrditev svojega vpliva v tem predelu Evrope. V Angliji London, 7. decembra. AA. Današnji »Times«. »Daily Telegraph«, »Manchester Guardian«, »Torkshire Post« in »Daily Mail« prinašajo od svojih rimskih dopisnikov obširna poročila o razgovorih dr. Stojadinoviča z Mussolinijem in grofom Cia-nom. Dopisniki posebno poudarjajo prijateljsko ozračje italijansko-jugoslovanskih razgovorov in v zvezi s tem Mussolinijevo gesto, s katero je osvobodil politične krivce v Julijski Krajini. Dalje navajajo dopisniki govora, ki sta jih snoči imela na večerji dr. Stojadinovič in Mussolini in v katerih sta naglasila, da ni ltalijansko-jugoslovanski pakt o prijateljstvu naperjen proti nobeni državi. Včerajšnji obiski v Rimu Na letališču — Igre in defile fašistične mladine — Droga konferenca z Mussolinijem Rim. 7. decembra. AA. Predsednik jugoslovanske vlada dr. Stojadinovi« si je danes doroldne v družbi zunanjega ministra grofa Ciana ogledal letalsko pristanišče Guido-nio. Sprejela sta ga državni podtajnik letalskega ministrstva general Valle in poveljnik letalstva general Ferrari. Ko si je podrobno osle-dal letališče, je dr. Stojadino-vir prisostvoval še akrobatskim poletom, ki jih je izvajal neki podoficir ia ki so zadivili vse sledalce. Opoldne sta biJa dr. Stojadinovič in gospa na kosilu pri jugosk^aii^kem poslaniku Hrističu in njegovi gospe v palači Borghe-se. kjer je nastanjeno jugoslovansko poslaništvo. Popoldne je bil na sporedu najprej obisk aa Mussolinijevem foru, nato pa obisk v vseučiliškem mestu. Rim, 7. decembra. AA. Popoldne ob 15. se je predsednik dr. Stojadinovič odpeljal na forum Mussolini v družbi našega poslanika Hrističa, šefa protokola grofa Citadi-nija in vsega poslaniškega osebja. Tam so ga že pričakovali Mussolini, grof Ciano, tajnik stranke Starace in drugi dostojanstveniki. S častne tribune so vsi z velikim zanimanjem opazovali vaje mladinskih formacij, prirejene na čast predsedniku jugoslovanske vlade. Sredi stadiona so stale v vrstah mnogoštevilne fašistične mladinske organizacije. Na kameni tih tribunah so stale moške in ženske mladinske organizacije, ki so sodelovale pri vajah. Velikanske tribune so bile polne občinstva, ki je neprestano vzklikalo Stojadinoviču in Mussoliniju ter fašistični mladini. Deška godba je ob prihodu gostov intonirala jugoslovansko in italijansko himno. Po končanih vajah so vse formacije v blestečem redu defilirale pred Mussolinijem in dr. Stojadinovičem ter ju pozdravljale s svojim pozdravom. Ob 17. so se dr. Stojadinovič, njegova gospa in grof Ciano odpeljali v vseučiliško mesto, kjer jih je sprejel rektor Fran-ceschi, bivši pravosodni minister. Po obisku v vseučiliškem mestu ee Je dr. Stojadinovič odpeljal v Beneško palačo, kjer se je zopet sestal z ducejem in z njim konferiral. Avdienca pri papežu Rim, 7. decembra. AA. Danes dopoldne je dr. Stojadinoviča sprejel v av-dienci Nj. Sv. papež Pij XI. Nato je predsednik jugoslovenske vlade obiskal vatikanskega državnega tajnika kardi nala Pacellija. Blesteč večer v Beneški palači BERLIN, 7. decembra. AA. Vsi nemški listi prinašajo na vidnem mestu poročila svojih dopisnikov o sprejemu dr. Stojadinoviča v Rimu. V glavnem prinašajo poro- Rim, 7. decembra AA. Snoči je (kakor smo kratko že poročali) predsednik italijanske vlade g. Mussolini priredil dr. Stojadinoviču in njegovi gospe gala-večerjo v predsedstvu vlade v Beneški palači. Na večerjo je bilo povabljenih okoli 300 oseb. Mussolini je sprejemal goste v enem izmed vhodnih salonov. Cele pol ure so prihajali v avtomobilih povabljenci v frakih in z odlikovanji, dame v velikih toaletah, vojaki pa v svečanih uniformah. Mussolini je imel na prsih lento Karadjordieve zvezde, ki ga je z njo odlikoval pokojni kralj Aleksander leta 1924. in ki mu jo je osebno izročil Nikola Pašič. ko je takrat obiskal Rim. Zraven njega je stal grof Ciano, ki je imel na prsih lento in zvezdo jugoslo-venskega Belega orla. Ko je bila večerja pri koncu, je vstal predsednik vlade Mussolini in imel v italijanščini svoj govor. Nato je godba zaigrala jugoslovensko himno, ki so jo vsi gostje poslušali stoie. Potem je vstal predsednik jusoslovenske vlade dr. Stojadinovič in imel svoj govor v srbohrvaščini. Ko je bil piecrov govor končan, je sodba zasvirala itali^nsko himno in »Giovinezzo«. (Oba govora smo objavili že včeraj.) Po večerji sta se oba ministrska predsednika v družbi grofa Ciana umaknila v veliko stransko dvorano. Tam so vsi trije ostali sami v daljšem razgovoru. Med tem so začeli prihajati tudi povab- ljenci na sprejem, ki je bil po večerji-Razposlanih je bilo okoli tisoč vabil, tako da je bilo v salonih Beneške palače v kratkem navzočnih več ko tisoč gostov. Več ko 50 salonov velikanske palače je bilo odprtih na stežaj. Množica gostov se je prelivala po salonih, polnih umetnin iz italijanskega srednjega in zgodnjega novega veka. Sprejem je bil končan okrog 1. zjutraj. tukaj zgrešila svoj cilj. Mesto tujca tepe našega človeka. Nemci pa si na drugi strani, kjer hočejo, pomagajo tudi s prizadevnostjo, kakor kaže naslednji primer: Nemški veleposestnik je kupil slovensko posestvo. Kontrolna prometna komisija je kupčijo razveljavila To je prva etapa Druga etapa: isto posestvo je kupil nato uslužbenec omenjenega veleposestnika Uslužbenec je domačin in Slovenec in kontrolna komisija je nakup odobrila, ker ni v smislu zadevne uredbe njena naloga: da bi se lotila vprašanja: s čigavim denarjem in za koga je uslužbenec kupil dotično posestvo Spričo takšnih in podobnih primerov je jasno da papirnata zašita obmeine-ga ozemlja ne zadostni* Prav nič nisr radi tesa na mestu kaVJna na jad^kovsnia ali up^hania Potrebna je mobilizacija nacionalnega kapitala ob meji z izključnim namenom, da se pod-pro podjetni domači kupovalci obmejnih posestev. Ta akcija naj bi nam priborila nazaj, kar smo izgubili. Načrt naj bi se izvedel sistematično ter na osnovi posebnega, točno izdelanega katastra naših posestev, tujih posestev in onih, ki smo jih izgubili, oziroma so v nevarnosti, da nam jih kdo izmakne iz narodnih rok Ob enem je treba ustvariti možnost izjemnega izhoda iz zagate z izdajo dodatne uredbe o zaščiti zadolženih obmejnih posestev Taka uredba nai bi pomagala našemu zadolženemu obmejnemu posestniku in nai bi morebiti omogočila vsaj dosego dolgoročnega brezobrestnega posoiila če niso do-cegliivi vsaj delni odnisi dolgov Obe akHii «e morata voditi sporedno roko v roki Samo irvaiat? se morata mačeti takoj ^"'f^če utegne škoda postati nepopravljiva. Smrt hrvatskega javnega delavca Zagreb, 7. decembra, o. V Zagrebu je v pretekli noči po kratki bolezni umrl dolgoletni srednješolski direktor in upokojeni državni podtajnik pri prosvetnem ministrstvu, eden izmed najbolj znanih hrvatskih prosvetnih delavcev Josip Pasarič. Odlikoval se je posebno kot kritični publicist. Zaradi svoje borbe proti Khuenu Heder-varyju je bil Pasarič pred vojno odpuščen iz državne službe. Bil je nato izvoljen za poslanca v Pisarovini, toda Khuen Heder-vary je razveljavil njegov mandat. Po padcu Khuena se je vrnil v državno službo. Bil je predsednik društva hrvatskih srednješolskih profesorjev in je tudi urejeval njegovo glasilo. Mnogo zaslug si je pridobil tudi za razvoj hrvatskega planinstva. Bil je predsednik centralnega hrvatskega planinskega društva. Po vojni je bil izvoljen za narodnega poslanca kot prvak bivše HSS. Za časa vlade Pašič-Radič je bil državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu. Kronski svet v Sofiji Sofija, 7. dec. AA. Kralj Boris je včeraj povabil k sebi v dvorec Careka B:6trica vse ministre in z njimi obravnaval novi proračun in bodoče volitve. Poročal je tudi o svojih vtisih v tujini. Kralj je vse člane pridr ia 1 na kosilu in popoldne nadaljeval svoie onsvete z njimi Maršalu Grazianifu podeljeno dedno plemstvo Rfm, 7. decembra. AA. Kralj ln cesar Viktor Emanuel 1e podeli) maršalu Gra-r*ani1u. rt neprenridno ka predrzno skuša mlttd »DomoAjub« krivdo aa lastne grehe na tuja ramena. Iz gornjjib stavkov je razvidno, da kna tudi »Slovenec« svoje fitatelje ra neumne in pozabljiv« bebce, ker ee jim upa tako mirno slikati črno za belo. Naj »Slovenec« napiše, kdaj je faiei zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije ia kdo je bil takrat v vladi, zlasti kdo je zastopal v vladi Slovence, ko je bOa orlovska organizacija razpuščena. Kar s« posebej Sokolov tiče, je dejstva da so imeli na sestavo novega zakona ravno tako malo ali pa še manj vpliva, kakor takratni Orii, ki 30 bili pari tem še toliko na boljšem, ker so lahko biH zaradi svojih meo. 1 vlado prej in podrobneje informirani kakor Sokoli. Zato taka »Slo-venČeva« zavijanja res ne morajo vzbudiA drugega, kakor občutek pomilovanja sa njegove čitatelje. Polovični uspeh , Delbosa v Varšavi Posrečilo se mu je poglobiti vojaško zavezništvo, toda v pogledu mednarodne politike bo hodila Poljska svojo pot Pariz, 7. decembra, a Politična misija francoskega zunanjega ministra \ Varšavi je zaključena. Delbos je danes odpotoval v Bukarešto. Tukajšnji dobro poučeni politični krogi mnogo razpravljajo o rezultatih njegovih razgovorov z Beckom v Varšavi in Krako-vu ter jih v glavnem navajajo v naslednjih točkah 1. Francosko-poljska vojaška zveza ostane nedotaknjena in bo služila tudi v bodoče stabilizaciji mednarodnega položaja. 2. Za svoje oboroževanje dobi Poljska še naknadno od Francije kredite, tako da Poljska zaradi devalvacije franka ne bo prizadeta. 3. Francija poda vsa jamstva, da Poljski v bodoče ne bo treba nabavljati orožja in drugih vojnih potrebščin v drugih državah, marveč bo lahko vse potrebno dobila v Franciji na kredit 4. Francoski kapital se bo angažiral za razne investicije na Poljskem, tako zlasti za elektrifikacijo industrije v srednji Poljski in za dograditev pristaniških in ladjedel-niških naprav v Gdinji. 5. Francija bo dovolila naseljevanje Poljakov v francoskih kolonijah. Pri tem prihajajo najbolj v poštev Maroko, Indokina in Madagaskar. V ostalem zatrjujejo omenjeni krogi, da bo prišlo bodoče sodelovanje med obema državama do izraza predvsem v tem, da se bo Poljska uvrstila med tako zvane lokarn-ske sile. Francoska diplomacija bo v bodoče tudi opustila svoj načelni odpor proti bilateralnim nenapadalnim paktom in sprejela poljsko tezo o realistični mirovni politiki. Beck se je ob priliki teh razgovorov ostro izrazil o rusko-češkoslovaški zvezi Delbos spočetka ni nameraval kskoifcofl posredovati med Varšavo in Prago. Na osnovi pripomb poljskega zunanjega mmi-stra pa se je odločil, da bo nemudoma nastopil za pomirjenje med obema skrvao- skima sosedoma. Pariški krogi posebej opozarjajo na to, da komunike, ki je bil »noči ob pozni nri objavljen o varšavskih m krakovskih razgovorih obeh državnikov, nič ne omenja Društva narodov in tudi ne načela o kolektivni varnosti. Zanimivo je, da se je v najnovejši francoski diplomatski zgodovini kaj takega prvič zgodilo Omenjeni krogi pa sodijo, da je to znamenje za spremembo francoskih zunanje-političnih metod, kar pa nikakor še ne pomeni, da bi se bila francoska zunanja politika spremenila todi po svoji vsebini. Pariz, 7. dec. w. V trenutku, ko )e francoski zunanji minister Delbos zapustil Poljsko, poudarjajo francoski listi ponovno, da so varšavski razgovori zelo ojačiH francosko-poljsko zvezo. Dočim je franco-sko-poljska zveza v zadnjih letih imela docela vojaški značaj, se je sedaj pokazal tudi njen politični pomen. Čeprav se še ni dosegla popolna soglasnost glede diplomatskih metod med Varšavo in Parizom je treba vendarle računati s tem, da Poljska v bodoče ne bo ovirala ali prekrižala diplomatskih akcij Francije. Posebni poročevalec »Joumala« javlja celo, da se je Francija sedaj odločila za popolno izpremembo svojih zunanje-političnih metod in da bo stopila na pot dvostranskih pogodb V Krakovu objavljeni komunike ne dopušča nobenega dvoma, da je Francija z ozirom na popolno izjalovljenje ženevske politike izprememla svoje mnenje glede dvostranskih pogodb. Aljehin — šahovski kralj te po 25 partijah in z rezultatom I5.5 : 9-5 si je Aljehin drugič priboril naslov svetovnega šahovskega prvaka Haag, 7. dec. n. Danes zvečer bi se morala nadaljevati v soboto prekinjena 25. partija za svetovno šahovsko prvenstvo, vendar se je dr. Euwe, čegar pozicija je bila brezupna, takoj vdal. Aljehin je s tem izvo-javal svojo deseto zmago (7 krat kot beli, 3 krat kot črni) in dosegel že po 25 partijah zahtevanih 15 m pol tooke proti 9 in pol točkam dr. Euweja. Takoi no Euwajevi kapitulaciji je bil dr. Aleksander Aljehin proglašen zopet za svetovnega šahovskega prvaka. Prvi mu je čestital k velikemu uspehu dosedanji prvak dr. Euwe, takoj nato pa še v dvorani navzoči dostojanstveniki in prijatelji Dr. Aljehin je najprej v francoščini izrazil svoje veselje, da si ja zopet priboril naslov svetovnega šahovskega prvaka, ter se je zahvalil dr. Euw»ju, da je na tako fin način omogočil, da je prišlo do sedanjega mateha. Nato se je s prisrčnimi besedami zahvalil še svojemu sekund antu Eliskasesu in mu poklonil krasno darilo. Bivši svetovni prvak dr. Euwe je v nemščini in holandščini priznal, da je Aljehino-va zmaga prepričevalna in popolna, nakar je godba zasvirala marseljezo in holamdsko himno in je bilo ponovno ustoličen je dr. Aljehina za šahovskega kralja končano. Po pogodbi morata oba šahovska genija odigrati sedaj še 5 partij, ki pa lodo imele seveda samo še značaj »prijateljskih igerc. Dr. Euwe je bil svetovni šahovski prvak komaj dve leti: L. 1935 ja namreč prav tako na Holandelkem, po 30 partijah s pičlim rezultatom 15.5 proti 14.5 porazil tako duševno kakor tudi telesno skrajno slabo razpoloženega tedanjega svetovnega prvaka dr. Aljehina, ki pa se je že tedaj pogodbeno dogovoril z Eu\vejem, da se mora v dveh letih vršiti revanžni ma+ch. Euvvejev poraz je tem huja, ker ni Izpolnil še niti prvega pogoja. DObfl je namreč samo 4 partije namesto 6, Izgubil pa je naslov svetovnega prvaka že P® 25 partijah z rezultatom 9.5 : 15.5. Tako Buwe kakor Al jehin sta to pot igrala močnejše kakor pred dvema letoma in je zato Aljehinov uspeh še večji V katkto sijajni formi je Aljehin, dokazuje najbolj dejstvo, da je iz poslednjih petih partij izba nič manj kot 4 in pol točke. »šahovski umetnik« Aljehin je tahko upravičeno ponosen na svojo sijajno zmago nad »šahovskim učenjakom« Siroejean. man. Izvajanje vseh govornikov, zlasti še poslančeva, so bila sprejeta z viharnim pritrjevanjem. V odbor nove krajevne organizacije OJNS so bili izvoljeni za predsednika Karel Jeršon, za podpredsednika Stane Praznik, za blagajnika Anton Pečnik, za odbornike Ivan Cepin, Franc Martine ln Ivan čeme. V nadzorstvu sta Alojzij Mlakar in Jernej Verbič. Končno ae Je razvila še živahna debata, v kateri Je dal poslanec Kornan še marsikatero zanimivo pojasnilo. Po treh urafa Je bil krasna sestanek mladih nacionalistov zaključen, Milan Mravlje v mariborski okolici V soboto večer Je bil v Hotinji vasi, v nedeljo pa v Hočah lep sestanek somišljenikov JNS. Domači politični nasprotniki so lz bog ve kakih razlogov proti obema sestankoma strašno agitiraJi, pa razširili celo vesti, da sta prepovedana. Dosegli so le, da sta shoda bila še lepše obiskana. Glavni govornik na obeh je bil neutrudni nar. posl. Milan Mravlje. Njegovim izvajanjem o politični situaciji so zboroval-ci sledili z napeto pozornostjo ter jih ponovno prekinjali s soglasnim pritrjevanjem O mladinskem pokretu v JNS Je na obeh shodih poročal odposlanec banovin-skega odbora OJNS Juvaa lz LJubljane. Stalin predsednik Sovjetske unije? VarSava 7. decembra, b. Po informacijah agencije »International Nevvs Service« bo Stalin, ki je bil doslej samo generalni tajnik komunistične stranke, prevzel po volitvah prihodnje nedelje mesto predsednika izvršnega odbora sovjetske zveze. Kalinin, dosedanji predsednik, bo odstopil in bo imenovan na neko visoko upravno mesto. Najmanov naslednik Mlčoch ? Praga, 7. decembra, b. Poslanski klub obrtne stranke Je sklenil, da kandidira za Najmanovega naslednika v trgovinskem ministrstvu poslanca Mlčocha. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Nad večjo južno polovico evropske celin« vlada še zmerom nizek pritisk z več središči, ki ustvarjajo oblačnost z nekaj dežja in snega. Hladni val iz arktičnih predelov je zajel 6everni dej evropske celine. Njegove zračne gmote se spuščajo čez Skandinavijo v srednjo in vzhoi-no Evropo in ustvarjajo sneg v Baltiškem morju in v vzhodni Evno-pi Jugoslavija: Oblačno v veei kraljevini z dežjem od časa do časa v večji severni polovici. Sneži v Gorskem kotoru in v gorah drinske banovine. Toplota je padla na severu in poskočila na jugu. Najnižja toplota Ljubljana —2. najvišja Mostar 13. stop:nj. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini i nekaj dežja in snega posebno na zahodni. Tu pa tam bo nekaj manjših jasnin. Zagrebška; Zelo oblačno, padavine, nizke f{Tniperattrre. Dunajska: Večinoma oblačno in megleno, sneg, temperatura ee najbrže ne bo spremenila. Naši kraji in Predsednik vlade dr. Stojadinovič v Rimu Po prihodu na rimski kolodvor. Od leve na desno: dr. Stojadinovič, grof Ciano, ga. Stojadinovičcva, Mussoliui I' ® - .; ^ v > < > v. <>-<&s :: V spremstvu našega poslanika flrističa in visokih fašističnih predstavnikov zapušča dr. Stojadinovič veličastni spomenik Neznanemu vojaku, kjer je položil veucc Popolno zadoščenje učitelju Jožetu Mraku Kdo bo kaznoval Ljubljana, 7. decembra. Naši javnosti je v spominu tragičen do- fodek, ki sc jc pripetil lani 11. oktobra v tare m trgu v Beli krajini, ko ie učiteljica Marta Mrakova v obupu « „ segla po samokresu in izvršila samomor Oblasti 3u takoj \ tej stvari pokrcnile preiskavo, ki se je ves čas> gibala v smeri, kakor da je nesrečni ženi pri izvršitvi samomora pomagal njen mož Jože. Po dolgotrajri preiskavi, v teku katere je bilo zaslišanih okroa 80 prič, je državni tožilec iz Novega mesta dvignil proti učitelju ložetu Mraku obtožbo zaradi prestopka proti življenju in telesu v smislu § 169/1. k. z., češ da je zavestno pomagal svoji ženi Marti, da je izvršila samomor Tej obtožbi pa je še priključil drugo po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da se je Mrak večkrat v posovoru o učiteljskih premestitvah in o obstoječem političnem položaju izražal: »Takn se ne da več delati, to so svinje, ki jih je treba pobiti in ustreliti!« Tako naj bi govoril z namero da bi povzročil nerazpoloženje proti naredbam ob-lastev jn proti obstoječemu političnemu redu v državi. V spominu je gotovo tudi še besedilo obtožnice, ki je bila pri razpravi prečitana . .. H glavni razpravi, ki ie bila 18. septembra proti Mraku pred sodiščem v Novem mestu, je bil med drugimi pričami vabljen tudi narodni poslanec dr. Jure Koče, ki je v preiskavi nastopal kot glt^na obremenilna priča proti Mraku. Na splošno presenečenje se dr Koče povabilu sodišča ni odzval, državni tožilec pa je odstopil od predloga, da bi sodišče dr Koceta osebno zasliša'o. Na predlog državnega tožilca tudi niso bili na razpravi prečirani zapisniki o dr. Ko-cetovem zaslišanju " preiskavi Glede očitka prestopka po čl. 4. zakona o za«čiti javne varnosti in reda v d"žavi pa je nastopil kot glavna obremenilna prča trgovec Ciril Lušin iz Predgrada. Sodišče je Jožeta Mraka ki ga je zagovarjal novomeški odvetnik dr Josip Trošt po celodnevni razpravi v obeh točkah obtožbe oprostilo. Proti oprosMlni razsoab; je državni to-Jrilec vloži' priziv na apelacijsko sodišče v Ljtibliani. pred katerim je danes bila ponovna razprava pod predsedstvom podpredsednika apelacijskegt sodiš"a dr Ma-stnaka in s sodelovanjem apelacijskih sodnikov dr Strasserja in dr Ogoievca Obtožbo je zastopa' višji državni tožilec dr Luka Kravina ubiožem-a pa je zagovarjal odvetnik dr Marjan Zaje. Takoj na začetku razprave je višji državni tožilec umaknil priziv proti oprostilni razsodbi prvega sodišča glede očitka dejanja v smislu § 169'I k z., češ da bi bil Mrak zavedel svoio ženo k samomoru in ji pri izvršitvi samomora pomagal Tako je ostala sami «e ena točk« obtožbe in sicer zaradi prestopka po čl 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ponovno «o bile zaslišane 4 priče, med njimi tudi klevetnike t Ciril Lušin. Vse priče so vztrajale pri svojih prvotnih izpovedb-ah Po tri ure trajajoči razpravi jc predsednik apclacijskcga sodišča ra/.glasil sodbo, s katero je bil priziv državnega tožilca glede očitka po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi zavrnjen ir. ie bila tudi glede te točke obtožbe potrjena razsodba pravostop-nega sodišča Apelacijsko sodisče je smatralo za dokazano da inkriminirane besede niso bile izrečene v takem smislu, da bi bil podan dejanski stan čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Sodba apelacijsikega sodišča je dokončna in je z njo učitelj Jože Mrak po 14 mesecev trajajočem kazenskem postopanju proti njemu dosegel popolno zadcššenje za toliko klevet, ki j h je bilo raznešenih v tem času o njem. Naša javnost se bo gotovo še spomnila, koliko jih je bilo v vsem tem času po tragični smrti njegove žene iz-nešenih proti njegovi osebi in koliko je moral zaradi njih nedolžni Mrak pretrpeti poleg tragične družinske nesreče. Vsekakor bo zelo zanimivo, kako bodo sprejeli vset o popolnem moralnem zadoščenju učitelju Mraku s strani sodišča ti-sti ljudje, ki nosijo moralno krivdo za njegovo brezprimerno preganjanje, ki se ni ustavilo niti na pragu takih odnosov, pred katerimi se moremo ustaviti le s spoštovet-njem in pieteto. Zaključna beseda učitelja Mraka Proces je za menoj. Za vsako zdravo in objektivno pamet je zadev« jasna in menda tudi likvidirana. Pieteta do blage moje pokojne žene Marte pa mi nalaga dolžnost, da jo zaš"itim. ker ona se ne more braniti in se tudi nikoli ne bo mog'a. V mislih imam oni pasus iz obtožnice, da je bila po-kojnica na dan krsta sina Janeza U. oktobra 1935. tako vinjena, da se je opirala na obe sestri, ki sta jo vodili v cerkev Da ovržem zlobno obrekovanie dotične priče (zaenkrat zamolčim njeno ime)* naj povem resnici na ljubo sledeče: Porod je bil zelo težak in kompliciran (predležeča placeota). Radi velike izgube kr\i je pokojna zelo oslabe'a in vstala prvič deseti dan po porodu Ker je izrazila željo. da bi rada tudi ona vsaj enkrat prisostvovali krstnemu obredu svoiega otroka smo odložili krst na II. oktobra Vsi smo ji zaradi njene izčrpnosti odsvetovali, naj ne hodi po stopnicah. vendar se ni dala pregovoriti. Zato sta jo na dan krsta — na prvi njeni poti po porodu — iz stanovar ja opirali dve nie-ni sestri Nekatere priče ki bi jim moralo biti poštenje nad vse, pa so jo v opisanem položaiu videle »vinjeno« dasi do vrnitve iz cerkve alkohola niti pokusila ni. To lahko izpričata dva pri krstu navzoča zdravnika in vs; moji domači, ki so prišli na krst. Tudi podtikavanje. da se je pokojnica zadnje čase vdajala pijači, je podlo blatenje judje moje pokojne žene, saj sta obdukcljska Izvida komisij dokazala, da absolutno ni »ledu o kakem alkoholiziranem drobovju, niti kakega duha po alkoholu v iclodcu samem (izpoved g. dr. M.). To v toliko, da bo javnost poučena, kakih sredstev so se nasprotniki posluževali da odvrnejo pozornosto od moralnega krivca tragedije moje pokojne žene. Dovoljeno na t mi bo še tem potom, da se javno zahvalim svojima pravnima zastopnikoma g. dr. Josip Troštu, odvetniku v Novem mestu hi g. dr. Marjanu Zajcu, odvetniku v Ljubljani, ki sta me gmotno upro-paščenega požrtvovalno in brezplačno zastopala G dr. Trošt me je branil na prvi stopnji pred okrožnim sodiščem v Novem mestu ves čas odlično posebno pa s svojim zaključnim obrambnim govorom G. dr. Zajec pa me je pravtako uspešno zastopal na prizivni razpravi pred apelacijskim sodiščem v Ljubljani dne 6 t m. ter mi vedno stal v vsej dolgi mračni dobi po katastrofi v Starem trgu z pravnimi nasveti ob strani. Obema gospodoma kakor tudi vsem. ki so mi v času težkih duševnih urah izkazovali svoje sočustvovanje in svoje simpatije, velja zahvala. Jože Mrak. Poslanstvo „Zvončka" med našo izseljensko mladino Poziv javnosti: Na izšeljeniško nedeljo so naši tisti resno spregovorili o našem izseljenskem problemu Ena tretjina našega naroda biva izven mej naše narodne države Misliti na to tretjino je naša nacionalna dolžnost ne le na izseljensko nedeljo — ampak vsak dan. Listi so podali nekaj predlogov in na-čitov. kako bi morali urediti to vpraša-nie Ne gre le za to. da ta tretjina naroda živi izven mej Jugoslavije, ampak ta tretjina se tudi množi, rodi se nova mladina in zanjo mora poskrbeti domovina, če nočemo, da se nam v svetu izgubi. Zato to se že dva meseca vršili v Ljubljani dogovori med prijatelji slovenske mladine, da se mladinski list »Zvonček* preuredi v mladinski Ust za našo izseljensko mladino. Na čelo te akcije je stopila gospa dvorna dama F r a n j a dr. Tavčarjeva, ki je skupno z ustanoviteljem In dolgoletnim urednikom tega priljubi'enega mladinskega glasila. Engelbertom L. Ganglom, podpisala poziv konzorcija, ki bo skrbel za to, da bo segel »Zvonček« v vse kraje in kolonije, kjer živi kak slovenski otrok, da se ohrani na ta način stalna zveza med domovino in mladino v inozemstvu da se seznanijo z dopisovanjem med seboj slovenski otroci iz vseh delov sveta in tako z domačo besedo in v stalni zvezi s staro domovino ohranijo z\-estobo in ljubezen svojemu narodnemu imenu. Glede programa je vse poskrbljeno, da bo ostal »Zvonček« dobro urejevan mla-d nski list, ki ga bodo izpopolnjevale primerne priloge za razne prilike, da se s tem omogoča tudi v tujini prava narodna vzgoja Prijatelji slovenske mladine bodo to misel gotovo z veseljem pozdravili in posvetili ta mesec delu za »Zvonček«, da bomo mogli o božiču reči, da smo storili svojo dolžnost do naše mladine v inozemstvu. Tu zdaj ni treba toliko besedi kakor dejanj. Govorilo ir. pisalo se je že dovolj. Mnogo bolj nego besede govore lepi zgledi, tako zgled idealnega učitelja, ki želi ostati nepoznan, a je poslal »Zvončkovemu« fondu 1000 d n s pripombo, da bo vsako leto, dokler bo »Zvonček« vršil tako veliko poslanstvo, storil isto. Kajti le z oporo v domovini bo mogel »Zvonček« vršiti svojo vzvišeno nalogo v inozemstvu Ne gre tu za nikako nacionalno propagando, gre za rešitev slovenskih otrok. Ene tretjine slo-vensk h otrok, ki žive izven s\>oje državeI Res je zdaj pozimi v prvi vrsti socialna pomoč, a tudi pozdrav v domači besedi prinese otroku v tujim topel dih od doma, ko začuti, da ta domovina misli nanj. Za-to vsi na delo za sveto stvari »Zvonček«, ki stane letno 30 din, st naroča v upravi »Zvončka«, Krakovski nasip 22, ali pa v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Prva številka lista izide 18. t. m. Delo akademikov za zbližanje na jugu Ljubljana, 7. decembra Pretekli teden se je vršil v Areni Narodnega doma prvi radni občni zbor Akademskega od selca jugoslovanoko-bolgareke liga Priiila je tudi skupina bolgarskih akademikov, ka študirajo ja naši univerzi. Občnemu zboru je prisostvoval rudi predsednik JU lige g. ravnatelj Rasto Pustcslemšek. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je odssk v tej kratiki dobi — ustanovljen je bil v maju t. I. — živahno deloval in tako premostil težave, ki ovirajo za&«tek vsakega dela. Skozi vso poslovno dobo je odtor užival zaslombo starešinske lige. Z njeno pomočjo se mu je posrečilo organizirati letovanje 12 ljubljanskih akademikov v Varni, kar predstavlja prvi uspeh akademskega odseka. Odbor je bil ves čas v stiku z Akademskim odsekom lige na sofijski univerzi Vsa poročila odbornikov so bila sprejeta. Sledile eo volitve, kjer je bila soglasno izvoljena lisfa z nosilcem juristom Črtomirom Kolencem. V ortbo- eo bili izvoljeni: Nikola Pargov in Bojan Petri?, podpredsednik. Jo-, ža Lučovniik in Albin Lobnikar. tajnika Ivan Verbič. blagajnik. Štefan Atanasov. Dragan Raič, Tinro Nikolnv in Bojan Škrl. odborniki. Nadzorni odbor: Tonko Sponza, Dimitrije Stojanov in Miloš Abram. Novi odbor bo skušal pomnožiti delo odseka in si je med drugim stavil za nalogo organizirati tečaj bolgarskega jezika, prirediti več predavanj o Bolgariji mi o počiLii-cah organizirati iitovanje, oziroma izlet v Bolgarijo. V debati je poseglo več članov, vsa izvaianja na so bila dokaz globoke nacionalne zavednosti naših akademikov. Zlasti pa so vs,e navzoče navdušile besede bratov Bol ga tov, ki so z občutenimi besedam' zagotavljali, da mladina onstran Caribroda misli prav tako kakor mi Ki da je v organi zacijskem pogledu ce'o daleč pred jami. sai je Akademiki odsek JB lige ena naj m^neiših kn na*delavneiš!h organizacij na sofiiik' univerzi. G. Pusto*leni5°k j* pohvalil delo akademikov, izročil novemu odboru i mnogo dobrih nasvetov, vse navzoče pa na] z vzanri močmi In z vaetn tdea-Iimimii «kdajo ca /užjotUovvnsko bratofcv©, k! na| temelji na kulturnem »poznavanju in sbliževantfu. Le na U način nas bo faa našel zrele io pripravljene Novi pre&edniik se Je vsem govornikom zahvatil za Lesed e Li zaključil občni rbor z vzklikam bratstvu ln •logi Jugoslavije ki Bolgarija. Požig v velikem skladišču sadja Ptuj, 7. decembra. Pri znanem trgovcu Ljudevitu Sonnen-scheinu je hlapec v ponedeljek zjutraj opazil, da prihaja iz skladišča gost dim. Ko )e odpri vrata v skladišče, je bilo vse močno zadimljeno. Hlapec se je odločil za naglo reševanje, saj je vedel, da je v skladišču za tri vagone jabolk. Skočil je v skladišče, plamene je opazil na desni strani med zaboji. Tam je tudi bila znatna kopica lesne volne, ki služi za pakovanje. Močno je že žarela Hlapec je ponesel ves zaboj volne na dvorišče, potem je pogasil še goreče zaboie. v katerih je bilo polno jabolk. Požar je bil tako pravočasno zatrt, navzlic temu se pa škoda na jabolkah ceni zaradi poslabšanja kakovosti na 30 000 din. Policija je uvedla preiskavo. Ugotovila je, da so bila zadnja vrata na dvorišču, ki vodijo na vrt, odprta in je torej neznanec lahko ponoči prišel v skladišče in podtaknil ogenj. Jc splošna želja prebivalstva, da najdejo zločinca, ki ga bo pa najbrž teško najti. Vzrok je menda sovraštvo ali konkurenca. Če požar ne bi bil pravočasno pogašen, bi zgorelo vse poslopje, in bi lahko škoda narasla na 300.000 din. //■. ■ • i NACE TJ vsako rezilo vsake britvice je v sakem omotu enako ostro in trpežno storno letno lekrvadišče. Dum je bil zgrajen v rekordnem fcsu U je t>reba poudariti, da je tako marljivih, zavednih Ln m-eebičnih i sokolskih colavcev, kaikor jih ima Doiija Lc-niava, iprav malo. Sknbni eiaiosta, blagajnik, proevetar in oelotni tcluiični odl«or so ta dan dočakali sa-i svojih pruadevanji Akademija e.aaa je prav uspela. Biatt-ta-ros ta je otvoril proslavo s primernim na- Nova sokolska trdnjava v Lendavi V prc6lavo državnega in narodnega praznika je priredilo v torek 30 novembra sokolsko dnuštvo Dolnja Lendava svečano prr»sl.ivo in akai omijo v svojem novem so-kolskcm domu. S tem činom je bala svečano otvorjena nova so' hneU pa miki, katere Je nevihta zajela na morju, na krovih cele sklade ledu. Nevihta Je povzročila razne prometne ovire, nesreče pa k sreči ni bilo. Na vseh primorskih hribih Je visok sneg. • Iz slovenske Koroška. NI številke »Koroškega Slovenca« brez zelo značilnih opisov slabih šolskih razmer. V zadnji številki je opisana neka trirazredna šola iz velikovšike okotfce. Učiteljstvu ni dovolj, da je pouk lzvzemši nekaj mesecev prvega leta izključno nemški. Se celo šolske sobe morajo služiti ponemčevanju. šolske stene krasijo lepaki plebiscitne dobe. Eden kaže koroški zemljevid s Karavankami, preko katerih grozi grabežljiva roka z Juga. drugi kaže Korošca, ki zmagoslavno vihti zeleno glasovnico. V to šolo hodj preko 100 slovenskih otrok ln le nekaj desetin nemških otrok. Lahko si predstavljamo mladinsko vzgojo v čudnem ozračju plebiscitnih spominov. Iz nekega drugega kraja pa poročajo, da Je pri zemljepis ju vedela neka učiteljica povedati o Jugoslaviji, da Je na naravnih zakladih silno revna dežela in da Ima samo rudnik živega srebra v Idriji — V Gorenčah so pred nekaj leti prtzidali šolskemu poslopju eno nadstropje. Dela so izvršili zelo malomarno. Učilnici sta druga nad drugo tn ko med odmorom otroci letajo po razredu I. nadstropja, se vmesni pod šibi ln vsa okna ropočejo. Prejšnji učitelj je poročal šolskemu svetu, da so otroci spodnjega razreda v smrtni nevarnosti. Okrajna šolska oblast je bila na to opozorjena, a ni ničesar storila. • Avtobus Ljubljana — Logarska dolina zaradi snažnih žametov do preklica na obratuje. Iz Lfubljane u— Smrt blage matere. V ponedeljek je po dolgem trpi »enju umrla ga. Ivana Ka-lanova. vdova po poštnem zvaničniku. Pokojnica je bila dobra in plemenita mati, ki Je lepo vzgojila več otrok, ln sicer strojnega stavca Filipa, učitelja Metoda in hčerko Ano. Skrbno jim je ugladilapot v življenje. K večnemu počitku jo prepeljejo danes ob 14. Iz mrtvaške veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Blag ji spomin, ugledni rodbini naše sožalje! u— Kresalov l.terarni večer. Drevi bo v dvorani Delavske zbornice literarni večer, ki obeta prinesti v enoličuo puščobo našega kulturnega življenja vsaj kapljo živahne razgibanosti. Rudolf Kresal, mlad. a našemu čitajočemu občinstvu že dobro znan pripovednik, bo pred našo javnostjo razgrnil zanimivo in značilno (poglavje iz našega vsakdanjega kulturnega življenja, poglavje o tem, kako s« mo'« mlad umetnik prebijati preko ovir in težav, ki se mu stavljajo od vseh strani na pot, v dobršni meri celo od tistih, ki jim je po njihovi funkciji v javnem življenju naloženo, skrbeM za pro-speh in procvit umetnosti in kulture. Na večeru bo učitelj Vaclav Deržaj prečita! Kresalov polemični sestavek o bon>onu upraviteljev slovenske kulture, nnto pa bo priznani recitator Silvo Mehora prečita! nekaj odlomkov iz njegovega romana »Študent Štefan«. n— Poročila sta se včeraj gd5. J«*lka Mr nafeva, hčerka primarija g. dr. Minara, in g. dr. Peršič, zdravnik. Priči sta bila g. primarii dr. Dragaš Ln polkovnik Mally. Mladima poročencema želimo obilo sreče I Agrlppa je najmodernejše in najbolj pregledno kartotečno knjigovodstvo v obliki knjige. Zastopstvo za Jugoslavijo: M. Tičar Ljubljana — šelenbnrgova ulica št. 1, kjer dobite tudi vse trgovske knjige, pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah. numumuiuuuuujuimmuiiiiui Zadnja moda za ples — tuli in organdy! Mnogo dam si še niso nabavile večerne oz. plesne toalete, ker si niso bile na jasnem, katero blago je letos najbolj v modi. Sedaj pa se čuje od merodajnih krogov iz Dunaja in Pariza, da sta se najbolj uveljavila vzorčasti tiill in organdy, kar se jo tudi pričakovalo, ker napravita ta dva pri večerni razsvetljavi izreden efekt. Kje si to blago lahko nabavite? Pri tvrdki MANU-FAKTURA kom. dr. na Mestnem trgu 17, ki ima kakor smo se prepričali krasno zalogo tega blaga. rvtttimmr.snmmi/i > mt«mit«?tMf ufMimn SREBRNINA ZLATNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNER - Ljubljana 5 Prešernova ulica B — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! »fr.mi ummimii 4VOCN1 KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 33-87 Lil Dagover, WUIy Blrgel, Marta v. Tasnaday v muzikalnem velefilmu Poslednji akord Predstave v sredo ob 3, 5. 7. in 9. url V soboto. MEDENI TEDNI Anny Ondra a- 10-tetafca Akad«*k«ca pevskega abora ee bo proslavila IS. decembra L L ko bo APZ pod vodstvom g. Franceta Marolta na samostojnem koncertu slovenske umetne in narodna pesmi podal pregled vsega dola. Izvajale se bodo izbrane pesmi, ki jih js zbor že na svojih 6tilnih koncertih pokazal občinstvu. APZ je v nekaj letih svojega delovanja zbral okrog sebe veliko družino občinstva. ki zna ceniti vrednost smotrenega, na ljubezni in znanju temelječega dela, kakor kaže APZ pod vodstvom svojega vne-teea, strokovno odlično izobraženega dirigenta Franceta Marolta. Vstopnice so v prodaji na im i verzi v vratar jevi loži dnevno od 8. do 19. ure. _ M. DRENIK volna za ročno pletenje, smyrna, perasr tn kellm. _ LJUBLJANA, Kongresni trg 7. Najnovejše vzorce za gospode Lončar — RaSka — Stare modna manufaktura FRANČIŠKANSKA m JELKINA ESENCA, osvežuje ln razkužuje zrak, steklenica Din 14.—, dobite v drogeriji Adrije, Šelenburgova ul. L Foto-amater ji! Svetovnoznana tovarna »KODAK«, priredi foto predavanje z diapozitivi in ldnofilml v naravnih barvah v petek, dne 10. t. m. ob 20. url v dvorani konvikta v Frančiškanski ulici. Predava g. Kattollcky lz Dunaja. — Vstop brezplačen. — Od 18.—20. ure razstava Kodakovih izdelkov. Ptthlmann-ov čaj ublažnje kašelj tn razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. , Originalni zavojček 125 gramov din OgL reg. br. 1503/19361 v— Ljubljanske CM podružnice prirede 18. t m. (v ponedeljek) ob 20. v mali dvo* rani Filhannonije (Kongresni trg) predava* nje o temi: »Naša severovzhodna meja ia zemljepisnega in zgodovinskega vidika«. Predaval bo profesor Baš iz Maribora. Snov predavanja je zlasti za naše čase zelo aktualna in poučna za vse. zlasti pa za narod-noobrambna društva CM podružnice vijudno vabijo vse svoje člane, zlasti pa tudi mladino ln rodoljube k udeležbi [ 2,-u MATI UfM Borba za znanost ln ljubezen v prekrasnem tn napetem velefilmu LUC V MEGLI Danes dopoldne ob 10.30 url izredna predstava P" *ni*nn1h c^nah. TEt. 22-21 UNIO Film iz časa Fridriha Velikega PLES NA DVORU (Das schSne Fr&uleln Schragg) V glavni vlogi Hansi Knoteck Predstave danes ob 15., 17., 19: in 21. mrt Poskusite mariborske W0GERERJEVE HRENOVKE, so sočnate ter dnevno sveže. — Dobite jih samo v delikateal JANC, ŽIDOVSKA. Velika izbira vseh vrst čevljev TRIUMF po zelo ugodnih cenah* KOLODVORSKA UL. 11. u— Slovensko zdravniško druStvo priredi 59. znanstveni sestanek v petek 10. t m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice 6 predavanjem g. dr. Valentina Meriola, šefa infekcijskega oddelka obče državne bolnišnice o Pfeiferjevi žlezni bolezni (Lymphadanitis epideinica). Vabljeni vsi es zdravniki in medicinci! u— Primorski pisatelji in pesniki imajo v četrtek, 9. L m. ob 20 v Delavski zbornici literarni večer. Na tam večeru sodelujejo naslednji pesniki in pisatelji: dr. Ivan Pregelj, dr. Igo Gruden, Janko Samec, Josip Ribičič, Stano Kosovel, dr. Bogomir Magajna, dr. Vladimir Bartol, Ciril Kosmač. Opozarjamo na ta izredni večer! Organizatorno-propagandni odsek S. j. e. u. v Ljubljani. u— Najavljeno predavanje »Poklicna lena—mati« za četrtek 9. t. m. na šentjakobski šoli odpade zaradi smrti v rodbini pre-davaiteljice. Naslednje predavanje bo šel3 13. januarja 1938. u— Mlada pianistka Nada Brankovttevs iz Beograda, ki bo koncertirala v Ljubljani v petek 10. t. m. v mali filharmonični dvorani, je imela na vseh 6vojih dosedanjih koncertnih nastopih izredno lep uspeli. Njena igra je z oziro:n na njeno mladost tako dovršena in naravno3* čudovita da so jo ob neki priliki vzeli tudi na film, ko je igrala zmamenito Lisztovo fantaziio na motive iz Verdijeve opere »Rigoletto«. Povsod, kjer je nastopila mlada, izredno nadarjena pianistka. je imela vedno polne hise in vsak njan koncertni nastop je spremljalo občinstvo z največjim zanimanjem in občudovanjem. Zato opozarjamo tudi na njen koncert v Ljubljani v petek 10. t m. ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— V petih urah se naučite v«eb družabnih plesov ed'no v plesnem zavodu »Jrak®« v Kazini. Posebne ure za posameznike in družbe ter informacije vsak dan od 11. do 13. in 15. do 19. ure. u— Simfonični koncert »Ljubljanske filharmonije* V petek 17. t. m. priredi Ljubljanska filharmonija v veliki dvorani hotela Uniona svoi redni e;mfonični koncert. Koncert bo dirigiral svetovni dirigemt dr. Herman Scborchen. Na sporedu so: Mozart: »Serenadar, Rrelhms: III. frmfonija, dr. Sva-ra: >Simfonija« in Dimitrija Zebrertaj »Tele«. Prodajo vstopnic ie prevzela iz prijaznosti blagajna »Kino Union*. n— Frna Saek — slovita nemSka pevka ali nemški slavček, kakor ji pravijo, je bila nedavno povabljena v Ameriko in je prav te dni odpc^ov-ala na diališo turneio. Kdor še ni videl ali slišal te umetnice, naj si ogleda film '»Cvetje iz Niče«, ki sa od dames da-lie predvaja Kino Moste. Sodelujeta Paul Kemp in S^h^nhals. n— Zveza gospodinj in njene razstave. Vse razstave, ki jih je doslej priredila Zveza gospodinj, so bile dokaz resnosti, marljivosti in brezdvoinnem napredku te tako asrilne zveze. Sedaj je v društvenih prostorih razstava »Vse za bolnika«. Na razstavi sodelujejo O. U. Z. D. Protituberkulozni dispanzer. Dečji dom. Zaščitne sestre. Društvo babic in tvrdke, ki prodajajo bolnikom namenjene predmete Ker je razstava zelo poučna, zasluži, d« si jo osleda čim več obiskovalcev. Razstava bo od 9. do 12. t m. odrrta samo od 14. do 19. ure. n— Koncert Delavskega glasbenega društva »Zaria« v Ljubljani v nonedeliek 13. decembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice vam bo nudil nailepŠo zabavo. Na sporedu so sama izbrana dela. Cene so nizke. Vabimo p« noln^evHno udeležbo. — Odbor u— JNAK »Edinstvo« ima 10. t. m izredni članski sestanek s predavanjem ic debato. 10. t. m. je tudi zadnji dan za prijave za nagradni šahovski turnir. Odbor« v u— Mestna strokovna knjižnica. Včeraj ob 11. so imeli na mestnem poglavarstvu majhno domačo slovesnost z otvoritvijo strokovne knjižnice, ki so Jo uredili v prostorih kulturnega oddelka v Auerapergo-vi palači. Otvoritvi so prisostvovali vsi šefi mestnih uradov, o pomenu ustanov« pa Je izpregovoril župan dr. Adtešič. Služba pri mestni občini na vodilnih mestih zahteva poleg strokovnega študija in visokošolske izobrarabe še stalno izpopolnjevanje, zlasti pa mnogo vzpodbudnoerti, sistematike in primerjalnega študija. Te* miu namenu naj služi strokovna knjižnicah Načetoik mestnega socialnega urada, ma> gistratni svetnik Heribert Svetel Je poročal o socialnem skrbstvu Prage in Brna, kjer Je bil letos na študijskem potovanju. — Z ureditvijo nove knjižnice j« mestno poglavarstvo dobilo ustanovo, kti mu Je bila v resnici potrebna. Arh. Spio-čič je napravil načrte za knjižne omar*, Knjižnico vodi knjižničar Boris Wider. n— Luč v megli. Tako se imenuje veliki film, ki ga Je pravkar dobil Eli mi kino Matica. Film je eno največjih del elovečega ameriškega podjetja Warner Bros. Tvrdka ne štedi žrtev za svoje velike filme, ki »o» sama izbrana dela. Za naj oljši scenarlo, napravljen po proshilem Douglasovem romanu »Luč v megli«, se je javilo nad 7 000 tekmovalcev, saj je nagrad« iznašla 5.000 dolarjev, torej za vsako vreto 100 dolarjev ali okrog 5.000 din. NagTado v znesku blizu 250.000 din je dobil neki mlad novinar. Film obravnava velezammivo zdravniško zadevo, ki se s kratkimi besedami ne da opisati. Na vsak način je fMm vreden ogleda in bo gotovo treft v LJubljani »budil enako pozor-no«!t. kakor po vsem svetu._ DAMSKE I NOVOSTI Lončar — Raika — Stare modna manufaktura FRANČIŠKANSKA a— »Skedenj«, zabavno Kranjčevo komedijo ponove šentjakobčani danee, nadalje v soboto in v nedeljo ob 20.15. Igra, ki vsebuje mnogo komičnih situacij in duhovitih domisleskov, j i bila sprejeta pri vseh dosedanjih uprizoritvah z velikim navdušenem. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se js izvrstno zabavalo in nasmejalo. Pri predstavi sodelujejo prve moči odra. Ker 90 to poslednje predstave, ne zamudile prilika* ogibati si to duhovito komedijo. u— »Rešitelj človeštva« se imenuj« film velike ameriške filmske tvrdke War-ner Bros. V Ljubljeni ga bo predvajal kino Union. Včeraj dopoldne ob 11. jeuprtu. va kina povabila k posebni predstavi zastopnike naših umetniških krogov, obla-stev, zdravniške zbornice in prav posebno tudi tiska. Film Je brez dvoma veliko in lepo kulturno delo. Sloveči igralec Paul Muni, ki smo ga nedavno občudovali ▼ vlogi Emila Zola. Je kot Louis Pasteur enako močo prepričljiv. Dejanje samo ns prikazuje ljubavnih historij, marveč Pa^ steurjevo borbo proti skeptikom, njegovo idealno prizadevanja za reševanje človeštva pred najhujšimi udarci nadlog. Tudi vsi ostali igralci ln igralke so izbrani umetniki. u— Poklicna žena — mati. O tej snovi prodava v četrtek, 9. t. m. ob 20. na šentjakobski šoli prof. Dora Vodnik. Vsakdo dobrodošel. liint&lne tablete Osvežijo telo, krepijo živce in srcet O— Knjižnica splošnega ženskega dro-•tva. Rimska cesta 9. je nabavila zopet lepo število novih knjig domačega in tujega slovstva. Odprta je ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure. Dolžnost rsake zavedne žene je, da podpira to naj-•tarejto, vsakomur dostopno knjižnico. —u Preda\anje SPD o gorah, planotah Id ljudeh v Tibetu bo v petek 10. L ui. ob 20 v dvorani Delavska zbornice. Predaval bo 8. dr. Herbert Tichy z Dunaja, ki }e •den izmed redkih Evropcev, ki so imeli srečo posetiU sveto goro Kailas v Tibetu. V družbi indijskega prijatelia je poskuša! priti tudi na 7730 m visoki vrh Gurla Mandata. Šl-vilni diapozitivi bodo pokazali težkoče te ture, lepote in zanimivosti gorskega Tilela. Vstopnice so že na razpolago ▼ pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. Pla-» nci. uridit« polnoštevilno na to zanimivo predavanja. n— Aretacija dolgo iskanega vlomilca. V ponedeljek zvečer je stražnik povsem slučajno nalete) na mladega smuljivca, ki se mu je skušal umakniti in je nazadnje pobegnil na bližnje dvorišče. Stražnik je pohitel ta njim in moža aretiral. Na policiji so dognali. da jim je prišel v roke 3o-letni Dra-goslav Mitrovič. ki ga iščeta sodišče v Beogradu in pa 6odišče v Nišu zaradi Številnih vlomov. Mitroviča. ki je brez dvoma delal ▼ svoji 6troki tudi v Ljubljani, bodo po zaslišanju eskortirali v Beograd. u Obleke in Klobuke Kemično čisti Dar-va, pllslra ln lika tovarna Jos Reich. 2 Iz Celja e— SokolsKo akademijo, ki je 30. novembra tako lepo uspela, bo ponovilo Sokolsko društvo Celje-matica v nedeljo 12. t m. ob 16.30 v Mestnem gledališču. Vabljeni so tudi pripadniki zunanjih sokolskih društev. Zveze z vlaki in avtobusi so ugodne. e— Vodnikove Knjigc dobite v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova 2. Rado Pečnik — Celje. Frizerski salon »EDO PAIDASCIi« trajne kodre v decembru Din 60.—. Nisem dražji, delam z original preparatom. e— Koncert CPD. Na državni praznik je bil v veliKi dvoiani Narodnega do-uiu koncert Celjskega pevskega društva Ulede na Svečano priliko in na kvaliteto koncerta bi bil pač moral biti obisk znatni) boljši Me-8ani zbor CPD je najprej zapel džavno himno. CPD je na koncertu izv?j.ilo 7 me-iati.h in 3 moške zf ore Pevski zbor Je pod Strokovnim in pužrtvov;;ln m vodstvom pe-vovodje g. Peca feegule še izpouplni svojo discipliniranost, dinamičnost in pro-.nost, tenorska zasedba pa je prešibka kar se je opazilo zlasti pri moškem zboru. Zber je kljub temu absolviral razmeroma težki program z velikim uspehom. Zi. s i so ug jale Focts;erjeva »Ljibica«. Adamičevi »Vso noč pri poioci« in »Preizkušnja z ves obe«, Foer-eterjeva »Napitn ca«. Stu zinskega »Koži« a lepim bar i to-n.sk i m soiom g. Ivana Gro-belška in nova skladba dr. Josipa Celina »Jugtadnvija«. ki jo je izvajal mešani zbor s spremljevanjcin klavirja Na koncertu je sodeloval tu li čelist s. pro! Cenek šel 1-bauer. ravnatelj Glasbene Matice v Ptuju, k: je i mojstrskim obvladovanjem instrumenta. dovršeno teluiiko ter izredno fmeso in toplino fx>dajanja zadivil vm p «iuial<,c. Izvajal je osem skladb s tako popolnostjo, da je težko reči. kamera skladl'>a je bila podana najlw»ljše. Zaigral je tudi dve lastni skladbi »Uspavanko« in »Cnprirc o«, ki sta Be zelo le;*> uveljavili poleg estii'e;ra tehtnega sporeda Gteip. ravnatelja Šelbnuerja je spremljala na klarir.ru z vso dovršenostjo in poglobitvijo ga prof. Mirca Sancino-va Občinstvo se je oilolžilo vsem »o ielu-jjočim z živahnimi in prisrčnimi anlavz, za umetniški večer, ki je ta.ko l^po zaključil vneto proslav praznika 7elinipnja. KINO METROPOL prinaša danes ob 16 15. 18.15, 20.30 krasen film, ki se prvič predvaja v Jugoslaviji »CIG VNSK V KRI« (Zigeunerblut) V glavni vlogi Annabella in Henry Fonda. Ob 10.15 in 14 matineja »Lord Nelson«. e— žrtev divjaških napadalcev. V nedeljo zvečer so neznani moški pred neko gostilno na Ljubečni pri Celju napadli 21-letnega sina dninarice Alojza Rošarja z Ljubečne ter ga talko obdelali, da so mu prebili lobanjo Ln ga tudi poškodovali po vsem telesu. Smrtno nevarno poškodovanega Rošarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se do včeraj še ni zavedel. e— Danes vsi vabljeni v Narodni dom na Miklavž-»vanje. Priredi druišrvo »Soča«. Začetek ol 4 uri popoldne. e— Samo še jutri imate čas, da obnovite srečke drž. loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Vremenska poročila Dozdevno vreme v decembru po stoletnem J koledarju ! Dan je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut in se do 22. t m skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. j 8. 8 Brezmadež. spočetje M. D. C. 9. Peter Four. P. 10. Lavrctan. Mati B. S. 11. Damaz P krajec ob 2.12 N. 12. Aleksandei P. 13. Lucija T. 14 Dušan Splridion 8.15. Kristina oblačno topleje deževno lepo sončno, topleje vetrovno močni nalivi krajevni dež južno vreme oblačno Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 7. decembra Lhihliana 7. 753.9. no 9(5. Et. 10. sneg. 8.5; Zagreb 7 754.2. 1.0. 90 W2. 10. sneg 2.0: B-ograd 7 754 6. 3.0. 95 W2. 10. sneg 10.0: Sarajevo 7. 755.1. 3.0. 95. O. 10. dež. 1.0. Tetnperature: Ljubljana 2.8. —0 5: Zagreb 4.0, 0.0; Beograd 11.0, 2.0; Sarajevo . 2jo. 1 Iz Maribora a— MiniMcr sa telesno vzgojo naroda dr. T. Miletič si ie v teku včerajšnjega dopoldneva ogledal Mariborski otok. športna igrišča, sokolska telovadila in pi Šolske telovadnica. 0 delovanju mariborskega Sokol-slva se ie izrazil zelo pohvalno. S popoldanskim brzovlakom ob 14 uri je zapustil Ma-ril)or in so bili pri slovesu vsi predstavniki sokolskih in športnih organizacij. a— 50 obmejnih šol ho obdarovani!!t Toplo j« srce vrlih delavcev in neumorno požrtvovalnih sodelavk pri CMD. Tudi letos bo za božič obdarovanjih okoli 50 obmejnih šol. V prostorih pomožne šole so neutrudno na dalu pridne roke, ki pripravljajo velike količine najraznovrstnejših potrebščin za odpočil jatev. V teh prostorih je polno vsega: cele bale toplega zimskega spodnjega perila. blago za obleke, čevlji in šolske potrebščine. Učenke mariborskih meščanski šol in »Vesne« so pridno vezle perilo za svoje rev-ne tovariše in lovarišice. medlem ko ie Žensko društvo prispevalo lero količino volne. Naši trgovci in posebno industriiei so se vsak po svojih močeh izkazali in Jarovali za revno šolsko deco precej blaga Veliko }e nabran aga, a že več ie potrebnih in se dari-la še vedno lahko oddajo pri upraviteljstvu Pomožne šole v Cankarievi ulici. a— Protituberkulozni dinar. Zbirka za zgradio azila jetičnim bolnikom v Mariboru je dosegla v meseoi novembrj vsoto din 340779.25. Protituberkulozna liga se vsem stanovaniskim najemnikom in hišnim posestnikom naiiskreneie zahvaljuje' Izvan stanovanjske akicje sta darovala g. Oto Kiffma.in din 200 in g. Ivan Barvier din 100. namp«te venra na grob blagopokojnemu kleparskemu moMrti Fr. Karbi. Iskrena hvala. a— Šahovske novice. V nedeljo ie bil v Ptuju šahovski dvomafah me>d SK Železni-Čarem f* Maribora in Ptujskim šahovskim klubom, ki se te končal neodločeno 4:4. Posamezni rezultati so bili naslednji: prol. Gal.rovšak (P): Babi? (i) 1:0. Levačif (Pi: Regoršek (Ž) 1:0 Sirec (P): K lechll fŽ) reniis. Zelenko (P>: Vidovič (Z) 0M. Zun-kovic (P): Eferl (2) 0M. Pesi (P): Forav (Z) 1:0 Farn7>n (P): Potsajl (Z) 0=1. Fijan (P): Mach»r (Z) reniis. a— V Trstcnjakovi iiliri ie corel«. Mariborski gasilci so bili v poned-Pek zvečer alarmirani v Trsteniakovo ulico 18 kier ie v stanovanju železničarja Ivana H i«i;)tmana izbruhnil požar. Ko so gasilci prisoeli tjakaj. ie bila nevarnosl že odstranila in jim ni bilo treba stopiti v akriio. V Hauptmano-vem stanovanju «p je namreč po neprevidnosti 15-letne služkinje, ki je z gorečo svečo iskala perilo, vnela ot.-leka. na da bi služkinja, ki je b<'la sama doma to orsazMa. Šele Č37 nekaj časa ko ie bilo stanovanj žp v dimu. ie služkinia poklicala b 20 vriefilm »Konec in prei>o o<1 sveta« po romanti pisatelja WelVa. Med dodatki glasbena filma »Netopir 1.« in »Japonski kabaret« Iz Tržiča f— Kino predvaja danes filmsko opereto »Boccaccio* in Fox-tednik. Iz Novega mesta n— Ne zamenjajte dobre Philips radio g drugimi manj vrednimi znamkami. 20% znižani obroki. Din 141 mesačno. M. Vahter, Novo mesto. Iz Trbovelf t— Letošnji narodni prazn.k 1 decembra smo v Trbovljah prav le|>o praznovalo. S hiš so plapolale državne tro^jojnice, a zjutraj ob 9. se je vil po glavni cesti velik sprevod z Vod proti Trl>o vi jam. iiudaiska zastava jc veličastno vihrala na čelu sprevoda. pred katerim je igiala železniča ska golba. Ponosno je korakala deputacija Sokola z 1 verna praporoma in obe gasilski četi Trbovlje in Vode. Polnošteviinc so bdi zastopani rezervni oficirji v uniformah iti v civilu. Pri s'užbi božji k' jo je celeb ial vojni kurat in katehet g. Mirko Ritej. se je zbrala vsa elita bz doline. Občino »ta zastopala žui;an Jakoli Klenovšek in podžupan Robent Plavšak ravnateletvo TPD številni inženjerji. Zastopani so bili vsi državni in civilni uradi po svojih Šefih. Cerkveno opravilo je povzdignila šo.ska mladina s krasnim petjem in z državno himno. Slovenski fantovski odsek je bil odsoten. Zvečer je bi'a v Sokok'jze Zupane. L. Mrzel ln Tone Seliškar Za večer vlada v Kočevju veliko zanimanje ln prireditelji smejo najbrž pričakovati, da ga bo narodna javnost sprejela kot manifestacijo slovenskega jezika ln slovenske kulture na k -teri morajo aodelovatl vsi sloji prebi- 1 vala i/a. Iz Ptis}a J— Ljudska anJversa v Ptuju. Dns 9. t n. ob dO. bo preja v« I v prosvetni dvorani v Mladiki univ. prof. dr. Goeai o temi: Vprašanje in problemi pravega narodnega gospodaistva. j— Plazovje pri Bori« odpravljaj*. Poročali smo pred tedni, da se je v gozdu blizu mosta v Borlu vsul na cesto velik p Laz. še zdaj je promei močno oviran. Ofcebje cestnega odbora se je dalja časa trudilo, da plazovje odpravi. Ker pa je pri čiščanju nevarnost. da se plaz na novo udere. so morali le dni delo ustavili. Vendar ie cesta za promet do nadaljinega odprta. Pričakuje se, da to bUMvtai denarno podprla to delo, k! ga Je treba Umeljilo dovršili zavoljo velikega prometa na tej cesti. I - £rtev avioniobiliata. 78-letna kotarion Mariia Crimrov* od Sv. Marjete $e Je molila v Ptuju. Ko se je vračala domov, jo je v Spublji odbil neki avto s ceste na travnik, kjt-r je obležala e hudimi poškodbami. * RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob običajnh urah veličastni zgodovinski film »Križarske vojne«. Vstopnina k vsem predstavam lega filma je znižana. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes Charlie Chaplinov film »Moderni časi«. Knltarnl pregled »Lopovščine« ▼ mariborskem gledališču Zaključek prvega umetnostnega tedna v Mariboru je prineslo prijetno presenečenje. V zadregi trenutka, zaradi nemožnosti vpri-zoritve Potrčeve »Kreflove kmetije«, se je združilo zlo in dobro. Zlo: Ker je bilo tre ba stikati za primernim nadomestilom. Dobro: Ker je vprašanje, da-li bi ne šla na*i oderski literaturi v izgubo dragocena reč. ki je po naključju'prišla na oder na zaključni rfa.i umttihos.i ega tedna. Ta usoda |e doletela dr šnudcrlove »L»» povščinev 1 ri sk^m- e.icdetari problem »trikola« izven za-ko.isk -ua okvira. »Lopovsčiuarcki« učinek rešilve lega problema, ko se večletna Iju bica svoiega šefa Petriča hoče iioročili s Pelričevim nečakom Slavkom, je v prav za prav edino možnem izhodu, ko se nazadnje izkaže, da mia vsakdo od trojice svojo >lo povščino« na vesti. Drugi skeč. ki obravnava slučaj umetnega splava, se zakliuČuje s prikrito »iopovšči no« vseh treh akterjev: Zdravnika, ki |e izvršil operacijo, pacientke, ki ie zanosila v svojem telesu človečki plod za zaročen čevini hrbtom, in končno ^kruouilaiUno stro giga r>olicijskega komisarja, ki mora vso zadevo radi »očetovske prizadetosti;« ljubljenega sina edinca potlačiti V tretjem skeču gre za uničenje oporoke pokojnika, ki pa je hotel pred smrtjo o;o-roko spresieniti. pa ga je »bala žena« prehitela. Mlada vdova uniči oporoko, za ka tero nikdo ne ve razen starokopitnega no taria ter njegovega zanešenjaškega priprav nika. Na vse tri se prilepi madež »lotx>v-SČine«; na 6taraga notarja, ker za protiza konito dejanje ve. pa ga ne naznani, na vdovo, ki oporoko uniči, in na notarskega nripravnika, ki je apiritus agens te »lopovščine«. V neko občo parodijo pa se aprevrže epi log. kjer lahko vidimo, da ie s pravilnim pravičnim oceniwanjem teh »lopovščine, kj to s* ali pa niso Avtor je te svoje tri ske*e z epilogom tehni&no, miselno in vsebinsko krapko izgra- dil. Sočna duhovitost, posrečeni tehimični prijami, klena dikcija, prožna dialektika, esprijska domiselnost, pestrost momentov, te in še druge okoliščine predstavljajo postavke, ki zajamčujejo uspeh na vsakem odru. Pomanjkljivost je morebiti le v manj posrečeni vrsti-tvi skečev: Drugi na6[iorno najmočnejši, naj bi bil zaključni. Epilog bi bilo treba v smeri izgradnje ler duhovitost: 3|M>iolniti ter ga dvignili na kvalitetno stopn io treh skečev. ker sicer zasenčuje njih učinkovito prodornost. Za igralce so bile t« »Lopovščine« pre-cejšiua »kost«, ki so jo naši najboljši temeljito. moislrsko obdelali. Za to galerijo likov n podob je bilo otipati obilo dobre volie, vzgona. zanosa in temeljitosti. Jože Kovič, ki ie sodeloval budi kol »režiser« v epilogu. ie oskrbel primaren odrski okvir in začrtal tudi osnovne fKJteze posameznih U|>odobitev. Elvira Kraljeva, naša prva igralka, je pred gledalci na široko odprla svoio veliiko umetniško dušo: Razigrano ko-ketna in razvajena kol Miliea v prvem, presunljivo potrta in strla kol pacientka v Irugetn. naivna in nezman.sko narodna kot mlada vdova v tretjem skeču. Vse tri podo-so bile v umetniški zrelosti gloltoko zalete in doživi jene, žlahtno, pretehtano za-iete in zgrajene. P. Kovjfev Petrič ie bil dobrohotno seriozen stric (v prvem skeču) Njegov policijski komisar v drugem skeču nabreklo skrupulanten v svojih dolžnostih, stari notar v tretjem dejanju pa na vso moč starikav, v mrtvo črko zakona zagreben, brez poleta in »lopov?činar-ike« fantazije. Tudi Rado Nakrst je bil kvalitetno na isti stopnji z E. Kraljevo in P. Kovjfcm v uspeli izgradnji treh povsem razliknjočih se po-dob. V mladostnem zanosu vzkipova njegov Slavko v p^veni skeču; topla človečnost prepaja ljegovega zdravnika v drugem in človakoljulmost njegovega notarskega pripravn;ka v tretjem skeču. »Lopovščine« so ob krgtni predstavi mariborsko kulturno publiko razvnele in ogrele. Avtor je bil deležen toplega priznanja. Tudi vence je prejel. Stvair bo gledališča nedvomno izdalao polnila. —ec Koncert Ivana Noča V petek je priredil pianist Ivan Noč v veliki dvorani Pilharuiomoue družbe svoj prvi letošnji' klavirski veier. Sporad je sestavil večidel iz skladb, s katerimi je žel mnogo uspeha v Beogradu, Sofiji in v Italiji ob svoji zadnji koncertni turneji. Na prvem mestu Bacho>v (prav za prav Vivaldi lev) orgelski koncert v a-inolu v pian.stovi priredbi, naio Bachova fuga v c-molu, prav tako prirejena jx> orgelski, potam 12 Cho-pinovih preluidijev, prvi nokturno in troje etud istega avtorja i'ej znatno obsežnejši prvi polovici sporeda se je priključila krajša druga, ki je vsebovala le Lroje krajših skladb Rimskega-Korzakova, Liszla in Ca-stelnuova-Tedasca. Prirejanje orgelskih in drugovrstnih skladb- za klavir je dolgo &:sa veljalo med pianisti za merilo prave pianistične miselnosti in sposobnosti. Dandanes se zopet od-povedujpjo aranžiranju. odkar so prevladovali glasovi, ki lo odsvetujejo v korist stilni čistosti sporeda tn skladb. Zaras odvzame vsaka priredba do nekod značaj skladi e. ki je naozko povezan z zvočno predstavo določenega instrumenta. Pred vsem velja to za orgelske skladbe, kajti vzlic povnšnj podobnosti med klavirjem in orglami — podobnost je skoroda zunanja, — je zvok orgel bistvano različen od klavirskega ln marsikaj, kar zveni v orglah pretresljivo« je na suhoparnem klavirju le trhlo okostje. Noč je bil kar moči vesten pri transkripciji obeh skiadb Vie nekoč pri mnogih ocenjevalcih bilo očrtano kot samovoljnost, je seJaj Noč pre-dočil kot poglobljenje, tehnično dovršenost pa kot podlago vsaki interpretaciji. Rimskega-Korzakova »Cmrljev let« je priljubljena. efektna točka, posneta po Schu-b3rtovi »Čebeli« in prirejena za vse mogoče in nemogoče instrumente. Ne tako Lisr-tov »Vodomet v vili E te«, ki s^da med naizrelejša klavirska dela velikega moistra. V tej skladbi, ki vsebuje polno mistične vernosti in vedežnaga pogleda v glasbeno bodočnost, je r>odrediI skladatelj briljant-n«st neodrekljive tehnike izrazu, ki ni le popis vodometa. temveč slika Hu&°vnega stanja. Skladba zahteva zategadelj izredne koncentracijo ter bi po vsebinski *trami soa-dala boli v prvi del sporeda Kajti Castel-nuovo-Tede^fo. prav kakor Rimski-Korra-kov. v skladbi »Dolgi valovi«, ne ve povedati dosti osebnega aln pomembnega in se zadovolji s konsekventnim ponavljanjem etudaste formule v delnici, ki jo -premija iz akordik^ izvedena melodija levice. Navdu-enje. ki je spremljajo pianistovo izvedbo že od kraja, se je stopnjevalo od točke do locke in doseglo, da je dodal četvero took: NVagner-Lisztov Finale iz »Valki-re«. Pagauini-Lisztovo eludo v e-duru ter dvoja Chopinovih preludijev. Številna in odlična publika ie prišla v polni meri do zadoščenja in že zdavna slutene odlike našega klavirskega virtuoza so se odlično izkazale na leni večeru, ki je bil že znatno od-vrnien od zgolj tehničnega prikazovanja v notranjost in izraz. Koncerl Ivana Noča je dokazal, da nam j? v njeni dorasel pianist prvovrstnih zmožnosti in interpret v sodobnem smislu besede: ne več povdarjalec samega sebe. temveč vestnik v skladbah pričujoče osebnosti skla-dataljev. V tem 6nrslu gre poz Iraviti njegov petkov nastop kot kre|»ek korak v novo, pomeuitno deseg petih oktav od nizkega do visokega es, resnični dvojni slac-eato in še marsikaj, kar »na moj bratec. To so za nas res da zelo nanavadine stvari p« se jih bomo že navadili, saj na zadnje ne gre za to. kaj na kakšnem koncertu vidii, temveč kaj slišiš. — K. Kocjanfič. »Hrvatska revija« o katalogu razstave slovenskega novinarstva. Zagrebška »Hrvatska revija« je priobčila v dacembndkem zvezku prav simpatično poročilo o znanem katalogu, ki ga je ob priliki novinske razstava izdala ljubljanska sekcija JNU. Poročilo. ki ga je spisal Franjo Pavešič. označuje pomen in urediitev razstave ler poudarja njen lepi uspeh »Uopče oijala izložba slovenskega novinstva bila je Iijej>a manifestacija s ciljem, da se upoznaju široki narodni slojevi sa slvaranjem i radom žurnalista i 6 njihovom važnoni i odgovooioin utogonn n iavnom životu«. Nadalje pravii pisec: »Od same izložbe nije ništa manje interesantua isSoimarna publikacija koju ji uredio poznati slovenski kritičar i publicist Božidar Borko. U toj študiji treba na prvom mjesttt istaknuti biografski pregled slovenskog novinstva od g. 1797 do 1936. koji je brižno sa-stavio dr. Janko šlebinger. Taj je pregled vrlo važan za upoznavanje i za dalinji študij slovenskoga novinstva, te on predstavlja dokumentiran prilog k upoznavanju i dalj-njem proučevanju slovenskog novinstva«. Pisac izraža želio. da bi tudi Hrvati dobili kmalu kaj podobnega. »Proteus«. ilustriran časopis za poljudno prinodoznanstvo, ki ga izdaja v vešči redakciji prof. dr. Pavla Groslja Prirodoslov-no društvo v Liubljani, priobču.je v pravkar iziŠli 8. Številki članek Rafaela Bačar-ja »Ko Dtnfki gnezdijo« (s 6 slikami). Franca Dobrovoljca prisnevek »Charles Nodier, .ilirski' nrirodoslovec« in Mavricija Zgoni-ka članek »Dravsko polje in njegovi sestavni deli« (z 2 sPkama). V rubriki Drob.i« vasti piše P. Grošeli o na iverjem sodobnem angleškem f:ziku. pred tedni umrlem lordu Ruthefordu of Nelsonu. V. Petkovšek o al-pinskem vo^inu na ozemlju bivše štajerske, G. o višini nebesnih utrinkov. J. H. pa o novi teoriji o onigenezi v ontoganezi amfibi,j. Lepo ilustrirani l:st priporoča že sama vsebina, ki je s svojo plemenito tendenco. da vzbuja liubezen do pirirode in širi 7ninie o njenem ž:vljenju. ianes po-trehneTša kakor kdaj prej. Francoske literarne naerade so bile raz-d°liene minuli teden. Nagrada Goncourtove akadenvie je bila oodeHena Charlesu Plis-n;eru za rvovelrsffVio zlrr^o »Fraux Pa9«e-r»or's<. narrida Fenv.na Ravmondi Vincen-tovi rs ruraPsfični ronian »Cam^agna«. nagrada Renaudot Jeanu Rogissiartu ra delo »Merva'e« ki irHe te dni s Predgovorom C^arles.i Bra;l>anta in Prix TnteraMil Ro-m*:fMi Rousselu za roman »Vallee sans prin-tempe«. v Krmite uboge ptičke! GospodarifTC Zasedanje tarifnega odbora Tarifni odbor bo o podrobnostih predloga blagovne tarife razpravljal sele n: na zasedanja v februarju V ponedeljek se Je pričelo v Industrijski zbornici v Beogradu zasedanje tarifnega odbora pod predsedstvom pomočnika prometnega ministra g. Mate bchnellerja. IN a one vnem redu tega zasedanja je, kakor znano, reforma današnje železniške blagovne tarife. Predsednik g. Schneller Je v svojem uvoanem govoru očrtai osnove predlagane tarifne reforme. Dejal je, da je bistvo reforme v tem, da se tarifa poenostavi m da prinese večje dohodke železnici. Po podatkih železniške uprave se finančno stanje naših železnic zboljšuje. Zboljšanje je prišlo predvsem, ker so se izdatki zmanjšali na najnižjo mero, v zadnjem času pa so začeli naraščati tudi železniški dohodki. Najslabše je bilo leto 1934/35. Do leta 1936/37 so se dohodki povečali za 124 milijonov Din ali za 6%. železniška uprava pa ima znatne in nujne potrebe glede vzdrževanja naprav, ki se kažejo tudi v povečanju predloga novega proračuna prometnega ministrstva za 232 milijonov Din. Zato je treba povečati dohodke od blagovnega prometa. Privatni blagovni promet je znašal v netotonskih kilometrih 1. 1932. le 66.6% prometa iz 1. 1929., v L 1936. pa 72.9%. Polovico celokupne prevožene količine predstavljajo gozdni proizvodi skupaj s premogom. Kmetijski proizvodi pa predstavljajo skupaj s kamenjem in gradbenim materialom eno tretjino blagovnega prometa. Z reformo blagovne tarife naj se spremeni tudi tarifa za ltomadne pošiljke. Namesto dosedanjih 6 razredov naj bi veljal v bodoče en sam razred. S tem naj se poenostavi tehnično poslovanje. Pri vagon-skih pošiljkah se število razredov zmanjša od dosedanjih 101 na 21. Predlog nove tarife uvaja tudi 15-tonske postavke, medtem ko so doslej veljale le postavke za 5 in 10-tonske pošiljke, za nekatere vrste blaga pa je veljala tarifa na osnovi tovorne težine. Poleg strukturnih sprememb tarifnega sistema je omeniti predvsem spremembe, ki imajo tarifno-političen značaj. Sem spada. znižanje tarife za vagonske pošiljke na kratke oddaljenosti do 50 km, zaradi konkurence drugih transportnih sredstev. Poleg tega predvideva tarifa pri največjih oddaljenostih preko 800 km nekoliko nižje postavke. Največje spremembe so predvidene pri vozninskih postavkah od 50 do 800 km, to je v onih relacijah, kjer ie promet naigostejši in najbolj intenziven in ki se nanaša na pretežni del privatnega blagovnega prometa. V teh relacijah je predvideno povečanje voznin, ki se giblje med 8 do 20%. Po izvajanjih pomočnika ministra g. Schnellerja je član tarifnega odbora dr. Stanič iznesel svoje mišljenje, v katerem je kritiziral predlagano reformo. Poudaril je zlasti, da je promet letos naglo narasel, kar prinaša samo na sebi povečanje železniških dohodkov. Poleg tega avtomatičnega povečanja dohodkov ne bi bilo treba iskati Se novih dohodkov s povišanjem tarife. Glede na naše gospodarske razmere tudi ni na mestu uvajati nekako »konjunkturnoc tarifo. Opozoril je na stalno naraščanje režijskega prevoza blaga, ki znaša eno četrtino celokupnega prevoza. Treba je upoštevati tudi obremenitev prevoza z vozninako takso po tarifni postavki 101 taksne tarife. Ta taksa je bila pred leti še povišana in predstavlja danes občutno breme za gospodarstvo, obenem pa slabi konkurenčno sposobnost železnic. Ker je gradivo reforme zelo obsežno, je dr. Stanič v imenu vseh članov tarifnega odbora postavil zahtevo, da se na tem zasedanju samo načelno razpravlja o reformi blagovne tarife, za podrobno razpravo pa je potrebno prej dobiti mišljenja posameznih interesentov in gospodarskih organizacij. Tarifni odbor je zaradi tega sklenil, da se razdeli na sekcije, ki bodo podrobno proučile posamezne dele blagovne tarife. Tarifni odbor bo zaradi tega šele na prihodnjem zasedanju pričel podrobno razpravo o predlagani reformi. Sledila je načelna razprav o blagovni tarifi, ki so se je udeležili vsi člani tarifnega odbora. Ta načelna razprava se je nadaljevala tudi še včeraj dopoldne. Na pripombe posameznih članov tarifnega odbora je podal podrobna pojasnila zastopnik železniške uprave, pomočnik generalnega direktorja državnih železnic g. Cugmus. V svojem izčrpnem poročilu je g. Cugmus posebno poudaril, da železniška uprava ceni tarifni odbor in želi sodelovati s tem posvetovalnim telesom, ker prav dobro ve, da se da tako važen instrument narodnega gospodarstva, kakor je sistem železniških tarif, izpopolniti samo sporazumno z zastopniki narodnega gospodarstva, tako da bo v korist tako železnicam kakor tudi narodnemu gospodarstvu in da bo ustregel vsaj v glavnih in bistvenih črtah i enim i drugemu. Po poročilu g. Cug-musa so vsi člani tarifnega odbora izjavili, da se sme načelna debata o tarifni reformi smatrati za končano, in so sprejeli tale sklep: Tarifni odbor je na sejah v Beogradu dne 6. In 7. t. m. po vsestranski načelni debati o predlogu reforme železniške tarife soglasno sklenil: 1) Ugotavlja, da se predlog železniške uprave lahko vzame za osnovo za nameravano reformo železniške tarife. 2) Z zadovolistvom je vzel na znanje izjavo zastopnika železniške uprave, da se bo končna klasifikacija blaga izvršila šele tedaj, ko bodo končana vsestranska kon-sultirania prizadetih gospodarskih krogov v popolnem soglasiu s tarifnim odborom, pri čemer bodo vpoštevani posebni Interesi nosamezmh gospodarskih panog. Priho^nia seja tarifnega odbora bo meseca februarja prihodnjega leta. M Naraščanje zaposlenosti se je ustavilo Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu septembru. Ti podatki nam kažejo, da se je naraščanje zaposlenosti ustavilo in da kaže zaposlenost malenkostno oslabitev. V septembru doseže zaposlenost vsako leto drugo kulminacijsko točko; prva jp v juniju, v juliju sledi skoraj vedno malenkostna oslabitev, potem pa se zaposlenost zopet dviga do najvišjega stanja v avgustu. Letos pa je razvoj nekoliko drugačen. V juniju smo imeli 713.835 zavarovancev, v juliju je število padlo na 707 429, v avgustu smo dosegli najvišje letošnje stanje 721.051, medtem ko je v septembra skrpno število zavarovancev padlo na 716.674. Od avgusta do septembra smo torej zabeležili nazadovanje za 4377 delavcev; lani se je v septembru število zavarovancev dvignilo za 7556, predlanskim za 7652, 1. 1934. za 3218 in 1. 1933 za 3243. Samo v letih naglo nazadujoče zaposlitve, to je v letih 1931. in 1932. je izkazovala statistika nazadovanje, v vseh prejšnjih letih pa smo imeli vsako leto prirastek. V primeri z lanskim letom imamo seveda znatno večje število zavarovancev in znaša to povečanje 65.025 zavarovancev, v primeri s septembrom najslabšega leta 1933 pa znaša prirastek 174 600. Nasproti lanskemu septembru beleži največji prirastek zavarovancev gradbena stroka (gradnje nad zemljo, gradnja železnic. cest in vodnih zgradb in industrija gradbenega materiala), kjer smo imeli letos za 24.781 zavarovancev več nego lf>ni V gozdno-žaearski industriji in v industriji za predelovanja lesa je bilo letos v se je septembru število zavarovancev za 10.189 večje nego lani. Znaten prirastek beleži tudi tekstilna industrija, kjer je bilo v septembru 7093 zavarovancev (13%) več nego lani. Zanimive so številke, ki se nanašajo samo na gradnjo cest, železnic m v^uiun zgradb, torej na javna dela. Pri teh javnih delih je bilo v vsej državi letos v septembru zaposlenih 10.341 delavcev (30.8%) več nego lani, statistika okrožnega urada v Ljubljani pa zaznamuje v tem mesecu pri javnih delih 439 zavarovancev manj, kar znaša 10.3%. Gornji podatki nam kažejo, da se je obseg zaposlenosti pri javnih delih v Sloveniji zmanjšal, medtem ko je v ostali državi narasel za eno tretjino. Od posameznih okrožnih uradov izkazujejo glede celotnega števila zavarovancev v primeri z lanskim septembrom največji dvig okrožni uradi v Banjaluki (+26.9%), v Karlovcu ( + 25.5%) in v Nišu ( + 17.2%). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je znašalo v septembru povečanje nasproti lanskemu letu 10.5%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od avgusta do septembra povečala za 0.15 na 23.42 Din ih je bila pri tem za 1.45 Din višja nego lani in za 1.65 Din višja nego pred dvema letoma. Skupni mesečni zavarovani zaslužek Je znašal v septembru 419.6 milijona Din nasproti 358 milijonom Din v lanskem septembru, 323.5 milijona Din v predlanskem septembru in 312.7 milijona Din v septembru 1933. V primeri z lanskim septembrom je bil letos v septembru zaslužek delavstva 61.6 milijona Din aH za 17.2% večji, v primeri s senterr.brom 1933 pa za 106.9 milijona Din ali za 34.3%. NabavS^alsia zasfnaga državnih uslužbencev ln Glavna zadružna zveza Prejeli smo: Upravni in nadzorni odbor Zveze nabav ijalnih zadrug državnih uslužbencev sta na svoji plenarni seji dne 4. in 5. decembra 1.1., poleg vprašanj docela notian je-organizacijskega in poslovnega značaja, ki zanimajo zadružni pokret državnih uslužbencev, obravnavala vsestransko tudi položaj, ki Je nastal zaradi nasprotujočih si gledišč glede ustanovitve Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji. Upoštevajoč samo odredbe zakona o gospodarskih zadrugah sta upravni in nadzorni odbor ugotovila, da je pravilno samo ono gledišče in da je pravilna akcija, ki ji je svrha, da ustanovi Glavno zadružno zvezo z cilji in nalogami, katere ji postavlja sam zakon. Brez dvoma je obžalovati, da se v tem vprašanju niso mogle sporazumeti vse zadružne zveze. Vendar to ne sme biti razlog, da se ne vztraja na tem stališču, ker se volja zakona in njegove pozitivne odredbe morajo spoštovati in uresničiti v stvarnosti. Z ustanovitvijo Glavne zadružne zveze, ki je bila izvršena 3. t. m., se ustvarja vrhovna zadružna matica v naši državi z ono obliko in vsebino kakor jo sam zakon predvideva, ter je dana možnost docela enakopravnega sodelovanja pri izgraditvi zadružništva v naši državi vsem revizijskim zadružnim zvezam v duhu osnovnih načel zadružne ideologije. Vsako odstopanje od stališča, ki je povzročilo ustanovitev Glavne zadružne zveze, bi nasprotovalo zakonu in bi škodovalo interesom zadružništva, a pot imtakem interesom najširših narodnih slojev, ki sti potom zadružništva hočejo zboljžati svoj gmotni položaj. Zadružništvo državnih uslužbencev prosi kraljevsko vlado, da v tem usodnem trenutku zaščiti striktno izvajanje pozitivnih odredb zakona v duhu intencij, ki so jo navdajale, ko je ta zakon predložila zakonodajni oblasti. • Po informacijah iz Beograda so tudi dru-de zadružne zveze, ki eo bile doslej včlanjene v stari Glavni zadružni zvezi pripravljene prestopiti v novo Glavno zadTužno zvezo in so nekatere od njih ii prijavile svoj vstop v novo Glavno zadružno zvezo Stara Glavna zadružna zveza pa objavlja preko Agencije Avale v zvezi s sklicanjem redne skupščine za 3. januarja 1938., da je pripravljena sprejeti v članstvo vse doslej navčlanjene zveze, če imajo vsaj 50 zadrug in če eo vršile revizijo do dneva, ko je etopil v veljavo novi zadružni zakon. Gospodarske vesti = Naknadni krediti k proračunu za Iet:> 1937 38. V zve7,i z novim proračunom za leto 1938/39. je finančno ministrstvo predložilo tudi naknadne kredite za t:kuče proračunsko leto. ki znašajo 424 milijonov din Oi tega odpade akoro 1(10 milijonov na po večanje uralniških prejemkov za čas od 1 oktobra t, 1. do 1. aprila 1938. nsd-dje 2.7 milijona din za stroške naše delegacije v odboru za ne vmešavanje, i milijone din za ndedeJfce na sfefturoi nastani v Pluta, 11 milijonov din za plačilo pnvega obroka na podlagi pogodbe o uvodu bencina b Romunije, 4 milijone din za letalsko progo Beo-grad-Sarajevo-Dubrovnik, 2 milijona din n kratko val no radijsko postajo od Centralnega presbiroja, 1.5 milijona din za stroške ▼ zvezi z volitvami senatorjev Itd. = Plačilo prve anuitete »a kmefke dolgo-ve. Iz Beograda poročajo, da je Privilegirana agrarna banka prejela do 2. decembra na račun prve anuitete za kmečke dolgove 115.6 milijona Bin to je okrog 51% zneska, ki M ga morali kmečki dolžniki vplačati za prvo anuiteto. Dne 1. januarja bo morala Privilegirana agrarna banka izplačati denarnim zavodom prvo anuiteto za odstopljene kmečke dolgove. Doslej so banke in zadruge na račun te prve anuitete vzele le za 28 milijonov Din predujmov. «= Naši trgovinski odnoSaji t Francovo Španijo. Beograjski »Jugoslovenski kurir« objavlja informacijo, ki pravi, da ni izključena možnost, da Jugoslavija vzpostavi trgovinske odnošaje z nacionalistično Španijo in da pošlje v Burgos trgovinskega predstavnika. Po vzpostavitvi uradnih od-nošajev med Anglijo in nacionalistično-Španijo, se Jugoslavija ne more odreči svojim gospodarskim interesom ha področju Fran-cove vlade. Borze 7. decembra. Na Ijubjanski borza eo se avstrijski Šilingi danes trgovali v privatnem klirinjru po 8.71.V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.69, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 27.375. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.00. v Zagrebu pa za konec decembra 13.99. za konec januarja 13.9550 in za 15. maj 13.93. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tenderci notirala 418 — 419.50 (v Beogradu * bil promet po 419). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2398 65 — 2418.25, Beriin 1734.03 - 174790. Bruselj 731.94 — 737.01, Ourih 996 45 — 1003 52. London -214.99 — 217.04. Newvork 4*72.26 _ 4308.57 Pariz 146.14— 147.58, Praza 15..54 — 152.64 Trst 225.95 — 229.03. Curih. Beograd 10, Pariz 14.69, London 21.61. Newvork 431.6250. Brwe!j 73 4250. Milan 22.75. Amsterdam 240.65. Berlin 174.10 Dunai 80.60. Stoc.kholm 111.35, Oslo 108.60, Kobenhavn 94.4750 Pran-a 15.21, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 418 — 419.50, 4% agrarne 54 den 4% ee-verne agrarne 54 den:, 6% heglnške 78.50 den., 6'/» heglnške 78 50 den., 6°/» dalm. agrarne 76.50 den.. 7% invest.. 95 den.. 7% Blair 84 — 84.50, 8"/o Blai- 93 — 91; delnice: PAB 214 — 217, Trboveljska 240 bi., Sečprana Os jek 165 •'en.. Šfčerana Veliki Bečkerek 650 bi., Dubrovačka 405 — 430, Beograd. Vojna «koda 418.50 — 419 (419). za dec. 418.50 — 419.50, 4°A> severne asrrar-ne 51.50 bi.. 6% heglnške 79.25 - 79 50 f79.50), 6% dalm. agrarne 76.75 d«m. (77), 1% invesit.. drobni komi d i 95 bi.. 7% hip. banka 9950 den. (100). 7*/« Bbb" 8^.50 — 85 (84 50). 9% Blair 93 75 — 9150 Narodna banka 7500 — 7575. PAB 212.50 — 213.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 7. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 96.50, za maj 94, za julij 87.375, koruza: za dec. 54.375, + Novosadska blagovna borza (7. t m). Tendenca nespremenjena. Pšenita: (78/79 kg) baška 175 — 177, banaška in srerrsika »Og« in »Org« 272.50 - 2b2.50, >2« 252.50 — 262.50; »5« 232.50 - 242.50; >6« 212.50 — 22250: »7« 182.50 — 192.50: .8« 125 — 130. Otrobi: baški sremski in banat-eki v vrečah 91 — 94. Fižol: baški beli brez vreč 204 — 206. + BudimpeštanSka termlnska borza (7. t. m.). Tendenca slaba. Koruza; za maj 12.71 _ 12.72. BOMBA2 + Llverpooi, 6. decembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.47 (prejšnji dan 4.52), na maj 4.58 (4 62), S švicarska sirarna S o m b o r. KUPUJTE ODLIČNE SIRE! Zahtevajte cenik! Pošiljamo tudi poštne pošiljke najmanj 5 kg. IS POB T Nemd o našem Smoleju »Svojim očem nismo verjeli .. pišejo in m tak« opominjajo vrlega Jeseničana Pravica? ja izšel uradni zbornik nemške smučarske zveze, ki prinaša med drugim izpod peresa dr. Hermana Harsterja poročilo in kritiko svetovnih amuških tekem v Chamonixu. Vztrajnostnl tek na 50 km opisuje takole: Nezaslišan je bil uspeh Italijanov, ki so kar s tremi tekmovalci zadali pošteno luknjo v skandinavski zid, saj je bil njihov Demetz 3., Scalet 8. in Scillig 10. To bi bil najpomembnejši dogodek tega dneva, če bi ne bilo nič manj pomembnega: med prvimi je odšel na dolgo pot Jugosloven Smolej, od nikogar zapažen, od nikogar zapisan. Po točno 3 urah 52 minutah in 25 sekundah je pritekel prav isti Smolej svež in spočit na cilj, kakor da je pravkar malo pojužinal v bližnjem Car 1 ton hotelu, ne pa pretekel 50 km! Svojim očem nismo verjeli! Slednjič so objavili, da je ta sijajni dečko zasedel šesto mesto in izpodrinil veliko število elitnih smučarjev s prvih mest. A pri vsem tem je imel še toliko rezervnih moči! Sele polagoma se Je zjasnilo gospodom smuškim strokovnjakom, da je vendar ta-le Smolej že na olimpijskih Igrah v Ga-Pa zasedel 10. Isti zbornik prinaša tudi razprave • amuških poletih in aerodinamičnem smi>* čanju. Omenja Planico ln predlog našega saveza za uvedbo smuških poletov ln pravi med drugimi: »Nastopiti proti rezultatom, ki jih ja dala doslej Planica in proti možnostim nadaljnjega raziskovanja more samo nekdo, ki enostavno noče videti in proučiti mnogih stvarnih izsledkov smuškega športa, ki se pojavljajo v raznih smuških državah. Že ing. Straumann je pred več leti izjavil, da vidi bodoči razvoj smufikega športa v skokih v delitvi skoka ln poleta, in sicer v tej obliki, da se bodo morali skoki, ki dosežejo določeno mejo, povsem ločeno ocenjevati kot smuški poleti. Takega razvojrf in takšnega hotenja smučarjev paš nI mogoče ustavljati, večna borba ea dopuščene daljave govori dovolj zgovorno aa stvar. * Oboje r uradni lsdajl zveze. mM Zborovanje radvanjskih kolesarjev V nedeljo dopoldan se je vrS® v Maut-nerjevi gostilni v Radvanju redni letni občni zbor kolesarskega društva »Pošte-la«, ki ga Je otvoril Im vodil zaslužni predsednik g. Jakob LupSa. Po uvodnih pozdravnih besedah je g. Lupša v kratkih obrisih podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvideti prizadevanje in agilnost odbora, da se dviga zanimanje za kolesarski šport. V tej smeri je društvo doseglo lepe rezultate, zlasti na športnem polju in je »Poštela« priredila več lepo uspelih prireditev. Letos je »Poštela« slavila 10 letnico obstoja in je bila Ob tej priliki deležna priznanja s strani Kolesarskega sajveza, ki je »Pošteli« izročil krasno diplomo. Prav tako Je bil odlikovan za zasluge za kolesarski šport predsednik g. Jakob Lupša. Potem, ko se Je g. Lupša zahvalil vsem, M so gmotno podprli prizadevanje »Poštela« za propagiranje kolesarskega športa na našem podeželju in po poročilih ostalih funkcionarjev so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: Jakob Lupša, predsednik, Ivan Ka-pun, podpredsednik, Smerkar blagajnik, Odborniki: Spes, Gradišnik, Ružič, M^-ut-ner, Pelicon, Mauck in irgolič. Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne klubove zadeve ter so se tudi določile smernice za bodoče delo, nakar je g. Lupša zaključil lejpo uspelo zborovanje. V nekaj vrstah Tekme za zimski pokal, ki bi se morale po prvotnem načrtu začeti že 12. t. m., bodo zaenkrat odložene najmanj za 14 dni-Povod za to odgoditev sta dala zagrebška kluba Hašk in Gradjanski, ki imata za prihodnji dve nedelji angažiranih nekaj odličnih inozemskih moštev, pa ne moreta teh dogovorov sedaj preklicati. V ostalem pa bodo ligaši teh 14 dni porabili za to, da se bodo sestali na posebni konferenci in tamkaj določili vse termine in tudi ostale podrobnosti tega tekmovanja. SK Ljubljano bo na tej konferenci zastopal član upravnega odbora JNS major Vizjak. Gradjanski v Zagrebu, ki na veliko ro-vari proti nogometnemu savezu 'n --kuša za nedeljski občni zbor vpreči v svoj voz vse klube s področja zagrebškega pod saveza, se je pred kratkim s pogajanji spravil tudi na tretjega zagrebškega ligaš;. — Haška. Sestanek Je potekel brez uspeha, kajti Hašk hoče ostati na dosedanji Uniji — pri ZNP in JNS. Razgovori so imeli samo ta uspeh, da v nedeljo dne 19. t. m. — kakor smo poročali — v Zagrebu ne bo dveh konkurenčnih prireditev, temveč bo igral samo Hašk s Ferencvirosem. Službeno iz LNP. Sklicujem sestanek delegatov vseh ljubljanskih klubov za Jutri v četrtek 9. t. m. ob 20. v podsaveznem tajništvu. — Predsednik. JZSS opozarja klube in posameznike, da je zadn.ii rok za prijave v tečaj za vodje mladinskih smučarskih tečajev — sobota Zahtevajte povsod SAMO ORIGINALNI »Fruškogorski biser« belo — rez no — staro — slad kasto vino odlične kvalitete. B. MOSER, Zemun UL Moaerova 1. TeL 40-88. Zaloga tudi v Javnem skladišču Ljubljana 11. t. m. Ne odlašajte, dele je pred nami! Zbor amuških učiteljev. Izlet v čkofjo Loko je zaradi slabega vremena odpovedan, zato bo seja odbora ln sestanek članstva jutri zvečer v saveznl pisarni. Smučarski klub Ljubljana poziva vae tekmovalce, da se brezpogojno in redno udeležujejo sestankov, ki bodo vsak četrtek od 18.30—19.30 v lokalu Sm. ki Ljubljana, šelenburgova ulica v hiši Bate I. nadstropje. Občni zbor SK iUrlje bo jutri ob 20. r beli dvorani hotela Unioo. Uprarai odbor vabi vse članstvo, da ae zfoere občnem zboru poinoštevikro, tn ee š© zborom marljivo medsebojno ofbrveS5a & opozarja na ta zbor, kjer »e bocfc> reševala važna vprašanja na bodočo eesooo. Bo*stc «t,e ) ^eloP^ Glavna zaloga RADIOAPARATOV LNGELEN, BLAUPUNKT, SACHSENVVERK I.T.D. Najodličnejši aparati po nizkih cenah' „TEHNfK" J. BANJA! LJUBLJANA, Miklošičeva 20 Praktična BOŽIČNA darila za potovanje, za dom, za vsak dan in vsak stan priporoča A V 0 S, TEL. 2207. Kovčki, ročne torbice. aktovke, šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnlce. potne necesere. manlkl-ri. etul za šivanje. aa britje itd. Nahrbtnike ln turnlstre za planince, gam&še. — Vse v veliki lsbi-rt in nizki ceni. PRHLJAJ SRBLCICO IZPADANJE LOMLJIV OST las prepreči uspešno BIOLOŠKA KURA znamke SchrOder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTROVA-NE KATALOGE! I Barvanje las / Kodranje las / Moderni rdečkasti refleksi las e pomočjo »Kane«. / Nega ln porast obrvi in trepalnic Parf. ln kozmetika »OMNIA« oddelek 1/8. — Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. _____ TELEFON 97-67 _ IZPOSOJAMO RADIJSKE APARATE. „RADIO", r. z. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva 7. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! ZAHVALA Ob priliki težke in nenadomestljive izgube, ki smo jo utrpeli s tako prerano smrtjo našega ateka, odnosno brata, svaka in strica, gospoda JOSIPA TUŠAK smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se nam Je nemogoče vsem in vsakomur posebej zahvaliti. Zato naj sprejmejo tem potom našo prisrčno zahvalo vsi, ki so se nas v teh težkih dneh spomnili s sočutno besedo in ki so izkazali svoje spoštovanje in pozornost našemu dragemu pokojnemu s poklonitvijo vencev in cvetja, s tem, da so ga spremili na njegovi zadnji poti, ali kakorkoli. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. govornikom za lepe poslovilne besede, Sokolskim društvom in četam, Trgovskemu udruženju in vsem ostalim. Vsem iskrena hvala! Sv. Anton v Slov. gor., 6. decembra 1937. Žalujoča žena, otroci ln ostalo sorodstvo. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari. Sreda, 8.J ob 15. Dr. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Firma. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Četrtek. 9.: Julij Cezar. Red A. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Bela bolezen. Prsmierski abonma. Premiera. Hemarjeva komedija »Firma« Je nesporno ena izmed najuspešnijših produkcij sodobne, lahkotne dramske literature, vendar pa ima vsebinsko omembe vreden nivo. ker poda pisec v svoji igri psihologijo dveh svetov na tako zanimiv in aeprietranski nafto, da zasluži igra resnično [vozornoet. Nušifeva uspela komedija »Dr« je posebno zabavne vsebine in pokaže zmede in ho-matije, ka nastanejo zaradi krivo pridobljenega doktorskega naslova. Premiera Capkove drame »Bela bolezen« bo v soboto. Jedro dogajania tvori bila bolezen, ki izbruhne kot pandemija. To ye neke vrste kuga, kateri zapade ves svet. Ge-lialem zdravnik najde sredstvo zoper njo, ki ga pa hoče izročiti v splošno uporabo samo pod pogojem, da se sklene svetovni mir, ustavi oboroževanje in zabrani vsaka vojna. Nadaljnje dejanje kaže boj med pacifistom doktorjem in njegovimi nasprotniki. Režira C. Debevac. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 8.: Pri treh mladenkah. Izven. Izrid-no znižane cene od 24 din navzdol. Gostuje ga. Marica Brumen-Lubejeva, Četrtek, 9.: Gorenjski slavček. Red Četrtek. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Ančka. Opereta. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. Gostovanje Marice Brumen Lnbejeve. Pevka je pretekli teden odpela Floramy z izrednim uspehom. Iz nenadila je s spočitim, posebno svežim glasom ln prisr5no kreacijo, Jutri bo pila glavno partijo Hannerl v »Treh mladenkah«. Glavno moško vlogo Schuberta bo podal naš simpatični baritonist Kolacio, ki se je že lansko sezono aa najugodnejši način uveljavil. Grisi poje ga. Poličeva, Sehobra g. Gorski. Dirigent: D. Zebre. Uprava Narodnega gledališča prosi abo-nente, na poravnajo 4. obrok abonmana do 14. t m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Sreda. 8.: Skedenj. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 8. ob 15: Marija Stuart. Znižane cene. Ob 20. Pod to goro zeleno. Četrtek, 9.: Pri treh mladenkah. Red A. R A D I 0 Sreda, 8. decembra Ljubljana 9: Cas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Koračnice (plošče). — 9.45: Verski govec. (dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe i~!a 1 'hn lavek 3 Din %* 4 Iro ali laianje naslov* S D-n. N*'manjši znesek 17 D n. Fantka 8 l«< »t«r,*jfa oddam v dobro. oskrbo dobri družini al: j- Pšire na ogl. odd Jutra pod »Redno platem«. 31U23-14 Brivskega pomočnika re» diobrega, sprejme v »talno službo takoj Dragan Lisa«, Hnaataiik . _81096-1 Sobarica bofjie dekle, ki govori nemško in zna šivata, dobi za-poštenje. — Ponudbe: Julija Blaževič. Zag-eb. Tomičeva br. 3. 310444 Žensko moč iSJean za takoj, ki bi ml poleg malenkostnih del vodila kuhinjsko knjigovodstvo. Hočevar Franc, gostilničar pri Ftgovcu. 81070-1 Gospodična sprejema ka.pne in vsa rodna dela teir krpanje po miški ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3(1038-2 Služkinja ki m« kuhati teT w va jena tudi drugih hišnih del, dobi službo na d<*ž«li. prxnudl>e na ogl. odd. Jutra pod ■Bodoča kuharica«. 31047,1 Trgov, pomočnico dnbro prodajalko mešanega blaga lahko začetnea — sprejmem takoj. Bukovec Franc, Velika Loka, Dolenjsko. 31054-1 Kuharico sprejmem za večjo gtoetilno. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 31057-1 Mesarskega pomočnika za na deželo, vajenega vseh gospodarskih del sprej mem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31004-1 i* 1 Du 1*v*k « Od j tr«. »it lajanje aa«l"va 9 Dn- N»>man'4l toe»eJi 1» On. Dobra kuharica sposobna vseb hiSnlh del. v starosu žnico iščem Aez opoldne. Naslov v v»j. _ piate l.ooo Din, aluiba stalna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ____ 31045-1 Nočni čuvaj »tarejši iženjea brez otrok — dob' takoj mesto. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Ju trs pod šifro »Zanesljiv j22«. __30886-1 Prodajalca Sče Lončarska prod. radr. v Komendi za orodajo lončenih zdelkov na Vodnikovem trgu v Ljubljani v la?tm režiji. Potreben kapital Din 4. POO. S104&4 Trgovskega pomočn»Va dobrega prodajalca za obisk privatnih strank sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »TVg ob železnici«. _ 31048-1 Za fototrgovino sprejmem tako pošteno io skrbno gospodično, ki bi pomagala tudi v pisarni. — Izčrpne ponudbe z referencami pod »Redna« na ogl. odd. Jutra. 31104-1 Boljše dekle išče službo blagajničarke ali natakamice v boljšem lo kalu Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmožna dela« aiaoo-2 Mlad gozdar ki je dovršil dveletno dri gorcdarsko šolo v Marboru nastopi kot praktikant brez plač no. Zeld samo hrano io stanovanje. — Dopise na Franc Ma.lava&'č, Vrhnika Tržaška cesta št. 10. 31035-2 Šivilja perfektna, gre na dom saano v boljše družine.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša šivilja«. 31074-2 Barvarski moister izkušen, z dolgoletno pra kso sa bombaž in umetno svilo. išče dobro stalno mesto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Barvat«. 31067-2 Mirno dekle vajVno pospravlja, nja finih sob in meščanske kuhe. — išče službo. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod značko »Takoj ali pozneje«. 31032-2 Beseda 1 Dn davek S D1d ta šifro »Ji lajanj« aanlov« 3 Dia. Najmanjši znesek 17 Dn Zastopnika sprejme za bi dravski banovini. Ponudbe na podružnico Ju tra Celje pod »Siguren uspeh«. 31129-5 Frizerko prvovrstno v postih, sprejmem takoi. Plača od !«00—l'30rt Staina služba. Ziegler Rudolf. Sm«.rtinska cesta 4. 31128-1 Kontoristko zmožno knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence ter ostalih pisarniških del iščem. Plačam do Din 800 mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pedantna ia pr.dDa«. 31120-1 Laborant dob! službo v kemijski tovarni v Mariboru. Oferte na upravo »Večeruika«. Ma ribor pod »L. 37«. 31H04-1 Frizerko ali frizerja starejšo dobrp mx>č sprejme v stalno službo Salon K rajne, Celje. 31132-1 Frizerko mla^o, dobr-> mn". sprejmem. Ookaji Fnrnc, Novi trg it. 1. 31114-1 12E22E2? Vsak« Oomds 5f o®x la '-k t Dm: ia tifr« J) 1» '«£)« a* njo v« i «n">k lf Dta. Gospodična sprejema kapne in vsa ro6 na dela ter krpanje po nizki ceni. Naslov v vseh pošlo valncab Jutra. — Gizela Ličen. Celovška e. a® 31030-2 Mesarski pomočnik vajero sekanja iin prekaje-vanja, išče službe z novim letom. Ponud -e na podružnico Jntra Jesenice pod »G«>renjsko«. 31101-8 Vse vrste barve, lake, mizarske, slikarske in pleskarske potrebščine, nadalje VOŠČILO za PARKETE ln razne potrebščine za gospodinjstvo, kupite najbolje pri »Zamorcu" A. Klemenčič — LJUBLJANA — ŠTABI TRG 17. Gluski la 1 lXn lavek 3 Dui » šifr< ili lajanje oasl"v» f Dtn. Nairoanjš1 *ae»ek 17 Dn. Pianino dobro ohraejen. maha goni. prodam po ceni Po janska cesta št. 20 Dri tličje. levo. 31127-2« Velika zaloga gramofonov in gramofonskih plošč. — Bainjaii. Miklošičeva 20. 311)13-36 Singer in Pfaff skoraj nov Srvalnl stroj!, po zares nizkih cenab naprodaj ,'tudi na brokel pri »PROMET« 'nasproti k« /An&ke cerkve). 81073-39 »Berkel« stroj za rezanje šunke ln salame poren: prodam. Prule 28. pritličje. 31010-29 Mizarji! Elektro- univerzalni stroj S10 mm za takojšnjo dobavo. nov. samo Din .30.500 pri zastopstvu Ludvik Iler-šič, Ljubljana. Ramska 13. 31116-29 Beseda 1 Dn lavek S Din ta šifro ili lajanje naslova Din. Naimitnjšl znesek 17 Din. Prodam radio Pairve se: Idrijska ul. 13, Staji in dom. 31074-9 Radio skoro nov. 7 žarnic, za vse električne napetosti, in velik gramofon poceni prodam. Kolezijska 19. 31056-9 Ključavničarji, m^-niki! Vse stro.)« in orodje iz Nemč'je. kupite direktno potom zastopstva- Ludvik Ileršič Ljubljana, Rimska 13, Zahtevajte ponud bel 31115-20 Prispela nova nošHika prvovrstnih Šivalnih strojev. Najugodneje Mh kupite pri Ba,nja.i. Ljubljama. Miklošičeva 20. 31110-29 deseda 1 Da lav«,! 8 Di a šifro ail lajanje mhi«i> i Din. Najmanjši tneeot 17 Dia. Orehova jedrca in cvetlični med uajceneje nudi J. 41ENAR1 Domžale. 815« Sanke in smuči kompletne, dobite naj-agodnejše pri Izdelovalcu Fajfar, Trnov ska ul. 25. 30539-6 Smejali bi se radi? Pišite v drogerljo Gre gorl«S. LJubljana Fre iernova ul. 5. po najno vejšl, brezplačni cenik bumor. 30954 6 Oprema za špecerijo (stetaže isi pult) malo rab Ijena, počen: naprodaj. — Naslov v v»eb poslovalnicah Jutra. 30009-6 H»|-U 1 Dni lavek 8 Dit. šifro al' lajanje naslov* Da Naimnajši ine*f! 17 Da Obrtni zakon več izvodov kupimo. Knjigarna Bajnberg, Miklošičeva. 31110-8 Be»e šifro a|. • >va 5 Djl Najmanjši iae**A 17 D tu Pes nijav JnibečaT Cmešan) se je izgubil.' Sliši na ime »Rex« št. znamke !660. — Kdor kaj ve o njem. naj to jav' pr.ti nagradi na Trtnik, Ambrožev trg 9. S105S-27 Lovski pes jazbečarski brak. rjave barve se je zatekel v Hrastniku. Lastnik ga dobi pri Josipu Plazniku v Hrastniku. 310C6-27 Beseda 1 Dn davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia. Jesenovih plohov predam 8 metrov, suhih od 30 do 13 in boro-vih na lastni žagi Poren ta Franc, Sp. Hrušica pri Ljubi ;aoi. SI 072-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnic«, kupone 3", obligacij« kupujemo pn« tokojšnj- gotovini Rudolf Zore Llnbljana, Gledališka ulica 12 Telefor 38-1« 81069 1« E tSocevia 1 Din. davek 8 Dia. ta i io ali lajanje naslova i Dio. Najmanjši taeoek 17 Dn. NOVE PECI, ŠTEDILNIKE, OBLOGO, POFBAV1LA kličite tel. 83-57. A. KOVAC1C, Ljubljana, Vi&ka ul. 3. <70 U Perzijske preproge kakor tudi ostale pre proge, prevzemamo t strokovno popravilo do 22. t. m. na razstavi sa rajevske tkalnice pre prog v Ljubljani. Tyr6e cesta 8. 30738 3G Slava Gril Kreme m knjSge o kozmetiki Ceste na Rožnik 29. 81118-30 Pohištvo Beseoa I D ti lavr« t. Dir u š:fro Ui tajanj« naslov* S Dia. Naim«itjši aaeMk 17 Da. Radi odpotovanja prodam novo jedilnico in radio aipaj-at. Vel čolnarska ulica 15/IL aiKM-iie Pohištvo prodam, omare atole Rd. po najnižji ceni Poizve «e dnevno Levstikov« 31/JH, levo. Prepričaj*- sel Za vee eenj. nastavi jen ce mestne občane mi brivsko-frizerski aaon »POLANC«, Kopitarjeva nI. 1 (Vdaj mesitna hiša najugodnejše cen«. 31122-30 Zdi čudež, a se da znanstveno razložiti Verodostojne fotografije kažejo, kai vse lahko to novo presenetljivo odkritje * napravi za VAS V Tisoče mnogo Frizerji! aparat ca trajno onrlulaoijo »NAM«, še v dobrem stanju, poceni proda Dragan Lisac Hrastnik. 31067-6 G. I'b Botman: Gcspod Kozamurnik postane umetni jahač Ta čas je bil tudi gospod Kozamurnik že vstal iz bele brozge; najprej je godrnjaje izpraznil cilinder. Delavci so z izbuljenimi očmi strmeli v ta »živi kip«, in pri tem je eden izmed njih nehote izpustil vrv, ki je še vedno držal zanjo. Tresk! so padli gospodu Koza-murniku ostanki rajnkega okna na glavo. Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Razber-ger v največji izbiri po razprodaj nlh cenab. do bite v Dalmatinovi 10. i nasproti botela Stru kelj). 30982 6 Patent »Kraljica neči« ki se naloži le enkrat dnevno im greje ve« dan. je v zalogii pri A. Semen-'č in drug, Ljubljana, 6eva cesta 15 Besetla 1 l>in lavek 3 Diu za -tli lajanje oa.«lova 5 Dia. Naim^njš* tnt»ei 17 Dn. Jabolka Opozarjamo na Izredno priliko da se založite zopet z najfinejšimi šta jerskiml jabolki: kosma čl. kanade. voščenke mošančkl baumanove renete, zlate parmene carevlč itd v ceni od 1.75 do 2.50 din zadnja možnost cenenega na kupa Zalomite se za zl mo. Prodaja v četrtek 9 tn petek 10. decem bra — Ivan Oblak. — Glinška 3. trgovec 30864 34 Jabolka namizna za izvoz proti ta-Vo''šn;emu plačilu kupujemo. Rr-Mvmvne ponndibp na pi-Miklošl- dnižmeo Jutra v Cel;n pnd | >rzvm-«. Kupu;eimo tinlii hra- 31060-6 Litoželeznih ie»*rnenic prodamo 17 komadov. _ Lesna, Beethovnova ul. 6. S106S-6 stove hlode nad 60 cm. 31131-34 Toplodarje, peči in mizne štedilnike, priporoča poceni - želrek 17 Dn. Trgovino m-efenega blaga. 40 l«t obstoječo. izredno donosna točka, oddam zelo ugodno ▼ najem. K. Pecbar. Skof H Loka. aioai-17 Trgovino t megutim blagom, ataro vpeljano, dobroi
  • 6o, v trgu 310412-12 [ na najprometoejši točki — ' vsled družinakiTh razmer oddam r najem. Naslov v vseli poelovalnooah Jutra. Sir. 88-17 Kupim (Weda 1 Dn. ^->Tek 8 Din u šifro al lajanje naslov* i Da. Naimanjši ta Djl Najmlajši u«wl 17 Da Hranilne knjižice niziiib lwnara n uvodov OB V t/.N 1( t, BUNt VREl>N jS I Nt PAPIKJh KA /.S t BAN ON h IN DRIujej». i>taiuo po aaj »:šj- e»n x tak •jšujhb ;zplač;la v g"t«.vini Trg aR bančnih posla« Alojzij Planinšek -jobljana Beethovnova 14/1 Telefon 35 10 80-16 Posojilo Din 8.000 za dobo onega leta proti garanciji io visok iim obresti m iščem. Ponudbe na gl. odd. Jntra pod šifro »Gotovino rabim«. SI 108-16 Kateri starejši gospod bi posodil 40-le«w: r"«T»e I ali 4."00 D'n do maja. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hvaležna«. 81068-16 Lokal pripravni za pnosmo ali obrt, oddam na dvorišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jute«. 31062-10 mrm THM Booeru 1 Dto lavKk & Din w lifro al: lajanj* naslova 8 Dia. Na)m*ajši taMek 17 Dia. Hiša tristanovanjEka, s velikim sadnim iin zeleniadnkm vrtom v Šiški blzu cerkve in tramvajske postaje za Din £i0.00ti h pitate roke naprodaj. Rellektanti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Globus«. 810&1-20 Kovačnica r Mariboru t vsem iBreo-turjem zaradi izselitve na predaj Ponudbe pod »Kovačnica« na podruinioo Jutra Maribor. 31186-2H Dvodrurinsko vilo 10 »ob. zamenjam za enodružinsko 6 ob). Na slov oddati v ogl. ©<}d. Jutra. Sl!S9-2fi (NSERIRAJ V „JUTRUU! Stanovanja Beaeda 1 Din davek " LA u *'lr.' «1 lajanj* naslova Dia. Rijmiilil uttei 17 Dia. 1—2 sobno stanovanje iščem centralno N-ieče. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod *Sameo« ailOB-3ia Dve sobi s kopalnico, brea ali s kuhinjo, r strv.gem oentrn. — solnčno io komfortno, iščem za takoj. Naslov pustiti v 31082-0* Enosob. stanovanje čieto prortorno, v območju širšega centra, feče za L februar starejša gospa, ki redno plačuje. Ponudbe na Kokalj, Mirje & SOOTO^la Dijaške a obe tSrMtla | Din lavek 3 Din u šifro ali lajanje naslova 5 Dia. Na'manjši caeaek 17 Da sinoe-28 Breznlačno sobo lepo, orldorn pošteni po-strežkinS ra dva dni dola v t»dinu. Mrje. Dobri1.ova wv 6. 3rjl05-33 Sobe išie Sobo r oentrn, opremljeno aH prazno, z doirnfVi hra.no ali brea, išče saimskn g «;>od s 16. decembrom odnosno • koncem lerta. Ponudbe na podružnico Jutra pod šifro »Udobno«. S1136-33a Bo it Vida vozi tramvaj štev. 1« in tam pri Flrml „STAKLO" B. Tober dobite bruSene servise za liker, vino in vodo od din 33.— do 115.— ZA MAL DENAR SI LAHKO IZBERETE porcelan in steklo za svoje gospodinjstvo Btn.f.1* 1 Dm. lavek 8 Du> t» lifro ah li inie naslova t Dia. Najmanjši ueael 17 Dm. Gospod ki ae Je voz3 v nedeljo c jutranjim vlaikom (XI. razred) iz Ljubljane do Kraaja v navzočnosti treh oseh, se prosi za naslov, ki naj ga odda v ogl. odd. Jutra pod šifro »Glavobol«. 810912-31 Bnrzp/afen oouk Dražbe Bere!«va 6 Dn. Najmanjši znesek 17 Dn. Izredna priložnost 3. decembra ob ia sodišče »oba 116, dmaiba bi« g spodairsfciih poslopij, hleva, garaže, vrta Vodmatski trg 4. Najmanjši pooudei 1O5j308^O. Kavcije 16.P10. 31097-32 Na javni dražbi na R'ipčem. pn domače pri Zaločniku. se bo prodalo pripravno kmečko posestvu, sesto;eče h gospodarskega Dijakinjo sprejmem na stanovanje ta- ™ gospodarskega koj ali 1. januarja Klanr, P.a. še v popolnoma kopalnica in pom^f pri uče- -v0b6'^aJ 111 nju. Puhar. Poljanska T ^T^ Sfernih gozdov. nju. ie/ra. c. 3C973^22 Be*«oa t Dtn Uvek S Db u šiir« ah lajanje naslov* "> Dia. Najm«njš! tntw» 17 Da Lepo solnčno sobo oddam s posebn:m vhodom stofmišča eni ald dvema oecbama. — Zrdar Gospo-tveteka C. 10/Ul 3116^8 ^obrih stelra!kov 5 paj-cel prvovrstnih njiv, 4 prvovrstne travnike io pare le, na katerih stoji gn«>pod*r-skio n elopce- D ažba &e prične 1(2. decembra 19,7 ob 9. diopoldoe. Kupci se vabijo, kor se bo prodalo po znižan' ceni. Informacije v občini Dobrunje. — srez Ljubljana. 91080-38 rUl 281efna eosnodična »impatične znnanjoslr z ne- Lepo sobo opremljeno za eno ali dv« j kaj »rt vine. išče zna« a »sebi. oddam Klavir in ko- ! t bol;šim gospodom do 40 palnica na razi» la?o. Na : let. Dov m- pod »Dob;a slov v vseh poslovalnicah harmonik« podružnico Jutra. j Jutra Maribor. »1041-38 i «1035-24 | VanJt« beocia 2 Dn; lavek 6 Din ta dajanje davek 8 Din. za dajanje znesek Sd Dn. Obrtnik etar 27 ie«, želi spoznaj trgovsko noobraženo goejHj-diično po možnosti z znanjem nemščine, staro do 33 let. Ponudbe s sliko, katero se mi- pod diskrecijo na ogl. odd. Jutra pod »Lepa preteJtlasu. 31058-25 Beve