Ižav. 177
V Trsili v pone-siallcl* J&iniJs »19

v*ak d*n, udi ob nedeljah in prazmltib, zjtitraj. — Uredništvo: ufica 9v. Fraičttki AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošdjajo ured-— Nefrankirana pisnu se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fcdajatelj In odgovorni urednik Stefan Godina. — Lastnik konsorcij Hiia fedinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 — poi leta L 18*— in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In oprave 5tev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu iti okolici po 10 slotl.ik. — Oglasi s^ rH^aa^jo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Ogtasi trgovcev in obrtniftov mm po 20 stot.; osmrtnice, zshvale, poslanice in vabila po tO stot, o^fasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oghse sprejemi inseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20.
Mirovna konferenco.
KAKO JE BILA PADPISANA MIROVNA POGODBA.
VERSA1LLES, 28. Ves Versailtes je bil v zastavah. Kmalu po poldnevu so začeii prihajati časnikar« in povabljenci v sijajne dvorane. Podpips se je izvršil v zrcalni dvorani, ki je najrazsežnejša v grra-du. Galerija se je kmalu napolnila povabljencev in žuroatistov. Dolge mize, h katerim so posedi: delegatje, so bile postavljene v obliki podkve v sredini galerije. V skupini časnikarjev so bile zastopane vse dežele entente. Bilo je tudi mnogo elegantnih gospa. Poleg časnikarjev je bilo fotografov, kinematografistov. nekaj slikarjev in mnogo risarjev različnih narodnosti. Tajniki kon-forc.^ j so posedli okoli osrednje mize. Krasni vrtovi. ki se raztezajo pred galerijo, so bili popolnoma izpraznjeni in so jih nadzirali vojaki pehote. Množica je stala po bližnjih cestah in pred vrati gra-Ju, -kozi katera so kmalu zaćeli vstopati ministri velevlasti in odposlanci vseh zavezniških držav.
Vodja zapisnika VViUiam Martin ie vstopil ob 14*30. Ni <p a IhI v diplomatski uniformi, ampak v fraku. Ta -je nkrer;l za:'nje odredbe za cerimonijo •podpisa treh predloženih zapisnikov. Ob 15. uri je bila galerija tako polna, da ni bilo već dobiti mesta. Bilo je navzočih okoli 100 diplomatov iz vseh Ježe! sveta. Glavni ministri zavezniških velevlasti so vstopili v dvorano cb 15. uri. Slika je bila v resnici učinkovita. Ob njih vstopu je vladala popolna tišina. C!emenceau, Wilson, L!oyd George in Sonnino — spremljani od dotičnih od-poskmcev — so zasedli in&sta okoli osrednja mize.
Ob 15. <uri sta prišla nemška delegata Miiller in Bc-H s tajniki. Willlam Martin jim je stopil naproti :n jih spremil v dvorano. Nemška delegata sta bila smrtno bleda. Pripognila sta glavi na lahno ter ?la na svoji mesti.
Oemenceau, ki sta mu sedela ob strani VVilscn in L!oyd George, je otvoril sejo, rekši, da je glede mirovnih pogojev dosežen sporazum !ned zavezniškimi in pridruženimi vlasfmi ter nemško državo. Besedilo pogodbe je pri pravi i en o. Predsednik konference je potrdil pismeno, da je besedilo, ki bo podpisano, popolnoma istovetno -besedilu izvodov, ki so bMI že izročeni nemškim delegatom. Sedaj se pogodba podpiše in podpisi bodo nepreklicno obvezni, da se vsi določeni pogoji izvedejo lojalno in v polnem obsegu. Poživlja nemška delegata, naj podpišeta! Nemška odposlanca sta stopila k mizj\ kjer se je vršilo podpisovanje. Prvi le podpisal MiilieT, drugi Bell. Potem so sledili Wilson. Lloyd George in angleško odposlanstvo, Clem-encea-u, Pichon, Klotz. Tardreu, Jules Cam-bon. Sonrrno, Imperiali, Crespi in japonsko odposlanstvo, ki je (zaključilo vrsto podpisov velevta-;d. Potem so podpisovali delegatje vlasti z omejenimi interesi: Belgije, Bolivije, Brazilije, Grške in drugih. Kitajska delegacija nI podpisala.
Ko *e bil čin podpisovanja izvršen, je izprego-voi:i Cleuvenceau: Mirovni pogoji med zavezniki i>i ''Jem.lijo so podpisani. Seja je zaključena, zavezniški delegate prosim, naj ostanejo.
Nemška delegata sta 'zapustila dvorano.
Nato so delegatje odšli po velikih častnih stopnic »h iz galerije na vrt, k:er jih je obkolila množica, ki so jo medtem pusti-li na vrt, ter ie burno pozo ra vi jala delegate. L!o>d George in Clemerv-oeau st_i le s težavo došla do svojih avtomobilov. Tudi po cestah je množica viharno pozdravljala, rrrahajoč z zastavami.
Ob 15*45 je grom topov naznani* prebivalstvu, da c mirovna pogodba podpisana. Ob 15'50 je bilo vst: /vršeno, ne da bi bi-lo prišlo <io kakega posebnega dogodka ali protesta.
Bariz ie bil v slavju — v zastavah kakor morda st. rrrkdar. Na hoteHh, v kalerih so nastan jen razne delegacije, vise velikanske zastave*
PARIZ. 28. Danes zjutraj so se vršiti Izprevodi iiiakov, ki so nosili zastave vseh zavezniških Je/. J. Po me :j velikansko gibanje: slavi se mir z velik-rn navdušenjem. Proti poldnevu je bil sil naskok na vsa prevozna sredstva: množica je hote'a v Versailles. Tudi zvečer so se vršili iapre-vodi z gobami. Pripravlja se velikanska razsvetljava.
VVllsonova poslanica.
PARIZ. 28. WHson je objavil poslanico, v kateri iziavlja, da je mirovna pogodba podpisana in ratificirana. Ce ^e njene klavzule izvrše popolnoma in iskreno, bo to »magnacharta« novega reda stvari v svetu. Pogodba je trda. kar se tiče obvez in odmere kazni, naložene Nemčiji, ali trda je, ker so bile krivde Nemčije velike in iLh le treba (popraviti. Nič pa ni naloženega Nemčiji, česar ne bi mogla ta. vlast izpolnit!, in pridobiti si bo mo-šja zopet mesto, ki ji-po pravici gre v svetu, ako t** točno in častno izpolnjevala mirovne pogoje.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
PARIZ, 28. (»NazioneO Danes dopokhie bo imela četvorica sejo, da prouči položaj konieren-cc. ki nastane vsled \Vilsonovega in Lloyd Ge-orgevega odhoda. Verjetno je, da se skkne Iritra dovršitev mirovne pogodbe z Avstrijo, tako da jo bo r. ogoče izročiti kancelariu Renncrju že prihod-i.'-i t^fen. Jasno je tudi. (h se po prihodu italijanskega odposlanstva prično hitro zopet nova pogajanja ilede italijanskih vprašanj. Včerai je četvorica storila končnoveljavne sklepe o avstrijskih državnih dolgovih v smishi, da se morajo dolgovi
PODLISTEK
Cemn ? w
No Vojnović. — Prevedel M. C—č.
Ona je pevala v gledališču Costanza, a jaz sem — sviral malo korakov oddaljeno in — nisem vedel niti tega. da živi. Nekega dne, ko »o ravno opoludanski zvonovi pozdravljali vedro zimsko solnce (jaz sem bil na oknu in sem mislil na našo Gospo) je prišla k meni. Bil sem neroden, neumen, nevešč v kretanju iu govoru, v zadregi ali zopet z neodklonljivo silo. Gledal sem nje črni, globoki pogled in — razjezil sem se nanjo. Hotela je, da se združiva za koncertno potovanje za leto dnij — a jaz malo da jo nisem napodil. Bila je drzna, ponujajoč mi spremstvo, ki ga nisem potreboval, pogajajoč se z mano kot s trgovcem, ki prodaja piatno na lakte. Z namero, da mi pokaže trgovino, ki jo ponuja svojemu drugu, je sedla k
giasovirju in zapela.....
Od tistega časa sem bil premagan* uklonjen.
porazdeliti med vsemi državami, ki so tvorile avstro-ogrsko monarhijo.
Protesti nemške delegacije.
PARIZ, 28. »Journal des Debats« piše, da je Ha-niel protestiral pri Herrryju proti zaipisniku, ker sta bila nemška delegata uvedena pri drugih vratih, nego pa drugi delegatje ter se jima niso izkazale vojaške časti. Henry je poročal o tem ministru za vnanje stvari, ki se je nato posvetoval iz Dutasto in Hanielom. Odgovorili so mu, da se zapisnik ni iz preme nil ob prihodu, cm pak ob odhodu. Le tedaj so se nemškima delegatoma izkazale vojaške časti.
Wllsonov odhod.
PAJ?IZ, 28. VVilson odpotuje nccoj v Brest, kjer se ukrca za Ameriko. V nedcJjo se povrne tudi Lloyd George v London. Delo na mirovni konferenci se bo na vsaJc način naidaijevalo. Balfour bo zastopal Lloyda Georgea a Lansing Wilsona.
Francosko-amerikanska zveza.
PARIZ. 28. »New York Herald« ie pisal danes ■zjurraj, n.a je izelo verjetno, da zavezno pogodbo, s katero se zavezuje Amerika pomagati Francoski v slučaju novega napada s strani Nemčije, podpiše WHson pred svojim odhodom. Ce bi besedilo pogodbe ne bilo pripravljeno, podpiše namesto \Vilsona Lansing. Pogodbo mora odobriti amerikanski senat, in ie jo odobri, ostane ipogodba v veljavi toliko časa, dokler Zveza narodov ne bo nudila dovolinega jamstva za obrambo Francoske.
IZ ITALIJE.
Chfliod italijanskega odposlanstva v Pariz.
RIM, 28. Danes dopoldne so odpotovali v Pari« minister Tittoni, predsednik italijanskega odposlanstva na mirovni konferenci, in odposlanci senator Sclaloia. Magfgiorino Ferrari« in Marconi v spremstvu z os topnika Gugltelmija, tajnitka italijanskega odposlanstva. Na železniški postaji so se poslovili od njih ministrski predsednik Nitii z vsemi ministri in državnimi »podtajnika, nahajajo-čimi se v Rimu, francoski veleposlanik Barrere, rimski župan, prefekt in drugi odličnjaki.
IZ ČEŠKE.
Volitve na Češkem.
REKA, 28. »Jutranji List« ofejavlia poročilo o
izidu upravnih volitev, ki so se te dni vršile na Češkem, Moravskem in v Sleziii na podlagi proporci iona!nega volilnega načina. Glasovale so tudi ženske, ki so obdale svoje glasove večinema pro-tiklerikalnim kandidatom. V resnici sccijalnode-mokratska in narodna socijalna stranka ste dobili ogromno večino nasproti vsem drugim strankam skupaj. Klerikalci so poraženi vsopovsod. V Pragi, kjer so imeli klerikalci 70 mandatov {?), so jih ohranSi <samo pst. Socijalni demokratje so dobili večino tudi v Plzn.ki. Klasonem in vseli večjih mestih. »Pravo Lidu« piše, da upravne volitve ravno zato, ker so se vršile na podlagi splošne in proporcionalne volilne pravice, dobivajo zaradi svojega izida odločilno politično važnost.
»Riječ« poroča naslednje volilne iziđe iz Prage: Kramafeva ljudska itismokratska stranka 36.000 glasov m 29 mandatov, narodni socijalni 27.000 g*asov in 21 mandatov, mednarodni socijalni demokratje 26.000 glasov in 20 mandatov, napredni socijalisti 8000 glasov In 6 mandatov, klerikalci 7000 glasov in 5 mandatov, industrijalci 4000 glasov in 3 mandate, nemški scv jalisti 2000 ghsov in 2 mandata, nemški nacijonalci 5000 glasov in 4 mandate, židje 3 mandate in socijalisti-sronisti 1 mandat.
Krali Konstanti« v bedi.
PAIRIZ, 28. Dozroiva se, da se bivši grški kralj Konstantin nahaja v veliki bedi, ker ne dobiva od bivšega cesarja Viljema nikakršne podpore veČ-Ker je že prodal ali tzastavH svoje in kraljičine •dragocenosti, mora sedaj delali dolgove, da more živeti.
Amerikanske izgub« v vojni.
WASHINGTON, 28. Vojni oddelek izjavlja,-da vseskupne iagube na mrtvih in ranjenih tekom ofenzive ob Mozi ki v Argonlh iznašajo 120.000 mož, t. J. 10 odstotkov vsega na bojišče postavljenega moštva. V tej bitiki so izgubile Zedinjene države vseh skupaj 40.000 mož. Zedinjene države so oborožile vseh skupaj 4,800.000 mož. 2,086.000 mož so prepeljali preko morja, 1,300.000 se jft je borilo na Francos-kem. Skupno število v vojni zaradi drugih vzrokov umrlih <znaša 112.422 mož.
Oboževanje pruskega doba.
Praška vlinion« od 13. t. m.t ki smo jo prejeli sedaj, objavlja pod gornjim naslovom naslednji uvodnik:
Ententne vlasti gotovo že odpočetka niso bile nenaklonjene avstrijski republiki morda zarad nemškega narodnega jezika, onega jezika, ki ga v Alzaciji in Švici govore mnogoštevilni prijatelji entente kot svoj materini jezik in enako tudi veliko državljanov Zedinje-nih držav, ki so požrtvovalno izpolnjevali svojo vojaško dolžnost v boju proti pruski Nemčiji. Avstrija je bila pač kaznovana zato, ker se je popolnoma vdala oboževanju pruskega
strt. Njen glas, morda najlepši na svetu me je zvezal v verige, priklenil kot sužna. Ne čujem žvenketa verig, ali Čujem njihovo omejevanje, njihov čar. — Kakor boš morda že slutil, navezal sem svojo usodo na njeno slavo. Bianca se je za leto dni odrekla gledališču in je sedaj v Nizzi, kjer je nastopila prvikrat kot koncertna pevka, ki obrača hrbet kraljevstvu, v katerem je bila vladarica! Kaprica, morda potreba odpočitka, jo je nagnala, da si je izbrala družbo nepoznanega violinista ... Vsa je tajna zame: — odkod prihaja, kje je nje dom, kaj se skriva v hladnem oklopu njenega ponosa? — Tujina in nepoznanje. Edino to čutim, da poleg te žene drhtim kot ptica v roki dečka, da tuji nje prikaz podi nekaj skritega v mojem srcu, kar ni ljubezen, pa tudi ne srd. Ko jo podnevu slučajno srečujem v dvorani hotela, kjer stanujeva, se mi dozdeva kakor da bi videl v njenem oholem vedenju, v molč-ljivem, strogem izrazu bledega ji obraza, grajo in sočutje. Oh! k~ko majhen in neznaten sem poleg nje; jeza mi zapira grlo. Hotel bi jo užaliti, ponižati — vsaj za trecotek zmajati nje vladarsko hladnost, razbiti verige, ki so mi težje od železa. Ali... dovolj je en sam
duha, za strahovito izpridenje Hušljenja, ki si je iz zveze s požigajočo, strupeno, žene in o-troke utapljajočo prusko vojaško monarhijo ustvarilo »srčno potrebo« In strašilo za poga-ženje nenemških narodov stare Avstrije. No, za zadovoljitev »srčne potrebe« je pač treba tudi, da se nekoliko gara pri delu, kar bo pač treba, da se zmaga ves vojni dolg.
Ker se je Dunaj vedno navduševal za krvavenje in stradanja v prilog pruskemu policijskemu gespodovanju v Alzaciji-Loreni, se more sedaj po vsej pravici zahtevati od njega, da tudi nekoliko dela za svojega prijatelja. Ko je namreč lucidum intervallum dunajskega duha, dr. Lammasch, govoril, da se Avstrija ni borila za prusko upravo v Alzaciji-Loreni, ga je dunajsko trobilo zasramovalo na najne-sramnejši način. Pobeljeni dunajski umazani »?aljivi<x list »Muschete« ni poginila zaradi pomankanja naročnikov. Ravno tako tudi ne zloglasna *Neue Freie 1'resse«, ki je histerično kričala po avstrijskem vojaškem sodelovanju ila zapadu.
Ko se je zazdelo, da bi cesarjevo pismo princu Sikstu znalo odpreti pot k zaključitvi idiotskega klanja, se je neiiška buržoazija zgražala nad ogrožanjem zv;ze. Ob tej priliki se je jasno pokazalo, da so bili oni, ki so najogab-neje vohunili za veleizdajalci, sami najhujši veleizdajalci proti stari Avstriji. Ta Avstrija se je smela ugonobiti po zvezi s Prusko, ker so se Cehi srdili zaradi te zveze. Da je stara Avstrija na povelje iz Berolina v svrho ohranitve miru ponudila Trentin, je bilo samo po sebi umljivo; AIzacija-Lorena pa je bila sirovo jajce.
Najpreprostejše spodobnosti dolžnost bi bila v ostalem zahtevala, da bi se bili pri en-tenti, pri kateri so beračili za pomoč proti lakoti, vsaj oprostili, da niso tekom vojne nikakor protestirali proti izgredom nemškega vojevanja, oziroma bi bili morali vsaj pozneje brezpogojno protestirati. V ostalem pa se zdi, kakor bi bila Avstrija finančno 5e zelo močna. Ce more avstrijsko finančno ministrstvo dovoliti Bodenkredit-banki, da dodaja svojim ogromnim rezervam 5e štiri milijone, potem pač Avstriji ne gre tako klavrno.
Smešno se mora tudi zdeti, če pruski hlapci vsakega češkega Nemca, ki želi pametnega sporazuma s Cehi, razkričavajo za češkega hlapca.
• u m
Podajamo ta članek našemu čitateljstvu, ker jasno kaže, kako mišljenje vlada v Čehih napram Nemški Avstriji in prav posebej še napram Dunaju. V tako krepkih izrazih preje vedno kar najumerjenejša »Union- ni pisala nikdar, a marsikateri izraz smo morali cclo Še ublažiti, ker naš jezik glede »krepkosti« izraza preveč daleč zaostaja za — nemškim. In če piše »Union« tako na uvodnem mestu, si lahko mislimo, kako šele pišejo drugi češki listi. Iz vsega tega pa izhaja jasno, da posebnega prijateljstva med Prago in Dunajem pač ni in da ga tudi ni pričakovati tako kmalu.
Zakon a državljanstva kraljestva Srbov, Hrvata« in Slovencev.
ćleo I.
DržavJja-Hstvo ie enako za vse dižavtjanc kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo vene« v.
Člen 2.
Državljanstvo kraljestva pripada onkn. ki so bili oni -dan, ko stopi ta zakon v vedjavo, državljani kraljevine Srbije m Crne gore, nadalje onim, ki so bfH do tega časa pripadniki Bosne in Hercegovine aii pa so bal 6lam <5 pravico domovmstva) katere Izmed občin v bivši avstro-ogrski monarhiji, ki so pripadle v oblast kraljestva.
Cten 3.
Srbi, Hrvati in Stovencr, M imajo domovinsko pravico v občinaJi bivše avsfero-ojrrske monarhije, ki niso .pripadle kraljestvu, a žive s basno v kraljestvu ali se po pravici opcije P rišete v področje kra4jestva, dobe državljanstvo. Če izHrvijo, da žele biti državljani kraljestva.
Člen 4.
Državljani bivše avstro-osrske monarhije, ki so po svojem narodnem prepričanja Slovani, a ieso Srbi, Hrvati aK Slovenci, ter »im pripada državljanstvo krafjestva po dctfo&Hh čtena 2., prenehajo biti državljani kraJiestva, če se tekom enega leta po sklepu nierin^vnega miru izjavijo <za državljanstvo države svoje narodnosti
Cieu 5.
Državljani bivše avstro-ogrska monarhije tujih narodnosti, ki so dobili pripadnost, odnosno do-inovinstvo na ocentja kraljestva pred 1. januarjem 1871. imajo pravico, da se tekom dveh let po sklepu detmitivnega mirn izjavijo aa državljanstvo svoje narodnosti in izseki te območja 'kraljestva.
glas iz njenega grla — in že sem njen suženj
—	suženj z dušo in telesom. Čudne misli se mi vrte po glavi ko v sijaju prepolne dvorane poslušam pesem svoje tovarišicef Jaz imam svoje gosli, ona pa svoj glas. Na mojem glasbilu se zrcali vsaka pika, vsak zakotek duie kot greben v nepremični morski globini. Toda — kaj odseva v žarki« divni pesmi Btance? Ako bi mogel pogledati v notranjost tega prelepega kipa, ako bi mogel z anatonnčnim nožem prerezati to grlo, te mr&mornate bele prsi, da bi videl... kaj?
VidiŠ, moj Gjuro, da nisem prenehal govoriti o njej. Ali ni to znak bolezni? — A, kar je naj-čudoviteje in najresničneje: ne ljubim Biance?
—	Tuja mi je kot v prvem trenotku, ko sem jo videl. Jutri bi se mogel ločiti od nje, ne da bi zadrhtela niti ena žila v mojem telesu. Kar me vleče k njej, me meče na kolena pred tem malikom, leži izven nje. Jaz ljubtm — njen glas. Razumeš-li to neumnost? — čim je odprla usta — čutim, da ta glas ima telo, ima roke, ima usta, za katera bi dal življenje. Tedaj hlepim, da bi dozaal vse, poznal vse — — — ker sem ljubosumen na vse tiste, ki poslušajo ta glas, ki so ta glas plačali, lin bi ti, oskrunili
Člen 6.
Onim državljanom bivše avstro-ogrske monarhije tujih narodnosti, ki so dobili pripadnost, odnosno domovinstvo na ozemlju kraljestva po 1. januarja 1S71., se dovoljuje v roku, navedenem v členu 5., da izjavijo ali sprejmejo državljanstvo kraljestva ali ne. Ako izjavijo, da državianstva ne sprejmejo, ali če se njih izjava ne tsprejme, so čojžni, da se iizsele iz območja kraljestva.
CI en 7.
Izjave .po členih 3.—6. je treba podati državni upravni oblast: prve stopnje na kraju rednega bivališča. Izjave po členu 6. bo oblast opremila s svojim mišljenjem in oddala ministru za notranje zadeve. On odloča o odobritvi izjave ter »e njegova odločitev izvršna.
Člen 8.
Zakonski otroci slede v državljanstvu očetu, nezakonski ina&eri, zakonska žena možu. ter ob enein z njim izgube državljanstvo v slučajih člena 15. točka 2., 4. in 5. samo tsiaj, če se skupaj (Z njim izsele in dobe novo državljastvo.
Člen 9.
Oni, za kogar se ne pozna državHanstv, a je rojen m prebiva- v kralje^vu, ta se smatra za državljana -kraljestva, dokler se ne ugotovi, da je inozemec.
Cten 10.
Inozemska oseba more postati državljan kraljestva :
1.	ako jo kot nezakonsko dete inozemke poza-koni cče-državljan kraljestva;
2.	ako se v kraljestvu sprejme v redno državno službo;
3.	če se ji na njeno prošnjo Izrecno da državljanstvo.
Člen 11. -
Kdor prosi za državljanstvo, mora dokazati:
1.	da najmanj »pet let neprestano biva v ozemlju kraljestva;
2.	da je polnoleten, aH da mu to depušča oni, ki je kot zastopnik za to odgovoren po zakonu;
3.	da je n>;gvo vedenje dobro;
4.	da so njegove imovinske razmere urejene, tako da -more s svojo imovino ali s svoiim delom vzdržati tsebe in svojo rodbino;
5.	da je dobil s strani svoje -države dovoljenje, da izstopi iz državljanstvu!.
Člen 12.
Od določil člena 11. so izvzete ono osebe, ki se po svojem jeziku ali narodnem prepričanju smatrajo za Srbe, Hrvate ali Slovence, a so tuji državljani. Tem se mora dati na njih prošnjo državljanstvo kraljestva izvzemši, če se dokaže, da so delali proti interesom kraljestva.
Člen 13.
Inozemcem, ki Imajo izvanredne zasluge za kraljestvo, more kralj na predlog ministra za notranje nadeve po zaslišanju ministrskega sveta dati državljanstvo. če sc mude na ozemlju kraljestva, ali če izjavijo, .'a se bodo na njegovem ozemlju naselili.
Cieu 14.
Državljanstvo za državljane po členih 11.—13. velja od dneva, ko novi državljan »pred pristojno upravno oblastjo prve stopnje svečano priseže, <ta bo zvest Kralju in državi ter da bo spoštoval zakone. Takoj po zaprisegi inu mora. pristojna oblast i/dati potrdilo o državljanstvu. Ako se oseba, poklicana k prisegi tekom enega leta, odkar jr je bil ipoziv dostavljen, ne zglasi, se bo smatralo, da njena .prošnja ne obstoja več.
Člen 15.
Državljanstvo izgube:
1.	Nezakonski otrok državljanke, Če ga pozako-ni inozemski oče, če dobi po zakonih očetove države pozaikonjenec očetovo državljanstvo.
2.	Oeebe, ki so brez privoljenja pristojnih oblasti stopile, odnosno stopijo v inozemsko službo, če jih ministrstvo za notranje zadeve vsled tega izpusti iz državljanstva.
3.	Osebe, ki so &e kot nastavljene! avstro-ogr-ske monarhije priselile na ozemlje kraljestva, a se bodo odpustile iz shfžbe, če niso že pred -tem v smislu člena 2. dobile državljanstvo.
4.	Osebe, ki so neprestano 10 let v inozemstvu, če to ni >po naročitu vlade. Ta rok se računa od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo in se prekine, Če oseba javi pristojni oblasti, da vzdržuje »državljanstvo kraljestva, zahteva potne izkaze in se javi oni konzularni oblasti kraljestva, kjer se mudi.
5.	Osebe, ki jLh na njih prošnjo pristojna oblast izrecno odpusti iz državljanstva.
Člen 16.
Odpuščanje iz državljanstva se ne more odreči, če je oseba, .ki to zahteva po zakonu samostalna ali ima odobrenje pristojnega zastopništva, ako je izvršBa svojo vojaško dolžnost ali je trajno oproščena, ako izpolni dolžnosti, -ki bi jih imela napram državi ali napram privatnikom in ako ni v preiskavi aH bila obsojena, a kazen še ne Izvršena.
Cten 17.
Odpust iz državljanstva velja od dneva, ko se izroči odpuščenemu potrdilo o odpustitvi fa državljanstva, a izgubi svojo veljavo, če de odpuščeni tekom enega leta. od tega dne napnej ne izseli iz ozemlja -kraljes^^a, ali ako je že pred tein nastopila kaka zapreka po členu 16.
Člen 18.
Odredba člena 15. točke 3. veljajo za vse slučaje, tta<sta"e od 1. novembra 191« naprej.
Člen 19.
Prošnje za sprejetje v državljanstvo in za odpust iz državljastva je nasloviti na ministrstvo .za notranje zadeve in iih oddati pristojni državni upravni oblasti prve stopnje. Ta oblast se prepriča, kaj je po zakonu potrebno ter pošlje prošnjo s tsvojim ^poročilom in mnenjem službenim potom ministrstvu. Njegova reSitev )e izvršena iz-vzemši slučaje v členih 12. in 16. Isto ministrstvo izdaja tudi -listine o državljanstvu in o odpuščenju iz državljanstva.
Člen 20.
Osebe, ki dobe državljanstvo po členu 3., členu 10., točka 3, odnosno po členih 11., 12. hi 13., dobe domovinsko pravico v oni občini, kjer so se stalno naselile. Ce občina odkloni priznanje domovinstva, odloča o tem končno minister ljl notranje zadeve.
Cieu 21.
Ko stopi ta za-kou v veljavo, bo dolžnost oblasti, katerim se bo s posebno naredbo naročilo, ia izvrše po predpisih tega zakona revizijo svojih s»prsov o prebivalstvu, odnosno da sestavijo nove ispise in sicer posebej za državljane ;n posebej za inoze-mce. Ti spisi se bodo najkasneje čez dva meseca od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, raz-položill javnosti v vpogled Vsakdo, ki ne bo .zadovoljen, ima pravico, da najkasneje po enem mesecu od poslednjega dneva objave spiskov izroči tej oblasti pritožbo, ter more ta oblast, če se ji zde pritožbeni razlogi umestni, izvršiti korekturo. V nasprotnem slučaju pa pošlje pritožbo v rešitev ministrstvu za notranje zadeve s svojim poročilom. Natančnejši predpisi o spiskih se b< lo izdali s posebno naredbo.
Cl en 22.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi ter preneha od takrat veljavnost vseh dosedanjih pred>pisov, ki ne soglašajo ž njim.
Cten 23.
Ministru notranjih zadev se naroča, dd ta zakon izvrši.
L Dnnič.
Otisci s putouanjo.
morda! Odkod — odkod prihaja ta vroči vrelec lepote, ki me opija — me zastruplja? ... Kadar poje, je boginja — večna kot poezija. Ali, čim je obmolknil ta glas in Bianca stopila s podnožja umetnosti — ženska je, kakor so vse druge. Tedaj ima najmanje trideset let. — In tedaj jo — Bog mi odpusti! — mrzim.
Nizza, 25. marca.
Kak večer! Zastonj ponavljam sam sebi, da so sanje — nekaj mi šepeče v tujini samotne sobe, da vse to vendar ni laž. Ne ... .prehodna obmama vzhičenja je vtrnila v noči kot plamen tistih sveč, ki so še poprej kresile v zapuščeni dvorani, ali nje pogled, nje beseda stoji tu vsajena v mojem mesu. Sedaj, ko bije polnoč na vseh zvonikih mesta in se mesečina ziblje na morju, hočem tebi, prijatelj, šepniti tajno, radi katere se mi trese roka in mi vroča para zastira pogled ...
Ne, ne pričakuj Bog ve kakih strašnih dogodkov: tisto, kar se dogaja v meni, zaposluje samo moje misli; borba je prikrita; nikdo je ne sluti, ali jaz? ...
Sinočni koncert je bil prirejen na korist poplavljencev Padske doline. Zaprosili so mene in njo. Ne vem zakaj, ali, tega večera
Radi toga nastade velika zbruka i negodovanje u općinstvu, a polemike i komentari u novinama. U republici nema mjesta Hof-kniksu (vrst naklona na koji je bio propisan po dvorskoj etiketi općinstvu naprama članovima carske kuće), mi se moramo riješiti bizantinizma i slično, čitalo se je u novinama — čak došlo je do interpelacije u gradskome vijeću Bilo je napadaja i proti učiteljicama, kaje su se opet branile, da nisu one, već da je školsko vijeće krivo, jer nije u tom pogledu izdalo propisa, koji bi više odgovarali novom duhu vremena. Čovjek bi se smijao, da nije povod odviše žalostan.
Oskudica posla je svakako jedno od najtežih pitanja, Što zvaničnost u napetosti drži. Pitanje se ne može riješiti sarno za sebe, jer je vezano sa sto drugih problema; jedan bez drugog ne ide, a sve najednoć nemoguće. Donekle se mora reći, da gospodarska politika nije najgora i da vlada kuša sve eksperimente, za koje drži, da bi išta mogli pomoći.
Austrija paktira s Poljskom za dobavu surovina, osobito benzine i petroleuma. Početkom mjeseca lipnja je ponestalo benzine, i mnoge industrije su bile prisiljene da zaustave radnju, dok su automobili bogataša vozili po gradu i okolici. Vlada je preduzela mjere, koje reguliraju potrošak benzine. Sa Cehoslovač-kom je u neprestanim pregovorima radi pitanja ugljena.
S Jugoslavijom je došlo do dogovora, i to u smislu rekompenzacija. U Beču je jugoslavenska banka, koja te rekompenzacije regulira. Ima slučajeva, gdje je došlo i do čudnovatih trgovačkih ugovora, naime izmedju jednog grada u Jugoslaviji sa gradom u Austriji. Na primjer Gradac opskrbljuje zagrebačke novine s papirom, dok Zagreb rekompenzira s ma-šću i drugim živežnim namirnicama. Bečke tvornice pokućstva slati će pokućstvo u Beograd, a Beograd Bečanom marmeladu (pekmez). Etente, u prvome redu Z. D. Sjeverne Amerike, šalju živež za Austriju i to na način da je poslednoj za pokriće troškova osjeguran zajam.
Dok se čine najveće poteškoće strancima, koji potuju po Austriji (u ostalome i u drugim državama nije putovanje najlakše poduzeće), a jer sila kola lomi, sjetila se je vlada nekadašnjeg za alpske prijedjele unosnog prometa stranaca. Držale su se duge sjednice izmedju vlade i interesenta, i pošlo je za rukom, da se je za ovu godinu osjegurala sezona u Satzkam-mergutu. Prognosticira se najbolji uspjeh, tim više, što je strancima osjegurana i prehrana. Štajerska se u tom pogledu drži rezervirano,
sem pričakoval z neko čudno slutnjo. Bilo mi je kakor da tuga. ki nekaj časa sem zastira mojo narav, mora izginiti; — čakal sem da prasne električni tok in razčisti vzduh, ki je ležal težak okolo mene. Ko mi je rekel sobar, da me kliče Bianca Rivelli, sem se stresel nehotč.
Povabljena sva, da sodelujeva — je rekla Bianca, privzdignivši se izpred glasovirja. Pozvala sem vas, da se posvetujeva. Te stare note so mi že zoprne . .. Ali znate vi kaj novega? . . .
Nisem vedel, kaj bi odgovoril. Še nikdar me ni Bianca uvedla v svoje prostore. Vrgel sem hiter pogled po sobi. Vse je dehtelo od cvetja kakor naše cerkvice v majniku. Bianca je dičila vaze z dlanmi rož. Nisi Čul njenih korakov, ki so se izgubljali v baržunasti mehkobi preprog. Dolga vlečka modrikaste svilene oprave se je vila v kačjih zavojih.
Vidim, da niste dober svetovalec — je prekinila molk in me pogledala od strani; na to me je, približavši se mi. ošinila na lahko z vejico heliotropa po obrazu.
(Dalje.)
sun 1L
»fiAAUSI« Utr. IT
V irstu, dne 30. janifa 1919.
a u Koruškoj i Tirolu nema, radi političkih prilika, ni govora. Stromering je bio cijelu zimu, a i sada u ljeti, veoma dobro posjećen. Gosli su većinom Bečani. bogati bjegunci iz Ugarske, Židovi iz Galicije, nešto ententnih časnika i po koji Jugoslaven. Zanimive su cijene, osobito sa perspektivom Tršćana. Kompletna pension, dakle i hrana stoji dnevno 70 kruna, ili, rečeno u lirama u prosječnom kurzu — niti 20 lira. Uzevši u obzir, da se čovjek nalazi na ladanju i stanuje u hotelu, je cijena za onoga, koji računa u lirama ili čak u dolla-rima, vrlo niska, dok za onog, koji računa u krunama, relativno skupa.
Kao sve nasljedne države bivše monarhije, trpi i Austrija na valuti. Jedino se čehoslo-vaškoj republici mora priznati, da se je barem donekle znala radikalno domaći zadaće. Česi su zbilja hermetički za vrijeme žigosanja zatvorili granice. Posjednik banknota je primio natrag samo polovicu predanih banknota, tako da se je promet istih na polovicu smanjio. Država se je doduše priznala naprama posjedniku banknota kao dužnik naprama vjerovniku, ali je time postigla veliku slobodu kretnje. U prvome redu se je kurz čeških banknota dignuo, država je dobila opći pregled, koji će biti za buduću socijalnu i pore-zovnu politiku od ne male važnosti, a ostala joj još sila banknota u ruci, kojima uvijek može kod likvidacije austrougarske banke kao vjerovnik nastupiti.
Osim što je procedura žigosanja banknota u Češkoj bila regulacija valute, može se ta shvatiti i kao neka vrst forsiranog zajma ili jed-nošnog državnog nameta u pričuvi,
Cesi su znali, što izvozom svojih proizvoda i zabranom uvoza sve ne neobhodno potrebite robe, što politički na mirovnoj konferenciji u Parizu, poboljšati svoju valutu, da dandanas češke krune stoje bolje u kurzu, negoli krune Njemačke Austrije ili Jugoslavije.
Češka je republika, da se dobavi zlata, apelirala na rodoljublje svojih gradjana — »ne badava.
Istina je, da za Austriju su prilike mnogo gore, što se ne bi baš moglo reći za Jugoslaviju. Jugoslavija je, baš time, što je takorekući čisto agrarna zemlja, imala još najlakšu zadaću. Ili po českome obrascu ili vanjskim zajmom, dala bi se bila pred 6 mjeseci zadaća lakše riješiti — nc£o ii sada. Jugoslavija je bila i onako poplavljena papirnatim novcem, ali dolaskom mase novog papirnatog novca, što iz Švicarske, što iz zemalja, zaposjednutih od Italije, a najviše iz Ugarske, gdje se je sav bogati živalj u strahu pred boljševicima na sve četeri strane svijeta rasprsnuo, je Jugoslavija papirnatim novcem prezasićena. Ne smije se zaboraviti, da je žig. koji je potreban, da se pojugosloveni banknota austrougarske banke, vrlo jeftin insu-umcnat.
Zagrebački : Obzor- je u teme smislu i pisao i kod tog savjetovao gosp. Ninčiću, ministru financija u Beogradu, nek na vrijeme ide u škelu u Prag.
Ministar financija Njemačke Austrije držao je u nr.rodnome vijeću svoj esposee koji je bio mnogo komentiran: Na čudo sviju, bio je ministar \eiiki optimista. On je mnijenja, da će uz dobru volju, i uz napor sviju slojeva društva biti moguće doći do snosljivih prilika u Austriji. Jezgra njegovog govora bila je, da vlada i ostali mjerodavni činbenici moraju glasovati, da Beč ostane novčano i trgovačko središte bivše monarhije. Dali će se nade govornika ispuniti, to će reći skora budućnost.
Zanimiva su mnijenja, što se tiče sklopa s Njemačkom. Bečka velika industrija je proti svakom sklopu s Njemačkom — iz straha, da se ispred konkurencije njemačke industrije ne bi mogla izdržati. — Inače vlada javno mnijenje, da će se Austrija prije ili poslije pod kakvomgod formom sklopiti s Velikom Njemačkom. Morati će se naći način, s kojim će se štititi osobiti austrijski interesi, drugim riječima austrijska industrija.
Velike jadikovke se čuju u pogledu njihovih željeznica. Pariškim mirom biti će Austrija, izuzevši zapadnu prugu, Westbahn, takorekući okljastrana svih svojih pruga. Osim zapadne pruge nema niti jedne glavne, dapače niti transverzalne pruge, koja bi ostala čitava u austrijskim rukama. Jedna od najvažnijeh točaka sadašnjeg austrijskog željezničkog sistema, Maribor, leži excentrično u Jugoslaviji. Maribor je bila prije najvažnija točka južne željeznice, na polovici puta Beč—Trst, sa svezom na Korušku—Tirol i Italiju—Švicarsku, a s istočne strane preko Pragerskoga i Zida-nogmosta sa svezom na Ugarsku i Balkan. Kod tog je važno, da veliki dio tehničkog aparata južne željeznice leži baš u Mariboru.
Kao još jedina važna pruga ostala bi trans-alpinska željeznica (Tauernbahn), koja će donekle imati budućnost kao transitna željeznica izmedju sredozemnih luka i njemačkog zaledja.
Sjeverne pruge (Franz-Joseph-Bahn. Nord-w est-Bahn i Nordbahn) dotiču se čehoslovaš-kih granica na samoj bečkoj periferiji, a niti kod ugarskih pruga (Marchegg, Bruck an I.eitha i Felvring ne izgleda bolje.
Nije isključeno, da će se zaspani Dompierov projekt opet dovinuti aktuelnosti. S malenom variantom imao bi Zagreb i Biograd velike koristi, a sva bi se Jugoslavija emacipirala od budimpeštanskog željezničkog čvora.
Đamaie vesti.
prestopki i-s naredbe. (Nare<Iba
28. .vunija.)
ye bHs izdana dne
Tržaška posojilnica is hraitUitica pozivlje vse one lastnike, kateri imajo pri njej shranjene vrednostne listine podvržene ožigosanju, da se gotovo zglase še danes s potrebnimi dokumenti v n.ie-nem uradu.
Tedensko poročilo o nalezljivih boleznih. (Od
21. do 28. t. m.) Zboleli so: Za lesarjem 3 osebe (St. Vid 2, Stara mM niča 1); za škrlaiico 7, (Staro mesto 1, Novo mesto 3, Stara mitnica 1, Skedenj 2); za trebušnim fesarjem 6 (St. Vid 1, Stara mitnica I, Sv. Jakob 3, v bolnišnici 1); za srabom 2 (št. Vid 1, Staro mesto 1); trakomo 7 (Novo mesto 3, Sv. Jakob 1, od zunaj 3); malarijo 1 (na parniku).
Promet v pristanišču. Pripful je včeraj: »Sarajevo« iz Barija; odpliiii so: »B. Bruck« v Benetke, »Zrynys v Jakin, rVenezia VV, C.< v Reko, »Zaton« v Brimfcsi.
Prišel je pod avtomobil. Včeraj ob 10 ie povozil v prvem mantu£kemu predoru vojaški avtomobil Josipa Feriugo, starega 9 let. Revčka so z istini avtomobilom peljali na rcšHno postajo in odtod v bolnišnico.
Padel Je v morje. Včeraj je prišel na rešHno postajo deček Bruno Siberna, star 12 fet. Imel >e rano na (glavi. Pripovedoval je, da je padel v morje in se udr.ri* ob neki ksinen. Dali so mu prvo pomoč.
Pošten najetij ritk. Ana Petrovič iti Avgust Redi v o stanujeta z nekim Ateizijem Petriniieni v utici delle Mura 26. Včeraj ie bil P etri al j sam v stanovanju, pa je to priliko porabil in ukradel za 300 lir obleke in perila. O Petriniiu ni j>e dvha ne shiha.
Padel je s prvega nadstropja. V ulic! Coroneo 13 se je igral na oknu v prvem nadstropju otrok Franc MareilL Naenkrat je revček peJel skozi okno. Peljali so ga v bolnišnico.
Ženski vestolk.
2e sedaj plačo »al peri« in man} delovnih ur in to bomo zahtevale tudi brez organizacije. Hočemo pa imeti tudi svojo blagajno, ki nas bo podpirala v Času potrebe, to pa gospodi menda ne bo v škodo.
Ali hočejo tisti, ki nosi organizaciji nasprotujejo res tiafe vse naprtiti občinam v nadlego. Ne veste li, da je ravno nas najtežje zadela denarna kriza, da smo še tisto malo prihrankov, kar smo imele, vse izgubile. Od nas se v službi zahteva človekoljubje. in požrtvovalnost, -toda m nas ne sme imeti nihče toliko človekoljubja, da bi se emele ali mojr'c na lastne stroške organizirati in si tako svoj po' vaj cboijšati.
Zato ne bomo gledale ne na ievo, ne desno; iti hočemo svojo pot. <k>kier ne pridemo skup vse brez razlike narodnosti in brez razlike svetovnega naziranja.	Skala.
Razne vesti.
»Devet krojaeev za enega moža.« Leta 1742. }e prišel neki mlad ^lajnarc v delavnico nekega uglednega krojača v Londonu in je prosil miloščine. V delavnici je sedelo devet kroiaškili pomočnikov; dečkove prošnje in njegova v nanj ost je genna pomočo&e. zbrali so skupaj devet šilingov in mu jih dali kakor niiiošeino. Za -to mo-lo glavnico je deček kupil sadja, ki ga je potem prodal z •majhftrm dobičkom.. Od tega malega začetka se je pC;ar,oma povcpel do bogatega, uglednega trgovca, ko si je končno kupH kočijo, je da! na i]jej raniš«ti geslo: *Devet krojačev za enega moža.* Poplačana poštenost. Pred nekaj leti ie umrl v Bruslju bogat, star samec, ki je skoraj vse svoje veliko premoženje zapustil nekemu popolnoma neznanemu dekletu, neki šivilji. Pokojni-k je bU čudak. pravi original, kakor se pravi, ki se je tratil čas s tem, da je proučeval ljudi. Da je postavil na poskušnio pravičnost liudi, si j-e izmislil in je započei večkrat čudne poizkuse, ki so, žal, večinoma izpadli neugodno in ga potrdili v njegovem ■slabem mnenju, ka je je imel o svetu. Tako se je nekdaj dlje časa vsak dan vozil na tramvaju in se je vedno vsedel na prostor blizu izprevodnika, tako da je, če )e brki v vagonu velika gneča, posredoval podajanja denarja. In vsakikra-t, če je iz-prevoduik menjal denar, je ta čudak doticnemu •potniku podu! svoto, toda vsakikrat je neopaženo in spretno iz svojega žepa doda-! še kak novec, nakar ie potem dotičnima, kd mu je uročil denar, -strogo opazoval TzJti so mirno sešteli denar, so seveda opazili zmoto, so šteli še enkrat in so nato nnmucnivši se. spravili dobiček v žen^Pogo-stoma je stari samec ponavljaš to svoje defo, toda med tolikimi osebami, ki so se voztte, ni bHo niti ene, ki bi bila imela z ub(*g«ni i-zprevodniki, ki so dnevno zaslužili te tri rroake. usmiljenje in jim dali nazaj preveč odšteti denar. — Nekega dne je pa neko mlado dekle takoj zr. vpilo: z prevedli*. dal ste mi ven pol iraoka preveč!« in mm ie dala nazaj denar. Obl4£j« fcndo&a se je hipoma razjasnilo in se osvetilo od sreče. Ko je deklica stopila iz voza, je še* za njo. s i je preskTbe! njen naslov in poizvedel njtfle okofiščme. To pripovedovanje je moralo biti usodno, kajti pol nazaj danega dran-ka je pnne&k- poštenemu dekletu dedščino — pol milijona frankov.
I
zmožni tega dela in jezika in 1 sobarico; plača po dogovoru.
— Hotel ADR1A, Gradež, M. Albrecht. —
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje. česainiki, pisemski papir, pipe, radirke, trakl za čevlje, vsakovrstni gumbi ln drugo blago.
GIAC0H3 LEVI, Trst. ulico S. Hicolo št. IS.
METLE iz rlžnote slame
po L 1.20-1.60—2.-— komad
Metle iz vrb za vrtove po 70 vin.
prodaja
tvrdka R'IGGERO GAMBEL r
Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogal ul. Coroneo). Tel. 2403
1	fALOGa DR IH ZLflTflHINE::: m na veliko izbero se vdobi pij m A. P0VH v Trstu ► TRG GARIBALDI <BARRIERA. 3.	i
		
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L I*—. D«belc črte 20 stot beseda. Psjmanjša prhiriblea L 2'—.
SLOVENKA. MOĐISTKA se priporoča -cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Akssamlro Volta it 2 V. TKidsir., vrata 19.
ODDA se v najem stanovanje, soba in kuhinja. Pendioe ScorcoJa štev. 622.	33-19
MIZARJI! Dosnači orehovi podstavki, amerikanski trnkov, je-senov. mahagonijev, brestov in KradoiKjv les se dobi v i?!. Bocaccm 16. 3816
SOBICA, mebikanr, pani 5, II.
se odda. Ul.
Antonio Sto-B 118
FOTOGRAF A. JER KI C, Trst, ul. deHe Poste 51. 10. Gorica. Corso it. 36 dvorišču. P 1233
PRALNICA spregane uerilo sostiien in drugih, postrežba hitra, po zmernih cenah. Naslov na ins. odd. Edinosti.	3795
. Proda se v Kopru radi selitve 2 nadstropna hša s sledečimi prostori: 8 sob, 3 kuhinje, 3 hlevi, dvorišč?, vrt, vodnjak, kapnica in vodovod H.ša se nahaja takoj nad ladjedelnico društva Dalmler, ima lep razgled na morje, pripravna je za stanovanje, za vsako trgovino in za gostilno. Cena Lir 100.000. Kdor namerava kupiti to hišof Si jo lahko ogleda vsaki dan.
Naslov: Franc Vardjan v Kopru Largo porta isolana St. 336.
Dr. FRANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gio.ichino gg| Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 3^,000.000, Reserve Ka.SO-MJl' Cantrala: TRST
Via Casn di Rispa™ S - Vl31 lito!) 3
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub ljana, Metković, Opatija Split, Šibenik. Zada Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spadijeie pas'.;
Sprejema vto^a
na hranilne knjižice proti 3is°0 letnim obro-stlm. v bancogiro-prometu proti &Vo letnim bresti m. II a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, ki se imV > pogoditi od slučaja do slučaja.
Oiit i Bajen vamstM phMi (Saf» iijjsifes).
Blagajna posluje od 9 do 13.
r



THOŠT — sodnB revizor
TRST — Ki ca Slsorta Stav. 5 — Trsi.
IzvrSuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
> vi
f* T 1)7 kT'-""TTHT K;B»bmhk
GUGLIELMO V/EISS — Trst.
Javljam svojini cenjenim odjemalcem, da je mo a ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim viaom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, it? da sem odprl
na OdžJempelj'j gsrl Prossku svojo POSRUlMKO.
V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu.	Vdani GUGLIELMO VVEISS.
Seja odbora političnega društva »Edinosti« se
bo nadaljevala v torek, I. Julija, ob 6 popoldne v društveni sob;, ul. Sv. Frančiška 20, L na<lstr. Z ozirom na prevažni predmet prosim nujno, da s« Je udeieže prav gotovo vsi odborniki, njih namestniki, občinski svetovalci in ostali društveni zaupniki. — Predsednik.
Najvišje cene kruhu. Občina določa, sporazumno s kr. gubernatoratom, od 1. Julija dalje naslednje najvišje cei>e: Hlebci po 1 kg 16 stot ea odmerek 300 g; Hlebci po 600 g 20 stotink za odmerek 300 g; Hlebci po 300 g 25 stotink za odmerek 300 g. Prodajalci. Iti prodajajo kruh po višjih cenah, bodo kaznovani z globo do 3000 hr, ali z c a porom do 3 mesecev. Pe^arp morajo peči vse «ri vrste hlebcev v taki množini, da lahko vedno zadovolje zahtevam odjemalcev, ki so vpisani v dotični prodajalni. Politične obkistt so poobtešče-» ne tfa zaprejo prodajalne, v katerih w u«otove
Vrag na steiM.
Morda mnogim čitateljem še ni znano, odkod izhaja izraz, da ta aH oni »slika vrača na steno«; &ato fcočetn v kratkem povedati stvar. Kakor se pripoveduje, so se sredi prostega sroietia shajali večkrat v ©eki srostifcti v 4Hižinl dtmafekega mesta nekateri -visokošolci, mladf umetniki «i dnige učene glave, katerim so bile kvarte in vinska kapljica bolj priljubljene nego učne knjige. Tam so se kratkočasili, kazali svojo izurjenost in -umetnost katero so si tekom let pridobili. 'Nekoč dobili tudi slikarja v svojo sredo in ko so bili že bolj razigrane volje, jim ie hotel slikar pokazati svojo umetnost ter je »el vraga na steno slikati. Vsa družba je obrnila nanj svojo pozornost, ter se šalila z raznimi dovtipi. Le eden je ostal za mizo mirno se«deč. teT je ie od strani opazoval. Ko ?e rfika postajala vedno (popofereiša, in so se vsi zagledali v sliko in slikarja, vzame zadaj sedeči optik neopaženo iz žepa neko stekleno pripravo ter obrne magično (svetlobo na slfko, katero je vedno premikal sem in t.«u počasi in hitreje, toda da je bilo videti kakor bi vrag oživel. Gledalci, ki niso shrtili, kaj se jmi za hrbtom suče, so se iz začetka čudHi, potem se plašili, slednjič pa so vsi od strahu zbežali na prosto, ie optik ie ostal v izbi.
Istotako je z na$o poselsko organizacijo. Dokler smo me tihe in mirne, sc nihče ne zmeni za nas. Kadar se pa me te malo zganemo, da izrazimo že*jo po najpotrebnejšem, takrat se pa ves aparat zgane. Menda vidijo tudi vraga na steni, na katerega mečejo vsak po svoji volji magično svetlobo, ki jim predstavlja nekaj gorostasnoga, strašnega, menda zmaja s sedmimi slavami.
Tako n. pr. so v takem slučaju nekatere -gospe takoj pripravljene pomagat:, druge pa hite to g. voditelju M. d., da naj on to organizacijo udružuje aH vsaj bol) om»H, da ne t>o prehudo itd. Morda }e od takih prošenj nadlegovana tudi »Edinost«, W nam zadnji teden ni nič prinesla o ženskem vprašanju. Da, poseiska organizacija Je kot vrag na steni, obdan z kinematografsko »vedobo, toda takoj za steno je vse prazno.
Za božjo voljo, sa) smo vendar ljudje, sa) Se nihče ne ve, kaj hočemo zahtevati. Zahtevamo
Nal bo blagoslovljena utakmica 1
_katera Je daša m življenje trgsvme,_;_
Danes se je pri tvrdki
J. PAUČINA v Trstu, ul. Torrebiar,ca It. 20, telsfon 29—53
razložilo več vagonov glasovitega vina	S JBlk
UnlAN 1 Ig. g m Cnstello—Hrena
In se to vino prodaja po ^ 4.80 steklenica 2 1H., t. j. po pravi reklamni ceni.
Tvrdka Ima tudi veliko tebero likerjev, kakor šampanjec „Carte blanche", peneči Astl, maršala tvrdke Kari Martlnec, Florlo & Com. D. O. M.
Živila Utakmica (konkurenca)! TeKmouaiile ali KonKnrenia le du£n žlolienja g tržoofnl
Na podlagi brzojavke v „Edinosti" dne 18. t. m. sta ee danes pri tvrdki
I. PARČINA v Trstu, ul. Torrebianca St. 20, telefon 29-53
razložila dva vagona glasovitega vina
GHIAIVTI
Bitim S Serafini. Volle d' oro. J. Minimo.
Čeprav 80 vinske cene povišane, more tvrdka lahko prodajati italijansko vino po starih cenah, ker Ima Se v vezavi svoje stare pogodbe.
Zato je cena I 4.80 za 21itrsko steklenico tega vina prava reklamna cena.
V RESTAVRACIJI AILA POSTA
ulica Glorsio Galattl štev. 18 (prt ttaunl P0!tD	■ ^^ m ■ "
urino flotts Kuhinja. — ToH se kraSH teran h razna flruja olna.
Lastnik 0. STARC