Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in suciialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335 — Reklamacije se ne frankiraio. Stev. 13. Sobota, 14. februarja 1931. Leto VI. Zvišanje zaščitnih carin na žito. Proti ruski žitni konkurenci je izdala naša država posebne ukrepe. Da zavaruje domači žitni trg pred poplavo cenenega ruskega žita, je zvišala uvozne carine za 100 odstotkov, in sicer: na pšenico od 5 na 10, na koruzo od 2.50 na 5 in za pšenično moko od 8 na 16 zlatih dinarjev na stot. Da bi se izboljšal naš izvoz žita, je prometno ministrstvo znižalo prevozne tarife po železnicah za 20 odstotkov, po morju pa za 25 odstotkov. V romunskih lukah je zadnje dni Pristalo več grških in italijanskih Parnikov, natovorjenih z ruskim ži-l°m, namenjenim za Madžarsko in Avstrijo, kamor se bo prepeljalo po Donavi. Romunski listi se tudi pritožujejo, da je Rusija onemogočila izvoz romunskega žita v Francijo s fem, da je vrgla na francoski trg velike količine ruskega žita po izredno uizki ceni. Z Dunaja poročajo, da si je ta-P^ošnji sovjetski trgovski zastopnik izposloval vstopnico na dunajsko žitno borzo, kjer je stavil tako nizke cene za rusko žito, da je izpodrinil vse druge trgovce z žitom, zlasti še, ko se je izkazalo, da je ruska pšenica 'zborne kakovosti, enako kakor ona Manitobe v Ameriki. Zvišanje uvozne carine na pšenico od papirnatih Din 55.— na Din 11®- za. 100 kilogramov ima namen preprečiti nadaljnje padanje cen na naših tržiščih in pospešiti njihov porast. Vprašanje je, koliko bodo ti ukrepi koristili kmetu-producen-tu. Kmetje so svoje žito po največ že odprodali trgovcem in izvozničar-jem. Ko bodo cene žitu in moki sedaj pri nas porastle, bodo predvsem b krogi, ki zalagajo naš domači trg, profitirali. Prihodnje leto bodo pa Prav ti ljudje, kot že običajno, neposredno pred žetvijo izzvali padec žitnih cen na borzi, da bodo lahko knieta zopet obrnažili, potem pa, ko oodo vse zaloge v njihovih rokah, bo Pa borzna špekulacija zopet pognala cene kvišku. Kmet je s tem udarjen, udarjen pa tudi konzument; prvi, ker svoje blago proda skoro zastonj, konzument pa, ker mora jesti drag kruh, pečen iz cenenega žita, oziroma moke. Krušno vprašanje bo treba reše-vati na radikalen način, z brezobzirnim bojem proti špekulantom. Gospodarska kriza in delavstvo. Nadanje članstva pri OUZD, mesto običajnega letnega prirasta. — Znižanje mezd. Število pri OUZD-u v Ljubljani Zavarovanih delavcev je padlo v enem letu za 2.546, mesto da bi na-rastlo za ca. 6000 članov, kakor Prejšnja leta. Temu dosledno je pad-la tudi celokupna dnevna zavarova-na mezda za D. —31.761.20. To so zanesljiva znamenja, da gospodarska kriza še vedno narašča. Padec statusa bolnikov za —212 ?Seb je posledica manjšega članstva padec odstotka bolnikov za —0.15 Oc*stotka pa posledica strožjega nad-2°rstva nad bolniki od strani OUZD. Povprečna dnevna zavarovana jnezda izkazuje prirast za Din 4 0-38, ar pa ne pomeni povečanja povprečnega delavskega zaslužka, am-Pak samo pravilnejše prijavljanje fak-'čnega zaslužka od strani podjetni-0v kot posledica strožjega nadzorna OUZD-a. Slabše socialne zakonodaje ne maramo! • Podjetniški krogi rovarijo na vseh straneh. Predrznost je, kar počenjajo podjetniki s svojimi akcijami za poslabšanje socialnega zavarovanja. O bremenih tarnajo, čeprav prispevajo komaj polovico odstotka od svojega prometa, oziroma en odstotek z delavčevim prispevkom, v ta namen, In ta ubogi odstotek naj bo breme, pri katerem je treba štediti, da obrt in industrija ne bosta propadali. Jasno je, da je izgovor prazen. Krivda, da je slaba konjunktura, tiči v svetovnem gospodarstvu in v slabi tehnični opremi industrije, ki se je po vojni preskrbela z razmeroma nemodernimi tehničnimi opremami. Odstotek, ki se plačuje za zavarovanje, ne more prihajati v poštev, marveč odločuje bolj egoizem in proti-delavska psihoza podjetniških organizacij. Delavstvo k temu vprašanju ne more molčati. Vršila se je v Ljubljani že ena anketa, zadnjič v Zagrebu ter v soboto in nedeljo zopet v Za- grebu in Beogradu, na katerih so zastopniki delavskih organizacij povedali, da si delavstvo ne da jemati pridobljenih pravic, pač pa zahteva uvedbo starostnega zavarovanja. Če gospoda okoli podjetniških organizacij kljub temu misli poslabševati sedanji zakon o socialnem zavarovanju, potem stoji delavstvo odločno na stališču, da se zakon sploh ne izpreminja. Podjetniki so si izbrali prav sedanji čas, misleč, da bodo lahko udarili po pridobljenih pravicah delavstva. Nevarnost je sicer velika, toda organizirano delavstvo mora nevarno gesto podjetnikov z mirnim srcem in resno voljo odkloniti, ker je pravica na njegovi strani. Podprimo napore svobodnih stro-j kovnih organizacij in naših Delav-j skih zbornic z najodločnejšimi prote-; sti v boju proti podjetniškim naka-i nam! Fašistična opozicija je zapustila nemški parlament. Opozicija odklanja odgovornost za Na seji nemškega državnega zbora je prišla v razpravo dne 10. t. m. poostritev zborničnega poslovnika. Preden se je pričela razprava o poslovniku, je zapustila večinoma vsa opozicija parlament. Nacijonalni so-cijalisti, nemško nacijonalna stranka in komunisti so podali vsak zase izjavo, da smatrajo izpremembo poslovnika za kršitev ustave. Od opozicije so komunisti ostali v zbornici. Opozicija je odložila tudi razne funkcije v parlamentu. nadaljnje sklepe državnega zbora. »Vorwarts« o opoziciji v nemškem državnem zboru. Nacijonalni socijalisti so zbežali kakor beži gobezdavi slabič, če zagleda pred seboj moža. Gospoda si je ob svojem odhodu pustila stranska vrata odprta in begu iz državnega zbora bo sledil drugi beg, namreč nazaj v državni zbor. Nekega dne se bodo zopet pokazali, prav majhni in prav skromni. Tudi meščansko časopisje, ki je simpatiziralo s fašisti, je razočarano nad politiko svojih miljencev. Laval — politik barv. Socialist, komunist in sedaj desničar. Pierre Laval, predsednik francoske vlade, je bil pred vojno pripadnik protivojnega radikalnega krila francoske socialistične stranke. Med vojno je korakal s takozvano »opozicijo«, ki o »vztrajanju« ni hotela ničesar slišati. Na tourskem kongresu, kjer se je izvršil razkol, je iz simpatij do Macella Cachina, zapustil socialistično stranko in se pridružil moskovski smeri in bil pozneje pri volitvah nosilec njih liste. Ta 47 letni mož je danes predsednik desničarske francoske vlade. Desničarji sami pravijo, da je Laval še tako mlad, da lahko postane njih najzvestejši pristaš. Laval ni ravno značaj, ampak talent! Talent, ki se pa ni nič naučil. Povprečen odvetnik je, dober govornik, toda brez globlje kulturne izobrazbe, ki sicer odlikuje vodilne francoske politike. Laval se ni dvignil z javnimi nastopi kakor Brinad. Laval se ne spušča v javne boje; njegova politika je zakulisna in po tej se je dvignil. Opravičeno je rekel socialist Pavel Faure desničarskim strankam, ki so si izbrale tega moža, da desničarsko francosko meščanstvo duhovno propada, ker se mora že zadovoljevati z »odpadniki« levice. Laval ni storil doslej ničesar, kar imajo desničarji v programu. Izvedel je pa energično, ko je bil minister socialne politike, socialno zakonodajo in je navdušen pristaš Briandove zunanje politike. Proti tem stvarem so se desničarji vedno borili — sedaj so dali Lavalu zaupnico. Desničarsko časopisje o tem molči, v prepričanju, da ima večino in da pripravi razpust zbornice. Levičarji s socialnimi demokrati pa ne marajo ne volitev ne vladne krize, ker so levičarske stranke preveč neenotne in še ni pričakovati levičarske vlade. V treh mesecih se bo vršila tudi volitev predsednika republike, kar je tudi važen moment. Enajst mesecev po volitvi pa itak poteče doba sedanjega parlamenta, ki je bil izvoljen leta 1928. Sedanja vlada na Francoskem je vlada za silo, ki ima tudi predsednika za silo ali v zadregi. Svoboda tiska na -Španskem. Svobodno izražanje garantira napredek. Diktator Berenguer v Španiji je z dnem 10. t. m. odpravil cenzuro za vse časopisje. Predsednik vlade je uvidel, da je zdrav napredek Španije mogoč le v svobodnem izražanju mnenja. — Tako je sam rekel politikom. Komisarji za študentovske ierial-ne zveze! V Ljubljani je bil imenovan za komisarja dijaške počitniške zveze prof. Fran Vrhovnik. Katoliška akcija v revirjih. Rudarji, darujte za cerkveno opremo, če tudi nimate za kruh. Izgleda, da gotovi krogi iz tkzv. katoliške strani smatrajo baš sedanji čas za primeren, da pridobijo svoje izgubljene postojanke med rudarji zopet nazaj. Obstoječa kriza jim pride ravno prav, da zbegano delavstvo polove in ga privedejo nazaj v svoje naročje. Tako smo lansko leto videli, kako so organizirali razna romanja in delali z rudarji reklamo zase celo na vrhovih naših najvišjih gora. Letos so napravili nabiralno turnejo z 12 hrastniškimi rudarji po Ljubljani, da zberejo kup kamenja, namesto kruha lačnim rudarskim otrokom. Lepo so se zahvalili za velikodušnost Trboveljske družbe. Radovedni smo, ali bodo sedaj tudi šli z 12 uniformiranimi rudarji k Trboveljski družbi, češ, nikar ne vržite zopet tisoč rudarjev na cesto, nikar jim ne trgajte še teh za življenje itak prenizkih plač. Ali bodo šli prosit za pravilno rešitev starostnega zavarovanja rudarjev, ki je pred polomom? Vsi rudarji jim bodo zelo hvaležni, če se tudi tukaj pokažejo možje in ne samo pri pobiranju milih darov. Sploh ne vemo, če je to sedanjim gospodarskim razmeram rudarjev primerno, da se pod firmo božjih darovanj (ofrov) od rudarjev zbira denar, ki niti svojim otrokom kruha kupiti ne morejo, za razne zvonce, mašniške obleke in druge cerkvene potrebščine, kakor je to slučaj na Lokah pri Zagorju. Res je, da tukaj sugerirana verska opojnost svobodno odloča, v kar nam ni potreba prste vtikati, ali vendar smo mnenja, da je boljši živemu otroku kos kruha, kakor pa denar proč metati za mrtve predmete. Za rudarje bi bilo bolj koristno več dela in jela, pa mnogo manj katoliške akcije. Na Madžarskem ni denarja za nezaposlene. Svet madžarskih strokovnih organizacij o brezposelnosti. Socialnodemokratični svet strokovnih organizacij je imel v nedeljo izreden kongres, ki se je bavil z nezaposlenostjo. Udeležilo se ga je po svojih delegatih 232 strokovnih organizacij. Poslanec Payer je poročal, da je v industriji 150.000 nezaposlenih več, še enkrat toliko pa v kmetijstvu, tako, da živi na Ogrskem okoli en milijon ljudi v največji bedi. V teh številkah pa še niso zapopa-deni nezaposleni intelektualci in tudi ne desettisoči malih posestnikov, ki vsi stradajo. »Pred kongresom,« pravi poslanec Payer, »smo šli k ministrskemu predsedniku in smo ga vprašali, s čim naj pomirimo delegate strokovnega kongresa. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada za podpiranje nezaposlenih nima nobenega kritja, da naj torej v tem oziru ničesar ne pričakujemo, dalje, da se osemurni delovnik ne more uvesti, ker se delodajalci temu upirajo.« Nekateri delegati z dežele so zahtevali, naj se ponove september-ske demonstracije. Poslanec Payer je zaključil svoj govor sledeče: »Z zmigavanjem ramen na pristojnih mestih se problem nezaposlenosti ne more rešiti. Ce pojdejo stvari tako dalje, se ne sme temu nikdo čuditi, če nezaposleni izgube svoj razum ter se postavijo na stališče, da jim je pač vseeno, ker itak nimajo ničesar več izgubiti. Ta kongres je bil zadnji opomin. Čas dela za rešitev problema nezaposlenosti je prišel.« Vpliv zadnje papeževe enciklike. Opominja kapitalizem, ubogim vernikom pa grozi s strašnimi kaznimi. Klerikalno časopisje pravi, da je zadnja papeževa enciklika o zakonskem življenju in dolžnostih napravila velik vtis. Prav nobenih bistvenih ugovorov ni proti njej in vsa polemika, kolikor jo je, je netočna in pavšalna, ki v bistvu potrjuje to, kar trdi papeževa enciklika. Glede polemike v časopisju ima klerikalno časopisje prav, ker je časopisje v rokah ljudi, ki jih to vprašanje ne boli. Takozvana odločujoča javnost, civilna in duhovna, na tem vprašanju ni ne materielno in ne moralno interesirana, ker, četudi v encikliki navedenih dolžnosti ne izpolnjuje, jih nihče tako strogo ne kontrolira in jih niti zakon ne more preganjati, ker se z denarjem lahko opravi vse skrivaj, dočim druge ljudi s svoje strani pesti zlasti duhovni in moralni vpliv na vse pretege poleg zakona. Enciklika ima prav, da je ravno v boljših, bogatih družinah najmanj tega zakonskega blagoslova. Ne bomo navajali drugih metod, ker so te najrazličnejše in jih je že marsikdo občutil sam. Pod pritiskom propagande torej dnevna publicistika molči o nazorih papeževe enciklike, ne molče pa znanstveniki, narodni gospodarji in filozofi. Povejmo prav trivialen zgled. Kmetu, ki kupi dvajset glav živine, ne da bi imel krmo in ne da bi napravil prej hlev, pravijo pri nas, da ni pameten. In logično mu bo živina poginila. Tak kmet je družba, če ne poskrbi za neobhodno potrebne predpogoje. Navedli bi še lahko celo vrsto takih primerov. Toda rajši priporočamo klerikalnim in drugim žurna-listom, da se glede mnenja o tem vprašanju informirajo med narodom samim, pri ljudeh, ki imajo srce za svoje rodbine in pamet na pravem mestu. Vsi ti bodo zaupno govorili drugače. In če klerikalno časopisje triumfira danes s papeževo encikliko, se ima zahvaliti napačnemu »javnemu mnenju« in temu, kar otežko-čuje tako debato danes. Tudi mi imamo o tej stvari svoje mnenje. Naravni zakon je, da se človeštvo rodi, množi in umira. To je P. Volkač. Na pustni večer. „ Nad mestom je zakraljeval pust. Iz vsakega kota, na vsakem cestnem križišču je kazal svoje zobe, kakor razjarjena zver je odpiral svoje čeljusti. Ljudje so se ustavljali. Gledali so na pošast, ki jih je vabila, čutili so njeno tajinstveno moč. Udajali so se sentimentalnemu hrepenenju po neznanih slasteh. Pust je razsipal razigranost in vabil pod svojo streho vse, ki so ga častili in mu nosili denarce v nenasitno žrelo. Povsod so bili nalepljeni kričeči lepaki: »Greta Garbo« — Koncerti — Maškerade. Ljudje so zijali v črke. Zakaj bi ne? Pust je pust, je že tako ta stvar. Z živahnimi kretnjami se je muzala mestna mladina pred plakati. Čebljanje in šušljanje je šlo od enega do drugega: »Jaz že imam kostum, nihče me ne bo spoznal,« je hitel prvi glas. Neka ženska je razodela tajnost, da se bo prikazala kot pristna »Japonka«, tretja je zopet pripovedovala o svoji čarobni maski itd. Pust jih je držal v krempljih. Pod velikim rdečim plakatom so se zbirali otroci. — Otroška maškerada — volitev najlepših mask — tri dragocene nagrade. — ■ Otroci so čitali. Kn so hodili v šolo, so metali radovedne poglede na velik lepak. Pogosto so se ustavile tudi mestne matere in si prizadajale velike skrbi: »Kakšno masko naj nabavim našemu Petrčku? V kakšnem zakon, v katerega ne dvomimo. Toda, da se bo človeštvo lahko pomnožilo in živelo, ker tudi živeti hoteti je naravni zakon, mora ustvariti človeška družba predpogoje za mlado čredo, t. j. poskrbeti, da bo imela krmo in hlev ali življenske pomočke. Nič manjše zlo ni, če milijoni otrok umirajo za gladom, kakor, če se zatre življenje v kali, Le oglejte si svet, pa boste videli, da današnja družba uniči s tem, da ne nudi življenskih pomočkov, milijone otrok in milijone doraslih. Dvajset milijonov je že samo nezaposlenih; ali jih ne bo nekaj milijonov umrlo, ki jih je umorila družba. To so dovolj glasni argumenti, ki kažejo, da nekaj ni v skladu s papeževo encikliko. Po našem laiškem mnenju bi morala enciklika predvsem povedati to, da se zakonci iz slrahu pred bedo izogibljejo porodom. Socialne razmere so pa res take, da je tudi strah opra- Volitve zaupnikov v Samostojen nastop Zveze rudarjev Trb< Z odlokom ministrstva za socialno politiko v Beogradu z dne 10. januarja t. 1., St. Br. 980, so razpisane volitve za obratne zaupnike v celi državi, ki se morajo izvršiti v februarju t. 1. V zvezi s tem so razpisane volitve za zaupnike v II. skupino rudarske zadruge v rudarski industriji Dravske banovine. Zadnje volitve so se vršile v mesecu novembru leta 1926. Triletna poslovna doba je potekla v letu 1929. Ta poslovna doba se je takrat z ozirom na obstoječe stanje podaljšala do danes in šele v nedeljo, dne 15. t. m. bo imelo rudarsko delavstvo zopet priliko, da si izvoli svoje zaupnike za bodoča tri leta. Zadnje volitve so se vršile pod najhujšim demagoškim nastopom raznih takratnih političnih frakcij vseh struj samo proti Zvezi rudarjev Jugoslavije. Takratna zmeda v delavskem gibanju in pa združen nastop vseh nasprotnikov razredne organizacije jim je omogočil zmago pri volitvah. Zveza rudarjev Jugoslavije je razen v Zagorju, kjer je častno zmagala, v ostalih revirjih le malo dobila. Za sedanje volitve gre Zveza rudarjev Jugoslavije zopet samostojno v volitve, razen v Trbovljah, kjer so razni posili delavski zastopniki skušali jo izmanevrirati in potem denun-cirati kot neko razbijaško politično kostumu bi bila najbolj srčkana naša Mira?« To so bile težke skrbi za dobre mamice. Pust ni pustil niti njih, da bi v miru preživele te dni. Med otroci je bilo mnogo lačnih, v zakrpanih oblekcah, z raztrganimi čevlji. Od daleč je čitala lepak tudi Minca. Ko je šla iz šole proti domu, se je ustavila in se pomešala med otroke. Gledala je, kako živo se iskrijo oči nekaterim otrokom od veselja-Bili so lepo oblečeni, za roke so jih držale elegantne gospe. Minco je zabolelo pri srcu. Zmislila se je na revni dom in čar lepaka je prebledel pred njenimi očmi. Popadla jo je žalost, tista tiha otroška bol, ki je tako neizmerna, da jo ni mogoče tešiti z lepo besedo. Otrok v taki starosti, kakor je bila Minca, je kakor mehko testo: če ga stisneš, ostane zgneteno za vedno. S težkimi koraki je odšla proti domu. Mimo nje so hiteli ljudje, avtomobili so brzeli po ulicah. Ko je šla pod železnim mostom, je piskala lokomotiva nad glavo — a Minca ni slišala in videla ničesar. Doma jo je čakala mati, ki je ravnokar prišla iz tovarne. Skuhala je Minci večerjo — skodelico kave. Oče je odšel na nočno delo, ostali sta z materjo sami. Sedli sta za mizo k petrolejevi svetilki in Minca je začela pisati svoje naloge. Pisanje ji ni šlo od rok. Glava je bila težka od žalostnih misli. Pred očmi so se ji prikazovali čudni prizori. Videla je smehljajoče vičen. Zato je družba dolžna predvsem odpraviti, socialno bedo in zajamčiti vsakemu zemljanu, ki oride na svet, potrebno primerno eksistenco. iNaloga vseh javnih in duhovnih oblasti je, da v tem zmislu započno borbo ter jo vodijo proti vsem elementom, ki ovirajo uresničitev socialne pravičnosti. Zakaj, ko družba izpolni ta naravni zakon, da da vsakemu zemljanu za življenje potrebne pomočke, odpade samobsebi razlog za zatiranje porodov. Enciklika v tem zmislu bi obse-zala realen problem, ki bi se morala zavzeti zanj z vso borbenostjo, pa bi se problem tudi uresničil. Enciklika pa ne postavlja tega predpogoja. Kapitalizem sicer opominja, ne napoveduje mu pa boja. Pač pa grozi vernikom s svojimi kaznimi. Enciklika ne računa z realnimi razmerami, zato žal ne bo uspela, čeprav ji gospoda ne ugovarja. II. rudarsko skupino. Jugoslavije v vseh revirjih, razen v ljah. skupino. Stvorjena je sicer enotna lista, ali zavedni rudarji bodo volili tudi tu enotno.. Značilno je to, da so se v Zagorju in tudi drugod krščanski socialci in narodni socialci z vsemi neorganiziranimi tako lepo zvezali proti Zvezi rudarjev Jugoslavije. No, mi jim to veselje pustimo, a v nedeljo bodo pa rudarji odločili! Poslovnik v nemškem parlamentu so poostrili. Da se saj nekoliko omeji hakenkreuzlersko demagogijo ter parlamentu sploh omogoči delovanje, je večina sklenila poostriti nekatere določbe poslovnika. Med drugim je pri razpravah o proračunu omejen čas govora frakciji na eno uro k posameznim poglavjem. Predlogi za izdatke morajo obenem vsebovati kritje, to je: predlagatelj mora obenem predlagati, kje se naj vzame kritje. Važno je, da je odpravljena imuniteta za časopisne delikte. Poslanca, ki bo v časopisju napadal nasprotnike, se bo lahko klicalo pred sodnijo ne glede na imuniteto. Takih deliktov imajo sedaj samo v Berlinu nad štiristo. Berenguer izpušča politične kaznjence. Ker je obsedno stanje nad Madridom odpravljeno, je Berenguer odredil, da se imajo izpustiti politični kaznjenci iz madridskih ječ. Izpuščenih bo 80 oseb. otroke, vesele ljudi, ki so se pripravljali na pustno rajanje, a njo je zeblo v tej mrzli izbi. Od boli bi zavpila, da bi jo slišal ves svet. Iz sosednje hiše so priplavali poskočni zvoki. Harmonika je spuščala svoje prijetne glasove in klarinet je piskal ter se lovil okoli njih. Minco je pretreslo. Med štiri samotne stene, kamor je bila uklenjena, je prišel val življenja. Vabil jo je, klical jo je, kakor tolažnik ji je legel na prsa. Minca je pogledala skozi okno. Na dvorišču sosednje hiše, kjer je bila gostilna, je videla temne postave, kako se stegujejo po oknih in gledajo v razsvetljeno dvorano. »Pust«, si je mislila Minca. Pust, v teh temnih, predmestnih ulicah. Novo hrepenenje jo je prevzelo, hotela je videti pusta, hotela je slišati poskočno pesem harmonike. Mati je šla spat. Minca je bdela dalje. Harmonika se je vedno znova oglašala in Minca je gledala bledi obraz svoje matere. Skoraj strah jo je bilo. Tiho je bilo v sobi, a spodaj na dvorišču pust. Počasi je odprla vrata in smuknila po stopnicah na dvorišče. Pomešala se je med temne postave, se stegnila k oknu in pogledala v gostilno: — V zakajeni dvorani so se vrtela izmučena telesa. Minca jih je poznala. Bili so sosedje, delavci in icveži, predmestni ljudje. Videla je grbastega ključavničarja, kako spretno se je sukal z veliko, nerodno žensko. Kakor petelinček je skakal oko- Za naše železničarje. Premije v kurilnicah odobrene. Poročali smo že o nezadovoljstvu, ki je nastalo med kurilniškimi delavci in profesijonisti, ker se jim niso izplačale premije, katere so zaslužili že decembra leta 1930. Vzrok je bil ta, da kontrola pri ljubljanski direkciji ni hotela odobriti izplačila premij, češ, da Generalna direkcija še ni odobrila tozadevnega pravilnika. Ker se je Ministrstvo postavilo na stališče, da se n. pr. delavce upokoji po novem pravilniku šele od 1. januarja 1931 dalje, odkar je bila izvršena prevedba, se je to stališče upoštevalo tudi radi izplačila premij ter so dobile kurilnice nalog, da premije za december 1930 izplačajo ter bodo premije do 15. II. 1931 že izplačane. Kuluk nastavljencev in upokojencev. Nekateri upokojenci so se čudili, da plačajo več kuluka kakor aktivni uslužbenci, ki imajo iste osnovne in položajne plače kot oni. Razlika je v tem, da aktivni uslužbenec plača kuluk v znesku tridnevne plače od svoje osnovne in položajne plače, upokojenec pa od svoje pokojnine brez draginjskih in rodbinskih doklad. V pokojnini pa je zaračunana tudi stanarina in je zato odtegljaj nekoliko večji. Volitve delavskih zaupnikov na železnici se morajo izvršiti letos do konca februarja 1931, ker je Ministrstvo socijalne politike izdalo odlok, da velja tudi za železnice zakon o zaščiti delavcev. Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije nastopi v vseh edinicah s svojimi listami ter pozivamo železničarje, da korporativno glasujejo le za zaupnike, ki jih kandidira Ujedinjeni Savez in ki bodo povsod zastopali energično interese delavstva. Sprejem delavcev v penzijski fond. Vsi železniški delavci in profesijonisti, ki so že bili člani dosedanjih provizijskih fondov, odnosno kateri imajo pravico po določbah delavskega pravilnika za sprejem v penzijski fond, morajo čimpreje predložiti potom službene edinice original in prepis sledečih dokumentov: rojstni list, domovnico, voj-ničko ispravo, penzijski dekret (v kolikor so že bili člani fonda) in učno spričevalo (profesijonisti). Dokumente v tujih jezikih je prestaviti, overoviti pa jih morajo službene edinice. 1* H Milili M! li nje in jo pritiskal k sebi. Tudi mlado Štefko, ki se uči za šiviljo, je videla Minca. Na ulici je bila vedno bleda in mrtva, nocoj pa so ji žarela lica, kakor da bi bila barvana s škr-latom. Skoro vsakega je poznala Minca, tudi tiste, ki so se tiščali v kotu pri peči in mrko gledali po dvorani. To so bili nezaposleni, ki so se prišli gret, da bi vsaj za pust ne zmrzovali. Harmonika je pela, klarinet piskal in izmučena telesa so se pomikala v taktu. Krivila so se in se pačila, obdana od dima in prahu. Vsa dvorana se je zibala, kakor pijani so bili ljudje v njej. Pust jih je bičal, da so skakali in se stiskali kakor blazneži. — Minco je pretresal mraz. Skozi tanko krilce je pihala mrzla sapa in jo mrazila. Zbežala je od okna. Kakor ogromen strah se ji je zdel ta pustni večer. Nič lepega, nič človeškega ni bilo v njem. Zbežala je po stopnicah domov. Bled materin obraz je počival v izbi, ko je odprla vrata. Izmučena je legla v posteljo in zasanjala. Po mestu se je vozil pust, ljudje so se mu klanjali. V tesni izbi temne predmestne ulice je hreščala harmonika, je žvižgal klarinet in Minca, otrok trpljenja, je poslušala to žalostno pesem. Ljudje so tešili svojo bol v blaznem pustnem rajanju, Minca pa je jokala, jokala . . . Bila je otrok, podobna nedolžni solzi, bila je krik človeškega srca. Doma in po svetu. Gospodarske razmere so krive socialne bede, »Slovenec« je hud, ker smo to rekli in poudarili, da meščanskemu časopisju ni resno na tem, da se začne borba proti napakam današnje družbe. O, tudi meščanski listi pišejo o bedi, o krivici, celo o mednarodnem kapitalizmu, kartelih in trustih. Nikdar pa niso za odločen boj, za politiko, ki bi te napake odpravila. Zaletavajo se tu pa tam v kakšno kapitalistično družbo, toda ne zaradi napak, ki povzročajo socialno zlo. Tak zgled nam je nudila Trboveljska družba. Silno borbo je vodilo naše meščanstvo proti družbi. Ko pa so sedli v upravni odbor »slovenski« upravni svetniki, jih pa nismo mogli več zgibati, da bi vodili borbo proti tamkajšnjim razmeram. In tako je vedno in povsod. Zato, pripelji, je popolnoma neutemeljena vaša jeza. Kadar boste vodili dejansko borbo proti krivicam, ki jih Povzroča slaba gospodarska politika, vam tega ne bo mogoče očitati; dokler pa pravite samo, da se mo-rajo podjetniki »poboljšati«, so to sa-1110 besede za neukega človeka. Urejevanje koledarja je že dalje casa v razpravi. Bavi se s tem vprašanjem Društvo narodov. Novi koledar bi veljal za vse države *er bi se uvedel z letom 1934. Načrt namerava razdeliti leto na 13 mese-pev, to je mesec po 28 dni. Nadalje )e potrebno urediti premične in nepomične praznike, ki jih je po vseh “■"žavah precej. En predlog zahteva, bi se vsi prazniki določili na pon-deljek, tako da bi imeli v letu večinoma po dva praznika skupaj: nedeljo m praznik v pondeljek. Ta uvedba &1 'zpremenila nad polovico tednov v petdnevni delovni teden. Društvo narodov se je že informiralo pri raznih verskih poglavarjih, če temu načinu ureditve praznikov ne bi ugo-varjali in kolikor je doslej znano, te- načrtu samo Vatikan še ni pritrdil. Enotno ironto rudarjev so manifestirali, kakor poročajo, v Trbovljah. Predsednik manifestacije je bil njih stari borec Miha Koren, trboveljski obrtnik. Mi spoštujemo obrtniški stan, toda dvomimo, da bi resno ustvarjal enotno fronto obrtnik, ki se je navduševal že za različne enotne fronte. Če se ne motimo, je bil Miha Koren nekoč komunistični poslanec, pozneje navdušen radikal in sedaj je stari borec narodnih. Znano nam pa ni. če ni morda še drugje snoval enotnih front. Čudno tolmačenje davčnih zakonov. Nedavno je izšel pri nas zakon ® davku na samce, ki ima v dodatku tudi določilo, da so oproščene vseh davkov osebe, ki so imele kdaj devet a« več živečih otrok. Osebe, ki so Prišle za to oprostitev v poštev, so ta zakon razlagale tako, da so oproščene vseh davkov tedaj, ako so ro- devet otrok. Ali Dravska finanč-na direkcija v Ljubljani jim je izdala ^loke, da ako ni kdaj hkratu živelo devet otrok, davkov niso oproščene, j ° rojstvu devetega otroka pa je a“ko umrlo več otrok, pa je kljub emu dana za oprostitev podlaga; Pred rojstvom tega otroka umrli otro- se pa sploh odštejejo. Treba si bo ,u ogledati misel in namen zakonodajna, ko je sestavljal ta zakon. Sigurno je hotel oprostiti davka osebe, so imele z vzgojo svojih otrok stroške in so z vzgojo novih držav-janov koristile narodu in državi. Tu ^gurno ni imel namena dajati nagra- de 2a rojstva, marveč za vzgojo, za Preživljanje. Ali to tolmačenje Drav s