Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Bknečnz naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. leatfifisan političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52. — — ............................................... Rokopisi so ne vrj Sajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem čele uradu štev. 13.633. PoStaina plačana v gotovini. ŠTEV. 101. V LJUBLJANI, četrtek, 25. avgusta 1927. . —v: ™, r_ mul Posamezna številka Bin 1.—. LETO IV. Lažniivi protesti. H krvavim demonstracijam hujskajo komunisti vsled justifikacije Sacca in Vanzettija Evropo, ki je na usmrtitvi Sacca in Vanzettija tako nedolžna, da ne more biti bolj. Pa vsa ta nelogika komunistov ne briga, ker oni hočejo nemire, ker je njim smrt obeli anarhistov samo agitacijsko^ sredstvo. Laž je zato, da bi bili oni ogorčeni, ker sta bila-ubita dva delavca, temveč njim gre le /.a (strankarski uspeh in v ta namen so pripravljeni žrtvovati celo legijo Saccov iii Vanzettijev. To so pokazali tudi tam, kjer imajo moč. Niti najmanje se niso razburjali, ko je sovjetska vlada pobijala absolutno nedolžne talce in niti najmanjšega protesta ni bilo z njih strani, ko so podivjani komunisti pobijali otroke in žene. Nasprotno ploskali so, ko so se godili ti umori, ker je bilo to v korist njih stranki. Danes pa so ogorčeni in gonijo svoje pristaše na barikade proti ljudem, ki so ravno tako malo krivi bostonskega umora, ko sovjetskih grozodejstev. Skoraj istočasno, ko sta bila usmrčena Sacco in Vanzetti se vrši v južni Ameriki strahovito klanje oropanih Indijancev. Samo ta greh imajo ti Indijanci, da so protestirali proti slepariji, s katero so jim hoteli beli bogataši vzeti njih polja. In ker so branili tisto revno svojo last, ki jim je še ostala od njih, nekdaj tako bogate zemlje, so jih pokosile strojnice v tisočih in tisočih. Kje pa je tedaj ostala vest Evrope, zakaj pa na ta po-kolj molče komunisti? Toda bolivijski Indijnci nimajo volilnih kroglic, oni komunistični stranki ne morejo nič dati in zato so ravno tako pozabljeni ko vsi drugi, ki "iso v računu sovjetske politične špekulacije. Grdo in nečloveško je bilo, da sta sedem let visela Sacco in Vanzetti med življenjem in smrtjo in to dejstvo re-voltira vso kulturno Evropo, toda še grše in podlejše je iz smrti bližnjega kovati političen kapital. In to delajo komunistični hujskači. Prav tako ipa mora človeka prijeti gnev, če čita kako po fašistični Italiji protestirajo proti usmrtitvi svojih rojakov. Tisti fašisti, ki so z največjo hladnokrvnostjo pobili firenškega odvetnika, ko šo njegovi otroci objemali njih kolena in prosili milosti za nedolžnega očeta. tisti fašisti so danes moralno ogorčeni. Bolj se pač ni mogoče norčevati iz pravice. Pa tudi pri nas imamo dosti teli laž-njivih protestov in še bolj lažnjivega ogorčenja. Tako vidimo ravno, sedaj v volilnem boju ko si stranke medsebojno očitajo, kako so sokrive pa gotovih centralističnih odredbah. Vse te stranke sicer silijo v viado in vse brez izjeme so pripravljene zatisniti eno oko, če ne celo oba, samo če bi prišle v vlado, toda ker sc v opoziciji očitajo drugim to, kar bi strne z naslado storile, samo da bi bile v vladi. Pa še bolj la/njive proteste 'vidimo. Tako protestirajo proti nasilju notorični nasilneži, tako se šopirijo z ogorčenjem proti korupciji ljudje, ki bi samo zato hoteli priti v vlado, da bi mogli zopet 1 «vojd strankarsko korupcijo! In na te lažnjive proteste nasedajo ne samo priprosti ljudje, temveč celo in-teligenti. A narod se čudi, če je naša politika slaba, kakor da bi se iz laži sploh mogla roditi dobra politika. Vse zlo našega javnega življenja je v teh lažnjivih protestih, ker od tu izvira demoralizacija, zaradi tega izgublja narod vero v pravico in resnico. V tej veri pa je temelj vsega. Odmev bostonske justifikacije. KRVAVA BITKA V PARIZU. Pariš, 25. avg. Sinoči okrog 9. se je ogromna množica ljudstva zbrala v središču Pariza. Policija je zabarikadirala vse važnejše ulice, ki vodijo proti mestu, toda demonstrantov je bilo toliko, da jih ni bilo mogoče ustaviti. Okrog 11. se je na italijanskem bulvaru nabralo okrog 150.000 demonstrantov. Komunisti so navalili na . Moulin rouge« in ga do temelja razdejali. Ko je policija videla, da je brez moči, je stopila v akcijo republikanska garda, ki ji je uspelo očistiti bulvar. Okrog pplnoči se je zopet nabralo kakih 50C0 demonstrantov, ki so razbili vse avtomobile in oplenili veliko število trgovin. Vržena je bila tudi bomba, ki se je s strahovitim pokom razletela, k sreči pa ni napravila nobene večje škode. Po polnoči policija že ni mogla več popolnoma vzpostaviti reda. Demonstracije so se pretvorile v čisto revolucionaren pokret. Po vesteh iz provinc v Franciji vlada tam še večji nered kakor v Parizu. V Bordeauxu je demonstrantom uspelo udreti v ameriški konzulat. Pariš, 28. avg. Kakor se doznava, se je pri demonstracijah okrog 10. zvečer razvila prava bitka. Strelno orožje so uporabljali na obeh straneh. Ameriško poslaništvo je bilo po vojaštvu cernirano. Ugotovilo se je, da so se demonstracije izvršile po naprej določenem načrtu. Računa se, da je pri spopadih bilo nad 200 ljudi ranjenih. Takih bojev že ni bilo v Parizu 50 let. Amsterdam, 25. avg. Pred kraljevsko palačo je prišlo radi usmrtitve Sacca in Vanzettija do demonstracij. Tudi v Rotterdamu so bile demonstracije ter je vojska pri tej priliki rabila tudi strelno orožje. Chicago, 25. avg. V italijanski četrti se je razletela bomba, ki je poškodovala pet poslopij. Policija misli, da je prišlo do eksplozije pri izdelovanju bomb. NewYork, 25. avg. Včerajšnje demonstracije so' zavzele zelo velik obseg. Policija na konjih je večkrat navalila na demonstrante, toda brez vsakega uspeha. Šele ko so stopili v akcijo oklopni avtomobili, je množica udrla v divji beg. Tudi v drugih mestih so bile demonstracije, toda manjšega pomena, AGITACIJA S TRUPLI JIJSTIFICI-RANCEV. London, 25. avg. Reuter javlja iz Bostona, da so končane vse priprave za pogreb Sacca in Vanzettija. Odbor za pogreb je izjavil, da je nemogoče, da bi se trupli usmrčenih nosili po vsej Ameriki iz enega mesta v drugo. Pogreb bo v Bostonu. Prihodnii teden bo Vanzettijeva sestra odpotovala s pepelom svojega brata v Newyork, London, Stockholm, Pariš, Berlin in še po ostali Evropi, pre.lno odnese pepel v Italijo. Zveza balkanskih dinastij. j Bukarešta, 25. avg. Diplomatski do-! pisnik lista »Cuvandul« pošilja iz Beo-| grada senzacionalno poročilo, v katerem se potrjuje vest o sestanku kralja Aleksandra in kralja Borisa v Miinche-nu. Po najnovejših vesteh se bo kralj Boris še letos zaročil z rumunsko prin-cezinjo Ileano. S tem bi se na Balkanu ustvarila močna sorodniška vez, ki bi brezpogojno zajamčila ohraniiev miru. Diplomatski krogi delajo tudi na to, da bi se vzpostavila monarhija na Grškem. Potem bi se lahko osnovala zveza balkanskih dinastij. Ta zveza bi vodila miroljubno politiko pod geslom »Balkan balkanskim narodom!« Zveza ne bi bila naperjena proli Daliji, pač pa proti njenemu prodiranju na Balkan. Ta vesi je v političnih krogih vzbudila veliko pažnjo in to tem bolj, ker jo je objavil Italijanom prijazni list »Cuvandul«. VUKIČEVIČ NADALJUJE SVOJE AGITACIJSKO POTOVANJE. Beograd, 25. avg. Velja Vukičevič nadaljuje svoje potovanje po krajih, ki jili prvotno ni imel v načrtu svojega potovanja. Zato se njegov povratek v Beograd ne more še tako kmalu pričakovati. Vu-lačevič se namerava posebno zadržati v svojem volilnem okraju, v Banju Luki. POMIRLJIVI PAŠI CEVCI. Beograd, 25. avg. Vprašanje, kakšno stališče zavzamejo pašičevci, oziroma glavni odbor radikalne stranke napram vladi, še vedno zanima politične kroge. Iz vrst pašičevcev se doznava, da oni za gotovo upajo na to, da se bo položaj po 11. septembru znatno spremenil v njihovo korist. Pašičevci računajo, da bo cen-trum, če že ne ves pa vsaj njegov večji del, zapustil svoje dosedanje stališče in se pridružil njihovi frakciji v radikalnem klubu. Po mnenju pašičevcev bosta po volitvah mogli v radikalnem klubu biti le dve frakciji: Vukičevičeva in njemu nasprotna. Upajo, da bo Vukičeviču nasprotna frakcija mnogo številnejša. Zanimivo je stališče pašičevcev napram Boži Maksimoviču. Pašičevci so prepričani, da bo Boža Maksimovič po 11. septembru spremenil svoje mišljenje in uvidel, da je hodil po napačni poti in da bo potem prišlo do sodelovanja med pašičevci in med Božo Maksimovičem. To je hkrati tudi eden glavnih razlogov, da pašičevci niso v Beogradu postavili kandidatne liste proti Boži Maksimoviču. Pri takem položaju sodijo pašičevci, da bodo imeli lahko prvo besedo v radikalnem klubu in da bo Vukičevič dobil nezaupnico, kar bo pomenilo njegov padec. Kakor se doznava, nočejo pašičevci nič storiti, da bi prišlo do končnega razkola v radikalni stranki. Oni bodo pač kritizirali Vukičevičevo delovanje, ne bodo pa se ločili iz kluba, ker bi bil v tem slučaju njih položaj dosti poslabšan, kajti v parlamentu bi predstavljali samo majhno skupinico, ki lie bi imela nobenega vpliva na razvoj razmer. Ako pa ostanejo v klubu, lahko pridobijo za svoje stališče še druge radikalske poslance in tako-znotraj samega kluba vodijo akcijo proti Velji Vukičeviču. KAJ VEDO »NOVOSTI«. Beograd, 25. a-vg. O sestanku med našim kraljem in med bolgarskim kraljem Borisom pišejo sinočnje »Novosti« to-le: »Izjava, ki jo je dal dr. Korošec o sestanku našega kralja z bolgarskim kraljem Borisom, je na pristojnih mestih izzvala prav neprijeten vtis. Tako so zatrjevali včeraj v političnih krogih, da bo ta Koroščeva izjava imela prav nepo-voljne posledice za vse kombinacije, ki so se delale z dr. Korošcem. Dr. Korošec je postal ali indiskreten ah pa je šel v svojih fantazijah predaleč. V zvezi z nezadovoljstvom, ki vlada proti dr. Korošcu, se trdi, da je prišlo do nekaterih avdienc, ki dajo slutiti, da je Koroščev položaj neugoden.« KRALJ ZA ČRNO GORO. Beograd, 25. avg. Minister v pokoju Andrija Radovič se je vrnil včeraj z Bleda v Beograd. Na Bledu je bil' sprejet od kralja v avdienci, ki je trajala celo uro. Radovič je opisoval kralju težave, v katerih se nahaja Črna gora. Kralj se je zelo zanimal za razmere v Črnigori in je osebno sprejel prošnjo, ki jo je poslal oblastni odbor zetske oblasti. Kralj je izrazil željo, naj bi se storilo vse, da v Črni gori ne bi prišlo do nemilih posledic. PANGALOSOVE KONVENCIJE RAZVELJAVLJENE. Atene, 25. avg. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je zunanji minister Mi-halokopulos predložil osnutek zakona, s katerim se razveljavljajo konvencije, ki jih je Pangalos sklenil z Jugoslavijo. Mi-halokopulos je svoj predlog utemeljeval s tem, da te konvencije kršijo grško su-! vereniteto. Hkrati je naglašal, da to razveljavljenje in manifestacija proti Jugoslaviji. Parlament je predlog preodkazal posebnemu odboru, ki naj v oktobru predloži poročilo. ROTHERMERE ZMEŠAL MADJARSKIM ŠOVINISTOM PAMET. Subotica, 25. avg. Včeraj je policija aretirala slugo električne centrale Belo Tota radi poskušenega uboja in radi protidržavne agitacije, Tot je v sobote* ukral svojemu predstojniku samokres in hotel nato obračunati z nekim Loneare-vičem. lot je prišel k Loneareviču, ga udaril s kolom in mu zaklical: »Le počakaj! Prišli bodo sem madjarski vojaki, potem boš pa videl!« Nato je še ustrelil na Lončareviča. — Tota so prijeli in ga oddali državnemu pravdništvu. Io je že šesta aretacija zaradi Rofher-merove akcije. ZANIMANJE ZA DAVIDOV1ČEV SHOD V SUBOTICI. Subotica, 25. avg. Demokratje bodo imeli v nedeljo v Subolici shod, na katerega je povabljen ludi Ljuba Davido-vič. V političnih krogih se zelo zanimajo za njegov govor, ker pričakujejo, da bo odgovoril Vukičeviču na njegove zadnje izjave. j ZOGU JE PRIDOBIL ALBANSKE KATOLIKE. Rim, 25. avg. Po nekem poročilu iz Skadra javljajo, da je predsednik albau-i ske republike Ahmed beg Zogu za svo-i jega bivanja v Skadru sprejel zastopnike muslimanskega prebivalstva, potem ! pa še katoliško duhovništvo. Temu aktu pripisujejo veliko važnost in zatrjujejo, da je že pripravljen teren za sporazum | med katoliškim klerom in današnjim režimom. Zogu je sprejel tudi zastopnike trgovstva in konzule tujih držav. Konzularni zbor je predvedel jugoslovenski konzul. Na večer je katoliško prebivalstvo priredilo pred hotelom velike manifestacije. V govorih se je naglašalo-da je treba pomagati Skadru in severni Albaniji. Ahmed beg Zogu je obljubljal, da bo storil vse, da se pomore prebivalstvu v njegovih težkih razmerah. ■«■»»—————n mi—nriUM—i wrn.B PRIHOD ČEŠKOSLOVAŠKIH LETALCEV V BEOGRAD. Beograd, 25. avg. Včeraj ob 10. bi bili morali priti češkoslovaški letalci. Toda ni jih bilo. Zato so se že raznesle vesti, da se je morala zgoditi nesreča. Kesneje se je izvedelo, da je češkoslovaški letalec podporočnik Novak prišel včeraj ob 5. popoldne v Beograd. Drugi aviatik je oslal v Novem Sadu, j ker je imel majhen defekt pri olju. Dru-1 gi letalci pridejo danes. Ob priliki kraljevega sestanka. Beograjske »Novosti« pišejo: Kralj Aleksander in kralj Boris sta se sestala v Miinchenu. Res je, da naše zunanje ministrstvo ni potrdilo te vesti, bolgarski dopisni urad pa jo je celo odločno demantiral. Jasno pa je, da ima ta sestanek velik pomen za medsebojne odnošaje obeh bratskih plemen. Zato je tembolj neopravičljivo molčanje naših in nepojmljivo bolgarsko demantiranje. G. Korošec in mi imamo močnih razlogov, da mu verjamemo, da je v tej stvari bolje informiran ko kdo drugi — je dejal glasno in jasno pred vso javnostjo, da je sestanek bil. Mnogo več ko tisk obeh prijateljski držav, je prinesel tuji tisk o tem sestanku, pripisujoč mu ogromen pomen za nadaljni razvoj odnošajev med obema državama. Miste-riozna tajnost, v katero so merodajni krogi zavili ta dogodek, ne dovoljuje, da bi pravilno presodili ves političen pomen in vrednost sestanka. Toda stvar sama daje vso pravico za misel, da sta se oba kralja pogovarjala tudi o političnih vprašanjih. Odklanjajoč trditve gotovih tujih .listov, da sta suverena pripravljala teren za personal- no unijo, kot pretirano in prezgodnjo — po-vdarajajo veliko važnost sestanka samega. Ideja zbližanja dveh bratskih narodov je globoko vkoreninjena v zavesti širokih narodnih slojev in ona se vsak dan širi in krepi. Ona je nastala spontano in težke izkušnje zadnjih tragičnih dogodkov so jo samo okrepile in skonkretizirale. Noseča v sebi silo narodne volje in imajo-ča pred seboj zgodovino prodirajoče poti, bo ta misel zmagala. Nič ne more preprečiti njenega triumfa in zmage: ne interesi gotovih klik, ne zmota, ki more obstojati in ne kratkovidnost vladajoči..., ker se bo ona hitro dvignila na višino velikega življenske-ga ideala, ki bo našel svoje mučenike in svoje fanatike ter s tem zmagovalce. Sestanek obeh kraljev, je po našem mnenju nastal vsled te ideje. Če je to točno, potem ga moramo vsi pozdraviti in se ga veseliti. Zakaj dobro je, da je svetloba ideje tako široko prodrla in da je njena nepremagljivost postala jasna povsod. To je dobro jamstvo za poln in siguren uspeh te velike ideje. Pa usmrtitvi. Dočim je v Ameriki javnost le slabo reagirala na usmrtitev Sacca in Vanzettija, prihajajo iz evropskih velemest poročila o silnih izgredih vsled te justifikacije. Največje demonstracije so bile v Parizu. Na Boulevard-u des Italiens se je zbrala okoli 100.000 glav broječa množica. Policija, ki je hotela množico zadržati, jč bila preslaba in policijski kordon je bil predrt. Pravočasno pa je dobila policija še pomoč in nato je s pomočjo meščanske garde potisnila demonstrante v stranske ulice. Pri tem je prišlo do težkih spopadov in več policistov je bilo ranjenih. Policija je nato nastopila z izredno silo proti demontrantom in izpraznila ves bulvar. Demonstracije pa še niso prenehale, temveč so se ponavljale še v poznih urah. Demonstrantom so se pridružili tudi vsi temni elementi velemesta in ti so pričeli pleniti trgovine in kavarne. Poseben oddelek komunistov pa se je navalil na znano nočno zabavišče Moulin Rou-ge, vdrl v njegovo notranjost ter vse denio-iiral. Demonstracije so zavzele nato vedno bolj grozeč značaj in demonstranti so že začeli graditi barikade. Zelo težke demonstracije so bile tudi v Leipzigu, kjer je policija le z največjo težavo obvladala demonstrante. Silna je bila reakcija na bostonsko ju-stifikacijo tudi v južni Ameriki, kjer so iz- vršili anarhisti celo vrsto bombnih atentatov. V Buenos Airesu je delavski štrajk po-polen. Tu so bile tudi velike demonstracije in mestoma je bila policija brez moči. Demonstranti so navalili na ameriške trgovine in jih oplenili ter razbili. Obenem so začeli oznanjati bojkot ameriškega blaga. Ta bojkot se oznanuje tudi v diugih državah, zlasti v Franciji in je deloma zelo uspešen. Sploh se pričenja opažati po vseh evropskih državah močno proti-ameriško gibanje. Duša vseh demonstracij so seveda komunisti in anarhisti. Toda tudi socijalisti se skoraj brez izjeme pridružujejo komunistom, ki imajo večji vpliv na ulico ko socialisti. Ženevska policija je vest o justifikaciji Sacca in Vanzettija zadržala, toda z drugih večernih listov so delavci za usmrtitev do-znali. Takoj so se pričele demonstracije. Silen naliv je sicer demonstrante za hip razpršil toda potem so se znova zbrali in skušali pt odreti do ameriškega konzulata. Policija je pa s pomočjo močnih brizgalen demonstrante razpršila. Ker je policija preslaba, se je v Ženevi začela formirati posebna meščanska straža, ki bo pomagala policiji pri vzdrževanju reda. Vesti o demonstracijah prihajajo tudi iz drugih držav, tako iz Portugalske, Avstrije, Nemčije. Nevarnost je, da bo po vseh državah komunistična akcija zelo oživela, če ne bodo med delavstvom zmagali trezni elementi. Rdeti in beli teror. Boljševizem in fašizem sta v vsakem po-gledu antipola, toda edina sta si v metodah borbenosti za ohranitev in okrepitev režima. Tu in tam ne trpe opozicije proti režimu vse nasprotne stranke zatirajo do okrutnosti, svoboda tiska je odpravljena, tu rdeči, tam beli teror v polni krvoločnosti. Zdelo se je že, da se boljševizem prenavlja v smislu zmodernizovane demokracije, ali najnovejši dogodki s Trockijem dokazujejo, da je zopet zmagala reakcija najgrše vrste. Toda vsa znamenja kažejo, da gre revolucija ruskega naroda vendarle naprej po poti zdrave pameti in da v doglednem času doživimo položaj v Rusiji, s katerim se zlasti Slovani lahko sporazumemo. Kaj naj rečemo o Italiji in fašizmu? Kaj naj se od tega nadejamo za bodočnost? Fašizem je na vrhuncu svoje moči in konsolidacije svojih notranjih sil. Razumljiva nam je morala biti neizprosnost fašistovskih borbenih metod vse dotlej, dokler so še postajale nevarnosti za fašistični režim. Toda dandanes je fašizem v Italiji tako splošno priznan in utrjen, da se mu ni ničesar bati, rnzun v tem pogledu, v kolikor si je fašizem sovražnik sam. Ako se fašizem ničesar ne nauči iz analogije preteklosti, si koplje sam svoj grob, pred katerim ni leka. Tudi prispodoba z boljševizmom je zanj velepoučna. Ruskih beguncev pred boljševiškim terorjem je okroglo 1,300.000. To so sami inteli-genti, ki so po vzgoji in izobrazbi sinovi civilizirane Evrope. Zato ni čuda, ako vsi evropski narodi simpatizirajo ž njimi, da za nje skrbe in jim omogočajo nove eksistence v tujem svetu. Ti begunci so obenem pijo-nirji za bodoči preobrat ali za naravno evolucijo rukih odnošajev v smislu prave demokracije. Samo tisti, ki hrepenijo po carizmu, bodo razočarani, kajti danes si v Rusiji nihče ne želi carizma nazaj. Tudi beguncev pred fašizmom je lepo število. Ti žive po večini v Franciji, kjer imajo svoje organizacije, svoje časopisje in svoje zveze z domovino. Oporo imajo v italijanskih kolonijah vsega sveta, posebno v Ameriki, katerih velika večina je antifašistična, dasi docela nacionalna. — Ti italijanski begunci uživajo povsod prav prijateljsko gostoljubnost, njihovo delovanje je simpatično Evropi. Zato njihova propaganda raste in ima čedalje trdnejšo oporo mogočnih prijateljev. Stališče boljševizma in fašizma do Zveze narodov je tudi jako podobno. Boljševizem je negativen v vsakem pogledu, fašizem pa je hinavski zaveznik, ki se je z Zvezi narodov prihlinil edino radi tega, da ima kontrolo nad vsem delovanjem te svetovne sile, v kateri more izkoriščati pravico — veta za vsak neljub sklep. Ako bi Italija ne bila član Zveze narodov, tedaj bi danes v vseh važnih rečeh odločale le Francija, Anglija in Nemčija — a Italija bi se morala hočeš nočeš bolj ozirati na take sklepe nego sedaj, ko je član in ko more vsak neljub eklep preprečiti, vse delovanje kontrolirati in intrigirati po priljubljenih metodah macchiavelizma. Mussolini je znan nasprotnik Zveze narodov, ali toliko diplomat je, da zna to svetovno organizacijo izkoriščati. Mussolini ne pošilja svojih ožjih pristašev za zastopnike Italije v Zvezo narodov — pač pa stare diplomate iz predvojne Italije, ki uživajo v Evropi dober glas, in o katerih je znano, da so priznali fašistovski režim iz oportunitete. Jako pametni in ugledni so ti možje in dobro zastopajo svojo stvar. Toda Musolini jim nič kaj ne zaupa, zato jim dodaja posebnega nadzornika — in ta je njegov glavni tajnik Grandi, ki je za hrbtom po-ganjač oficijelnih zastopnikov Italije v Zvezi narodov. (Tudi v tem pogledu posnema bolj-ševike, ki so dali generalu Brussilovu posebnega kontrolorja, povsem priprostega delavca. Ta je imel pravico Brusilova celo vstreliti, ako kaj nevarnega zapazi.) Pri takih razmerah je Italija prišla do ugodnega položaja, da evropske države sicer dobro vedo za njeno hinavstvo, vendar menijo, da je bolje, ako jo imajo tale quale v družbi nego zunaj nje. Posebna ugodnost za Italijo pa je, da je Anglija veliko premalo evropska in preveč svetovna sila, katere glavni interesi so danes zunaj Evrope. Anglija ima danes velike skrbi v Kini in Indiji, proti katerim so vsa evropska vprašanja tako malenkostna, da se ji ne splača na nje niti misliti. V vseh takih skrbeh ima podporo Italije, zato pa je Anglija pripravljena deliti ž njo interese v Abesiniji, v Sredozemlju je njej na korist izjavila svojo desinteresira-nost, pristala je na protektorat nad Albanijo itd. Da se torej Jugoslavija ne more zanašati pri takih razmerah v nikakem slučaju na Anglijo, je gotovo dejstvo, ki ga ne sme; mo pustiti z vidika. Ako nimamo Anglije, si moramo pridobiti drugo nadomestilo: Francijo in Nemčijo, kajti ti dve državi sta naši naravni zaveznici — po skupnosti interesov in antagonizma. V Zvezi narodov pa je Italija tudi radi tega, da vspešno ovira rešitev vprašanja narodnih manjšin. Pravilnik pri postopanju o takih vprašanjih ji daje dovolj možnosti, da rnore vspešno intrigirati in zabranjevati vsak neljub ji sklep in da torej more poljubno izvajati teror tudi nad svojimi iNemci iu Slovani, kakor ga boljševiki lahko izvajajo nad najboljšimi Rusi. G—i N—t. Politične vesti. - /akni še ni objavljena esdeesarska lista danes še ni bila objavljena. To pa vsled te-volitve v Ljubljani. V nedeljo ga, ker noče g. Josip Turk sprejeti ponujene i« 5» hili notriena od zbora zaupnikov esde- ' mu kandidature, pa čeprav ga je postavila baraka offika kandidatna lista, toda do SDS na drugo mesto. G. Turk ima namreč malo drugačne pojme o hvaležnostci ko pa slavna SDS in zato noče pristati na kandidaturo. Kakor znano, je SDS g. Turka pri oblastnih volitvah prav grdo prezrla in tudi drugače ima g. Turk dosti vzroka, da ne gre več v boj za SDS, ali pa celo za njeno kliko. Sedaj skušajo gospodje voditelji SDS na vsak način pridobiti g. Turka, da vendarle prevzame kandidaturo in ker upajo, da bodo na vse zadnje g. Turka le omehčali, zato še niso objavili kandidatne liste. Če bo imel njih pozen trud tudi uspeh, bo odločil g. Turk. — Prejšnje metode ne drže več. Pred kratkim je bila v Sarajevu konferenca obrtnikov glede revizije obrtniških koncesij. Kon-statirano je bilo, da je revizija nujno potrebna in zato je veliki župan tudi odredil revizijo obrtnih koncesij. Kmalu pa se je izkazalo, da nekateri ljudje zlorabljajo revizijo v volilne svrhe. Ko je o tem zvedel minister Spaho, je dal revizijo takoj ustaviti. Z metodami »nacionalnega bloka« ne gre več. = Agitacija g. Ureka. G. Urek pošilja po vsej mariborski oblasti v tisočih izvodov svoj »Kmetski glasnik« in sicer brezplačno, kakor je na prvi strani tudi objavljeno. G. Urek ima torej denarja dosti. Zato je čisto v redu, če kandidira na listi kapitalistične SDS. = G. Urek ne toži. »Kmetski list« je že opetovano pozval g. Ureka, da ga toži vsled očitka, da je prestopil k SDS ker mu SKS ni hotela dati nosilstva liste oziroma 100 tisoč dinarjev. Gospod Urek pa ne toži, temveč samo proglaša, da je ta trditev »Kmetskega lista« laž. Mislimo, da so nazori g. Ureka čisto napačni in na konkreten poziv je treba odgovoriti s tožbo. Vse drugo je le mlatenje prazne slame. = G. Prepeluh odgovarja dr. Korošcu. V »Kmetskem listu« je objavil g. Prepeluh izjavo in poziv na naslov g. Korošca ker ga je ta v svojem ptujskem govoru napadel, da »rad izpreminja svoje politične obleke in da si je dal narediti obleko naše stranke (SLS), a mi ga nismo preoblekli, ker mu nismo zaupali ...« G. Prepeluh pravi nato, da te besede dr. Korošcu niso »ušle«, temveč da so bile dobro premišljene. G. Prepeluh poživlja zato načelnika SLS in ministra n. r. dr. Antona Korošca, da tekom osem dni prekliče besede, ki smo jih čitali, sicer pa ga dolži, da laže in obrekuje. G. Prepeluh dostavlja nato še krepkejši stavek. — Sporočamo bistvo odgovora g. Prepeluha, ker je bil napad dr. Korošca objavljen v našem listu. = Dr. Srskič napada demokrate in demokratsko zajednico. Dr. Srskič je na radikal-skem zboru v Višegradu govoril o notranjepolitičnem položaju. Izjavil je, da se ne strinja s sestavo Vukičevičeve vlade in tudi ne z njenim delovanjem. Vendar pa misli, da morajo radikali pomagati vladi, katere politika ima namen čuvati z ustavo garantirano državljansko svobodo. —- O demokratski za-jednici je dejal, da vlada med demokratskimi vrstami razdvojenost in sicer ne glede taktike, temveč v načelnem oziru. G. dr. Voja Marinkovič, Sef enega dela demokratov jav-no usvaja staliSCe radikalov, dočim drugi set — Ljuba Davidovič smatra za glavno potrebo napadati vlado in njeno politiko. G. Davi-dovič je v svojih napadih zelo borben, obenem pa pomirljiv napram demokratskim ministrom, o katerih stalno govori, _ da Ttfiva od njih popolno zaupanje. G. Davidovič pozablja, da so ti ministri člani ene in iste vlade in da zato ni mogoče napadati samo en del vlade — za način volilnega boja so vsi ministri solidarno odgovorni ter ne samo radikalni. — Nato je dr. Srskič vehementno napadel muslimansko organizacijo, ki da je ho-tela v južno Srbijo zanesti muslimanski kle-rikalizem. Nato je razpravljal o kandidaturi dr. Spaha v Sandžaku in dejal, da se je ao-celo razkrila muslimanska neiskienost. - Manjšinski kongres v Ženevi Kongres manjšin je nadaljeval s svojim delom. Na torkovi dopoldanski seji je razpravljal o vprašanju državne suverenitete v pogledu narodnih manjšin. Laversohn, zastopnik zidovske manjšine \ letonskem parlamentu, ie podal temeljito poročilo o tem vprašanju. Izjavil je, da današnje pojmovanje državne suverenitete ne odgovarja več duhu časa in da nasprotuje novi uredbi manjšinskih pravic in mednarodni skupnosti. — Dr. Wirfth o zahtevah,Nemčije. »Excel-sior« prinaša daljšo izjavo bivšega nemškega državnega kancelarja dr. Wirtha o Lo-carnu. Dr. Wirth je dejal, da prijateljsko pogodbo v Locarnu pojmujeta Nemčija in Francija — različno. Francija hoče in si prizadeva odstraniti sovraštvo med obema državama, Nemčija pa upa, da ji bo locarnska pogodba povrnila popolno politično neodvisnost. Nemčija se je odpovedala Alzaciji in Lotaringiji, ali Nemčija se ni odpovedala zahtevam glede vzhodne meje. Sicer mej na Poljskem in Če-hoslovaškem ne bo nasilno spremenila, vendar pa Nemčija ne more sedanjega položaja na vzhodu mirno prenašati. Pomisliti je treba, da je na poljski koridor pristala Nemčija samo pod pritiskom entante. = Kolonialna zahteva Nemčije in Italije. »Echo de Pariš« javlja iz Londona, da vlada v angleških diplomatskih krogih veliko zanimanje za novo diplomatsko akcijo Italije in Nemčije. Posebno važnost pripisujejo poga janjem, ki se vrše že več mesecev med Ber linom in Rimom in ki se že bližajo svojemu koncu. Poganjanja bodo zaključena bržkone še pred jesenskim zasedanjem Zveze narodov v Ženevi. Pogajanja se rfnnašajo na kolonialne zahteve Nemčije in Italije. Pred jesenskim zasedanjem Zveze narodov bo Nemčija, pod; prta od Italije, nastopila z zahtevo, da se ji poleg enega stalnega mesta v mandatni komisiji, da tudi en kolonialen mandat. Ma»J“ je pripravljena podpreti v tej sfd®vlnI.iznati jo, lci mora Italiji za protiuslugo E prioriteto pri dodeljevanju kolonij. .‘izmed ja bo bržkone zahtevala raa“d?L _ značil-bivših nemških kolonij v krotri zago- „o le, d, Si varjajo potrebo,^da AngJ ^ ^ Angljj,l sprejela Jemen. -’We vesti potrjuje tudi »Sunday Expres«. — Nova grška vlada sc je predstavila parlamentu. Nova Zaimisova vlada se je predstavila parlamentu. Zaiinis je prečital vladno deklaracijo, v kateri obljublja, da bo nadaljeval politiko prejšnje vlade, da bo zapo-četo delo za notranjo konsolidacijo čimprej izvršeno. V zunanji politiki ne bo spremenil), ker se bo vlada držala dosedanjih direktiv. Parlament mora rešiti razna vprašanja. V prvi vrsti se bo obravnaval zakonski projekt o formiranju vrhovnega sodnega sveta in o ustanovitvi agrarne banke. Vlada bo poleg tega predložila več socialno-političnih zakonskih načrtov, med drugim zakon o zaščiti delavcev. Vlada bo gradila nove železniške proge in ceste, posebno v Macedoniji in Te-salijii. Za svojo glavno nalogo smatra iZaimi-sova vlada sanacijo grških financ. To pa bo izvedla z ravnovesjem proračuna, z likvidacijo tekočih dolgov in s konsolidacijo vsega javnega dolga. Da bo mogla izvesti vse te naloge je nova vlada zaprosila pri Zvezi narodov za moralno pomoč, ki ji je tudi obljubljena. Na jesenskem zasedanju Zveze narodov bo Grški zasigurano večje mednarodno posojilo, katerega bodo uporabili za onova-nje emisijske banke in za stabilizacijo valute. — Predsednik vlade Zaimis apelira na parlament, da hitro sprejme predložene zakonske načrte, da bo grška delegacija mogla z uspehom zaključiti pogajanja za mednarodno posojilo. Književnost. KNJIŽEVNO NAZNANILO. V založbi Slovenske Šolske Malice se je pravkar dotiskala kol redna publikacija za I. 1927-28 knjiga »Kulturna pedagogika«. Kažipot za razumevanje včlovečevanja (250 strani), ki jo je napisal vseučiliški prof. dr. K. Ozvald. Ta knjiga je menda prvi poizkus, sistematično pokazati, da je tudi na kulturnem poprišču vzgojstva (izobrazba, pouk, vzgoja), kakor i sicer v življenju — »vse z vsem v zvezi«. S tem bi hotelo pred vsem drugim biti rečeno, da je vseh vrst prizadevanje na področju vzgoje, pouka in izobrazbe svojevrstno dogajanje, ob katerem kulturno življenje samega sebe ohranjuje in oblikuje. In pa, da je prav zato kultiviranje človeka, zlasti pa kultiviranje mladega pokolenja najtesneje spojeno s kulturnim bitjem in žiijem kakega naroda. S tega vidika skušajo uvodna poglavia izpričati, da se odigravanje vzgojstvenih pojavov po svojem bistvu neprimerno boli razteza v dimenzijo širine in višine, oziro' ma globine, nego-li domneva običajna šol' ska modrost, ki vzgojstvo istoveti s — šolskim učiteljevanjem ali s »pedagogiko« v zloglasnem, pedantičnem pomenu besede. Jedro knjige se deli na dvoje: prvi del obsega splošno kulturoslovje, a drugi jemlje v pretres šolske probleme. I. Kulturostovni del prikazuje — sine ira et studio — glavne oblike, v katerih se dandanes odigrava kulturno življenje vse po svojih lastnih normah: gospodarstvo po ekonomskem načelu najmanjšega potroška sil, znanstvo po zahtevku resnice, umetnost po ideji lepote, politika po perspektivah moči, socialnost po vodilu ljubezni do bližnjega, verstvo po pojmu svetosti. Posebe iz-črtana je struktura duše, kakor se je človeku izoblikovala v dobi in miselnosti strojev. II. Drugi del pa razpravlja o šoli kot samosvojem organu kulturnega življenja in o šolskih vprašanjih, ki povsem organski poganjajo iz utripov tega življenja: o bistvu šole, njenih nalogah in oblikah, o reformnih težnjah na področju šolstva, o možnostih in mejah kulturne politike, o učiteljskem problemu itd. Koncem vsakega poglavja so navedeni naslovi takih knjig, ki se dado s pridom či-tati »za dopolnitev in poglobitev« prinesenega teksta. Knjiga se je rodila iz občutne potrebe po trdni idejni podlagi, raz katero bi bilo mogoče, pedagoška vprašanja v širokem, kulturnem pomenu besede smiselno staviti in reševati. Fr. Šemrov, Ljubljanska pošta. Zgodovinski opis ob 30-letnici njene stavbe. V Ljubljani 1927. Založila »Oblastna organizacija ptt. uslužbencev v Ljubljani«. 98 str. — Pisatelj zasleduje razvoj ljubljanske pošte od preprostih njenih početkov koncem 15. stoletja pa do njenega obsežnega modernega lazmaha ter nam na podlagi dostopnih virov odkriva bogat kos domače zgodovine, ki bi poleg pbklicnih poštarjev zanimal tudi širše sloje, saj ima vsak skoraj dnevno opravka s tem, poleg železnice najpotrebnejšim prometnim sredstvom. Podrobneje razpravlja z razvojem pošte v 19. stoletju za časa Francozov, v predželezniški dobi, nato v dobi železnice in brzojava, ki sta povzročila nove J#' noge v poštni službi, razne reforme in «°da orgai iziranje pošte, kaka je bila nieJ88^tov-fdd tu,,o streho, za časa potresa, m®^va]ežn0 no vojno in sedaj po ujedinjenjuj ^ ... I . . J ! .. —' ^ i . nnnliirinl Vi Ml ChZm ^ . se tudi spominja zaslužnih moz, pri pošti ali brzojavu. <>Pl^L pr pravefn Sovi o KK “ 'i0V,'' “atom %S££»!r«Hot,leg„,iii, je v zračnem pi y dogiednem casu teh na- nrav delte ‘u
  • Soča« vabi svoje člane, da se mnogobrojno udeleže pogreba pok. gospe Jeanne Marušič, soproge našega tovariša in odbornika g. dr. Drago Marušiča, ki se vrši v petek 26. t. m. ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Ažbetova ulica št. 1. na pokopališče k sv. Križu. 1— Začetek šolskega leta. Na ljubljanskih osnovnih šolah se prične šolsko leto dne 1. septembra. Vpisovanje učencev in učenk, v kolikor se že ni izvršilo ob sklepu šolskega leta 1926-27, bo dne 1. in 2. septembra. — Roditelje opozarjamo, naj vpišejo svojo šoloobvezno deco le na šolo v okolišu, kamor po svojih stanovanjih spadajo, ker sme sprejemati vsaka šola le učence svojega okoliša. Podrobnejše Pri Mraku«. Prosimo vse člane pevskega odseka, da se vaje zanesljivo in točno udeleže. — Predsednik. IMENOVANJA UČITELJEV. V ljubljanski in mariborski oblasti bo bili imenovani (tar imajo svoje službeno mesto nastopiti dne 1. septembra, tudi če do tedaj še ne prejmejo uradnega dekreta, mace jim prrstane služba) tledeči nadštevilni učitelji: I. V ljubljanski oblasti: v Tunjicah, srez Kamnik: za učiteljico II./5 s 60 % Milica Škulja učiteljica v Nevljah, srez Kamnik; Na Brdu, srez Kamnik: za učiteljico II./5. Angela Čampa, učiteljica v Pečah; v Dolenji vasi, srez Kočevje: za učiteljico II, 5. Ivana Ambrožič - Oražem. učiteljica v Ribnici, srez Kočevje; v Banjaloki, srez Kočevje: za učitelja II. 5. Edvin Clemente, učitelja v Kočevski Reki, srez Kočevje; v Tržiču, srez Kranj: za učitelja 22./5. Ivana Štejeta, učitelja u Bukovici; v Sv. Jerneju, srez Krško: za učiteljico II. 4. Štefanija Šmalc, učiteljica v Ribnici, srez Kočevje; v Cerkljah pri Krki, srez Krško: za učiteljico II./5. Milena Saksida, učiteljica v Črmošnjicah, srez Črnomelj; v Sv. Janžu, srez Krško: za učiteljico II./4. Ana Peršič, učiteljica na Viču, srez Ljubljani! okolica; v Bučki, srez Krško: za učitelja II. 4. Saša Domink, učitelj v Mirni, srez Novo mesto; za učiteljico II./5. s 60 % Franja Dominko - Urek, učiteljica na Raki, srez Krško; v Trebelnem, srez Krško: za učiteljico II./4. Danica Logar - Lederhas, učiteljica v Zagorju ob Savi, srez Litija; v Sv. Janžu, srez Krško: za učiteljico II./5. Hedvika Stojkovič, učiteljica u Hrušici, srez Ljubljana - okolica; v Trbovljah, srez Laško: za učiteljico moške osnovne šole II./5. s 60 odstotki Marija Paternoster, učiteljica v Ribnici, srez Kočevje; za učiteljico ženske osnovne šole II.'o. Bogomila Čea-in, učiteljica v Šmartnem, srez Litija; Trbovlje - Vode, srez Laško: za učitelja moške osnovne šole kontraktualni učitelj Avgust Šuligoj, učitelj v Retečah, srez Kranj; v Starem trgu pri Ložu, srez Logatec: za'učiteljico II. 5. Jospina Milavec, učiteljica na Rakeku, srez Logatec; v Brusnicah, srez Novo mesto: za učiteljico II. 5. Valerija Zurc, učiteljica v Novel:; mestu, srez Novo mesto; v Mirni, srez Novo mesto: za učiteljico II. 5. Nada Vozel, učiteljica v Trebelnem, srez Krško; v Zagorje ob Savi, srez Litija: za učitelja II. 5. Božidar Črnele; v Mostah, srez Ljubljana okol. lica: za učiteljico risanja in petja II. 4. Emilija Dolinar - Marolt, učiteljica v Hrastniku, srez Laško. II v mariborski oblasti: v Za-vodni, srez Slovenjgradec: za učitelja II. 5. s 00 % Maks Tvrdi, učitelj v Dobrepoljah, sre: Kočevje; v Koprivnici, srez Šmarje: za začasnega učitelja in šolskega upravitelja II. 4. Valentin Frece, učitelj v Devici Mariji v Polju; v Sv. Puhu na Stati gori, srez Ljutomer- za učitelja II. 5. s 60 % Alojzij Neči-nn*r, upravitelj na Studencu - Igu, srez Ljubljana okolica; v Sremni, srez Murska Sobota: za uiit-lja II. 5. s 60 % ?' mio P"gačmk, učitelj v Log - Zaplani, srez Ljubljana - okolica; v Tvrikovi, srez Murska Šobita- za uči telja II. 0. s 60 % Stanislav Žabjak, učitelj v Sennvfn, srez Brežice; v Šmiklavžu, srez Slovenjgradec: za učitelja II. 5. s 60 % Vili-bald Zehrer, učitelj v Šmartnem pod Šmarno goro, srez Ljubljana kolica; v Marenber-ga, srez Dravograd: za učitelja II. 5 s 60 odstotki Vladimir Korbar, učitelj na Ježici, srez Ljubljana okolica; v Narapljah, srez Ptuj: za učiteljico II. 3. Otilija Križ, učiteljica na Viču, srez Ljubljana okolica; v Mariji Snežni, srez Maribor levi breg: za učiteljic) II. 4. Marija Bartol, učiteljica v Ribnici; v Sv. Duhu pri Ostrem Vrhu, srez Maribor levi breg; za učiteljico II. 4. Zora Kuhar. učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro, srez Ljubljana okolica: v Novi Štifti, srez Gorujigrad: za učiteljico II. 4. Vida Frelih, učiteljica v Laverci, srez Ljubljana okolica; v Dokležovju, srez Dolnja Lendava: za učiteljico II 5. Jelena Čolnar, učiteljica u Šenčurju, srez Kranj; v sv. Bolfenku v Slov. gor. sr^z Ptuj. za učiteljico II. 5. Alojzija Debeljak. učiteljica v Voklem, srez Kranj; v II. 5. Ana Sekula, učiteljica v Sv. Jurju; v Goderovcib, srez Murska Sobota: za učiteljica II. 5. Darinka Berce, učiteljica v Sv. Janžu, sres KrSko; v Kupšincih, srez Murska Sobota- za učiteljico II. 5. Marija Trtnik, učiteljica v Sv. Juriju, srez Ljubljana okolica; v Sv. Andražu pri Velenju, srez Slovenjgradec: za učiteljico II. 5. s 60 % Danica Rojina, učiteljica v Šmartnem, srez Kranj v Vučji gomili, srez Murska Sobota: za učiteljico II. 5. s GO % Franja Hlebec, učiteljica v Lescah, s:'-7. Radovljica; v Andrejcih, srez Murska Sobota' za učiteljico II. 0. s 60 % Elza Vrački, učiteljica v Kapelah, srez Brežice; v Sv. Janžu na Vin?ki gori, srez Slovenjgradec: za učiteljico II. 5 s 60 % Albina Sketelj, uči*e-ljica v Radoviči, srez Črnomelj; v Melincih, srez Dolnja Lendava: za učiteljico II. 5. s 60 odst. Marija Verovšek, učiteljica v Polhovem Gradcu, srez Ljubljana okolica; v Dobju, srez Šmarje- za učiteljico II. 5. s 60 % Mihaela Rož:?, učiteljica v Kranjski gori, srez Radovljica; v Slivnici pri Celju, srez Šmarje: za učiteljico II. 5. s 60 % Božena Macak, učiteljica v Sv. Križu pri Litiji, srez Litija'; v Kalobju. srez Celje: za učiteljico II. 5. s 60 odstotki Katarioa Hlebec, učiteljica v Kropi, srez Radovljica. DopilL Ježica pri Ljubljani. Občinske volitve so minule in novoizvoljeni odborniki so si soglasno izbrali za župana Janeza Severja, ki je to mesto tudi dozdaj zavzemal. S tem je SLS sijajno dokumentirala svojo resno voljo, zastaviti vse sile v občinsko dobro, zavedajoč se tudi v stranki sami večinskega principa. S tem je zlasti dokazala neresničnost esdeesarske trditve o »razkolu«, ki je pač iz taktičnih razlogov do volitev navidezno obstojal. Podana je bila s tem možnost večje izbire, kar je še mimogrede prineslo 1 mandat več, nepodpisani SDS pa je ostal ocvirk (kakor povsod) v obliki znatno decimiranega števila volilcev. Njihovo prerokovanje o tolikih glasovih se je izpolnilo točno na pol, kar znaša 1 glas več poleg vseh podpisancev liste. Mislimo, da je to uspeh in sad njihove pretirano nesramne reklame v svojih glasilih, ki je obstojala v pobijanju vsega, kar je nasprotna stranka napravila dobrega in slabega. V ostalem natančno tako, kot povsod; zgled najbolj Ljubljana sama. — Naj se gotovi gospodje iz tega vsaj kaj naučijo! To bomo pač imeli priliko videti v občinskem odboru. Naj bo vsem blagoslovljena doba resnega, smoirenega dela — politika.od spodaj in zahrbtne intrige od zgoraj ne spadajo v občinsko hišo. Tole zadnje naj dobro premislijo tisti, ki se jih tiče, zakaj večina občanov je mnenja, da naj nam bo župan res — župan. Drugič pa nekaj pametnih smernic za bodočo dobo. — C. C. Športne vesti. Mednarodni letalski miting v Diibendorfu. Končni popolni rezultat v alpskem poletu je sledeči: 1. nadp. Schott (Holandska) 99:08.8; 2. por. Cihocki (Poljska); 3. por. Burkhard (Švica); 4. kap. Snasel (Čehosl.); 5. kap. Baldi (Italija); 6. kap. Divis (Čeho-slovaška); 7. kap. Gradišnik (Jugosl.); 8 por. Pajevič (Jugosl.); 9. nadpor. Bornet (Švica); 10., kap. Bartsch (Švica); 11. kap. Stenp (Hol). — Med zmagovalci sta tedai 2 Holandca (1. in 11. mesto), 3 Švicarji (3., 9. in 10. mesto), 2 Čehoslovaka (4. in 6. mesto), 2 Jugoslovana (7. in 8. mesto), 1 Poljak (2. mesto) in 1 Italijan (5. mesto.). Če upo- šievamo, da je bil kap. Gradišnik za svoj bravurozen polet posebej nagrajen, je bil uspeh naših letalcev prvovrsten in smemo biti na naše letalce opravičeno ponosni. — Glasom zadnjih oficijelnih poročil je znašala frekvenca zadnji dan mitinga t. j. v nedeljo: 38.000 gledalcev in 800 letal. — O Kapitanu Gradišniku piše »Neue Ziiricher 7.eitung« pod rubriko: Razdelitev daril do-slovno: »Splošno pozdravljen je bil odlok iurvje, da se s posebno nagrado odlikuje podjetnega jugoslovanskega stotnika F. Gradišnika, ki je v četrtek po ukinjenju vojaškega poleta okoiu Alp kljub slabemu vremenu izven konkurence in na lastno nevarnost v 42 min. poletel iz Bellinzone v Dii-bendorf. Prejšnji dan se je podvrgel operaciji na desni nogi na kirurgičnem oddelku kantonske bolnice v Curihu, in je s tem tvegal, da se mu rana prisadi. Da je mogel zvr-šiti šVoj izvanredno nevaren polet, je moral po startu v Belhnzoni kar na slepo srečo presekati gosto steno oblakov in je nato letel samo s pomočjo kompasa v Diibendorf. Njegov letalski uspeh 'se mora tem višje oceniti, ker ni pred poletom okolu Alp še nikdar Alp preletel« Borze 24. avgusta. Devize in valute. Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99 - 8.02 (8.005), London 275.55 do 276.65 (276.25), Newyork 56.68 - 56.88 (56.781, Praga 0 - 168.55, Trst 308.75 - 310.75 (309.75); avstrijski šilingi 0 — 8.002. Zagreb. Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.515 do 13.545, Italija 308.94 - 310.94, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Curih 1093.5 — 1096.5 Pariz 222 - 224, Praga 16-3.158 — 168.958; ameriški dolarji 56.15‘do 56.35, francoski franki 221.5 — 223.5. Curih. Beograd, 9.13, Berlin 123.525, London 25.21625, Newyork 518.65, Pariz 20.335, Milan 28.2575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.05. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkaniilna 0 — 90, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 350—0, Dušik Ruše 260 — 270, Stavbna 56 — 0, Še-šir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključena sta bila 2 vagona tramov po noii kupca, fco vag. nakl. postaja po 250.'Iščejo se deske,"'smreka, jelka, 20 mm, od 16 cm naprej, III., in bukovi plohi, obrobljeni, paralelni, od 38 do 100 mm, L, II., III. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. AMERIK AJJSKE. : prage r Tagblatt« objavlja iz zbirke Men-chena »The American Mercury« razne časopisne vesti iz ameriških listov. Te vesti jasno dokazujejo, da tudi"v dolarski deželi še dolgo ni vse zlato, kar se sveti, temveč da naletimo mestoma na kulturno zaostalost, da se je kar čuditi. Par primerov. Zločin psa. Arnold Kurth, živinorejec v Cornartint, ima psa, ki je večkrat zakrivil napad na ameriško zastavo. Prihajale so pritožbe, da so bile raztrgane zastave na grobovih vojakov in mornarjev na Woodlandskem pokopališču. Kurth je več dni zasledoval psa na pokopališču in ga končno zasačil, ko je trgal zastavo. Pes bo zato usmrčen. Turnir v Javi. Gene Methews pljuje bolj ko vsak drug član trgovska zbornice. Zmagal je pri pljuvanju ob priliki izleta le organizacije v Grand Viero Park. Letna doba in sv. pismo. ,7-' Dopis v »San Francjsco Chronicle: Letni —=_-==■ čas je blasfemija. Sv. pismo ne pravi nič o tem, da treba poleti ure prestaviti. Milo in odrešenje gratis. 14. veseli večer podarkov. »Ideal«*, toaletno milo (10 cent format), zastonj za vsako damo. Živahen radosten spev točno ob sedmih. Pridiga o: Nečedno življendje ameriških mož. Sladka stara pesem. ,>Bolj bilo ko sneg*, poje Mr. Klump. Prva baptitska cerkev. Gala v Pleasontin, Kansas. Pri kosilu trgovske zbornice je poročal K. S. Leavitt, ki se je ravnokar vrnil iz Wa-shingtona, o svojem potovanju in svojih interesantnih doživljajih. V White House je stisnil predsedniku (republike) roko. Sklenjeno je zato bilo, da se postavi Mr. Leavitt pri vratih obednice, da mu mote vsak pri odhodu stisniti roko, ki je stisnila roko predsednika Združenih držav. Višek pobožnosti. Iz »Daily Mirror«, Newyork. — Jack Red-cloud, čegar telo je že tetovirano s svetopisemskimi scenami ter drugimi verskimi in patriotičnimi slikami, si je dal v Bovvery Arcade tetovirati na plešo glavo Kr.stusa. Patriotizem. Patriotičen red v Becks, Penensylvania, je sprejel proti nameri italijanske kolonije, da postavi Kolumbu spomenik, ta sklep: j »Protestiramo proti postavitvi spomenika Krištofu Kolumbu v Penns Comnion in iz-| javljamo, da pritičejo taki znaki spoštovanja * Pri zapuščanju cerkve izročajo mlade, smehljajoče se dame. (Bolj privlačna res že ne more biti pobožnost. Op. ured.) samo v Ameriki rojenim junakom in sinovom. še en turnir. Ameriška legija v Mississipi priredi konferenco o rjovenju. Kdor bo najbolj rjovel,, dobi lepo medaljo. Otroška veselica. Čim več bradavic, tem bolje za deklice in dečke, ki se udeleže izleta Jospel ®lissiona v Arlington Beach. Otrok, ki ima največ bradavic, dobi lepo, od uprave parka podarjeno darilo. To in ono. : Brivec v newyorški kaznilnici^ V zlo-glasni ne\vyorški ječi Sing - Sing, ki je videla že toliko gorja, zavzema brivec važno mesto. Brivec mora namreč razven tega, da striže in brije redno vse kaznjence, ostriči tu® vsakega na smrt obsojenega. To se zgodi ur predno posade obsojenca na elektricn1 stol. Lahko si je predstavljati v kakšne® duševnem razpoloženju se nahajajo ob takin prilikah obsojenci. Obsojenci smatrajo brivca za glasnika smrti, zato se mu izogibljejo 111 ga prezirajo. Razumljivo je, da je to brivcu zelo neprijetno, vsled česar tega mesta, da«) je združeno z raznimi udobnostmi, mnog' kaznjenci ne marajo sprejeti. Doslej je bil kaznilnični brivec neki Seeman, ki se je pp za mesto zahvalil, ker je obolel vsled striženja na smrt obsojenih na živcih, tako da se je bal, da bi utegnil zblazneti. Njegov naslednik je Italijan Vincenzo de Stefano, ki ima odsedeli radi tatvine 15 let_ječe; : Koliko denarja puste Amerikanci v Evropi. Trgovinski minister Zedinjenih držav Herbert Hoover je izjavil, da potrosijo riški turisti vsako leto v Evropi okoli milijonov dolarjev. Poravnajte naročnino '• lija Erenburg: i 7 Ljubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) — Zakaj bi me pa vi reševali? Vi me ne poznate. Kdo vam je povedal o meni? — Slučajno sem slišal. Vi, tovariš, se ne vznemirjajte, vas prosim. Jaz ostanem tukaj samo tri dni. Spal bom v oni sobi. Vi pa živite naprej, ko da me ni! Jeanne ni več spraševala. Poskusila je ce- lo, da bi se nasmehnila, pa se je le nakrem-žila. Zato je pa ona skrbno popila Čaj. Ves dan se je trudila, da bi razumela to čudno nežnost, doletevši jo, kakor z neba, pa je ni mogla razumeti. Po noči pa se je naenkrat zdrznila: saj to je. boljševik. Gotovo ga je on poslal! Ta misel ji je bila istočasno radostna in temna. Ta misel je bila podobna trkanju ono noč. Jeanne se je vrgla v sprejemnico, kjer je spal čudno gost in ga je zbudila. — Poslušajte! Vas je poslal Andrej? — Kakšen Andrej? Jaz ne poznam nobenega Andreja. To je Jeanne-o pomirilo, obenem je pa to pomenilo zgubo prekrasnega nemira. Zdaj spet lahko tiho umira. — On se imenuje Andrej. On je tudi boljše vik. — E tovariš, nas, boljševikov je mnogo. Vsa (Rusija — sami boljševiki, še celo polovica Evrope je iz boljševikov. Mene ni pa nihče poslal k vam, jaz sem prišel sam. Kar mirno spite! Tako se je Jeanne vrnila v svoj svet, znova dušeč se in dvojec. Nekaj se je v njem pa vendarle spremenilo in čuduo: vzrok te spremembe je bil človeček, ki je, kakor prej, prenočeval v sprejemnici, človeček s smešnimi ušesi. On je zašel v svet Jeanne-e, zašel tiho, v zadregi, z nekakimi nepojasnljivimi podrobnostmi. To, kako se je^n smehljal, ponujajoč Jeanne-i čašo čaja, tapkako je on zjutraj brez trkanja, ampak nekako praskajoče po vratih, ko kužek, 'Jeanne-o spraševal, je-li dobro spala, njegov zakrpani suk-njiček, njegove t^obre, slabotne oči, podobne očem breje psice, ki so se, kadar je omenjal svojo Bello, zasvetile, kakor okna male trgovinice v zasneženi ulici, še celo njegova ušesa, strašna ušesa — vse to je po malem ganila Jeanne-o. V njeno življenje je zašlo nekaj priprostega, nekaj človeškega. Na laško Zaharkeviča je začela govoriti z laško. Nje že ni več plašila, pač pa ganila ta absurdna zveza dveh besed: »tovariš Jeanne , trije dnevi so že’ zdavnaj minili. Minilo je tudi že več, ko trije tedni. Zaharkevič je zdaj že zjutraj odhajal v neki rev-kom* na delo. Vračal se je pozno, včasih po polnoči. Jeanne ga je čakala. Jeanne, ki je zvedela, kaj je lo »mangalka«, je cepila trščice in vrela čaj. Tisti dan, ko je Jeanne opazila, kako zmrzuje Zaharkevič in podvihuje pole * Rev - olucijonarni kom-ilet, mestni organ sovjetske oblasli med vojnim stanjem, dokler ni bil voljen Sovjet'. plaščka, da je bil kakor halja, in je smeh-šivanko, ter napravila potrebno popravilo — se lahko imenuje dan njenega ozdravljenja. Ne, ona ni ničesar pozabila! Ampak stari Ahma - Šuli, ki je otožno prepeval nad žerjavico na ognjišču, je imel prav; mladost je napravila to, kar lahko stori samo mladost — ona je prisilila Jeanne-o, kot ozdravljajočo, da se je, čeprav redko in čeprav z domnevo neke krivde, pa vendarle — nasmehnila. In dan za dnevom je bila Jeanne vedno bližje življenju. « Začela je celo premišljevati o bodočnosti. Ona živi, treba je torej živeti, torej Pariz. Tam so sorodniki: stric, sestrična, ti bodo pomagali; tam je vse bolj razumljivo, lažje. Tukaj je namreč edino Zaharkevič, mila, dolgouha pestunja. Če odide Zaharkevič, bo za Jeanne-o konec. Kaj pa Andrej? Andrej, to pa ni človek, to je samo bolečina. Jeanne ga ne bo nehala ljubiti, to ni mogoče. Drugi pomladanski dan, z drugim — vse to je zaključeno za večno. O Andreju pa ni treba niti premišljevati, o njem je dovolj, da se ve, da — je. Premišljevati pa je treba o življenju, treba je, da dela ko odrasla; pa-pana ni več in ona je sama na vsem svetu. In je Jeanne rekla nekoč Zaharkeviču: — Jaz hočem v Pariz k sorodnikom. Denarja za pot, mislim, imam dovolj. Kako naj pridem pa čez mejo? Zaharkevič se je žalostno nasmehnil. On se je Jeanne-e navadil. On jo je vzljubil, kakor pestunja, ki je naučila hoditi slabega, bolest- nega otroka. Razven tega je bilo pa tudi srce Zaharkeviča ustvarjeno tako, da je ai°-ralo izločevati nežnost. Jeanne mu je bila namesto Belle. Da ni bilo nje, bi moral skrbeti za koga drugega, na primer za to, da bi tajnik rev-koma pravočasno obedoval. Tajnik rev-koma bi pa najbrže ne razumel Zaharkeviča. Jeaenne pa zdaj odhaja ... Zaharkevič pa Jeanni ni omenil svoje žalost1-Koga naj zanimajo čustva Zaharkeviča? ^re ba je umreti, molčati. — Seveda, to se bo napravilo! Sam vam bom preskrbel potni list. Zdi se mi, da bo kmalu prišel sem italijanski parnik. ljete se v Carigrad, od tam pa v Maisel In je že vse gotovo. Potni list že leži na Jeanne-ini mizici. Pozno ponoči, po zavlečeni seji glede povečanja površine posevkov-je priSel Zaharkevič. Ko je popratdtnl po vratih, je vstopil in povedal, da odhaja pai.-nik pojutrišnjem zjutraj. Nato pa je, kakor navadno pristavil: Kar mirno spite,« in Pa odšel. Še celo sedel je na rob preprožne blazinice, kanili nikdar prej storil. Jeanne ga je laskavo gledala. Te zadnje dni se ji je zdel posebno mil. Celo njegova ušesa. Nič smešnega ni bilo več v njih. Ušesa so različna. On ima pač taka. Ce je pa on so tudi njegova ušesa inila. Da bi se vsaj ze kmalu odpeljal v Moskvo k ženi, k Belli, kaj bo drugače delal tukaj sam, ubožec, še gumba mu ne more nihče prišiti. Zaharkevič je sedel nenavadno potrl. Da bi ga vsaj malo potolažila, je Jeanne rekla: — Vi boste torej kmalu videli Bello. Carlmko posredniki in špedicijihi buresu »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska uBica 41 Naslov brzojavkam: „CROM“. TeJeSen 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavija vse v to široko spadajoče posta najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresna poiiljke. #= O VINOCET tovarna vinskega kisa, d.z o.:., Ljubljana nudi naifinešši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. TeSefon štev. 2389. Tehniino in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. 1a, II. nadstr. (Wiener Messe) 4. do 11. septembra 1927. Posebne prireditve: Belgijska razstava. — Italijanska razstava. — Sovjet - ruska razstava. — Japonska razstava. Tehniške novosti in iznajdbe! — Semenj hotelskih potrebščin. — Reklamna razstava. — Semenj za radio. — Dunajski salon kožuhovi-naste mode. Btrez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejniskih izkazov na meji. Precejšnje vozar inske ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po 40 Din) pri Wicner Messe, A. V; Wicn VII., Messplatz 1, ter za časa Lipskcga Jesenskega velesejma pri poslovalniii v Leipzigu, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18 in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzula:. Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet Sloveniji, Aleksamfrova ta 8; Josipu > dar ju, Dunajska cesta št. lo. J 1 S k A R h A MERKUR LJUBU A NA SIMON GREGORČIČEVA Ul V se priporoča X za naročila u tiskars.*■• stroko spadajočih dc MALI OGLASI. Za vsako besedo se flai» 50 par. Za debelo tiikan* pa Din 1.—• Premog - Čebin Wolfov* 1/11, - Toiaf. M KUPIMO sledeče knjige — tud) rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset lel pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Prodajalk« dobra mol v meiiiasr blagu, leli preinenitl m« do. Cenj. dopise na apr* vo tegn lista pod 4)1*' >Z a n e 11 j i v a«. Proda se mlad pes, prava raka Do- 111 j < i v i j ' • i j berman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve so na Rimski cesti št. 5 pri hišniku. - - Širite - -»Narodni Dnevnik"! - „ , „„„ >\fprkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno ».