»SLOVENEC«, rine 31 januarja tOTf Stran 7 in koncerti netmotljiv V tem pogleda ima umetnik sposobnosti celo t obeh rokah In mu desnira izrablja ludi jako lep in poln ton. kot ga no srečal na vsak korak. Ce pa obračaš s te «tram |iozorno*t t>olj v notranjost ter grobe* po tej igri za vsebino. se počutiš postopoma bolj izdanega in zapuščenega. Ne d« bi mogel reči, da Je to irranje brez čustva: ali to čustvo je vse lnžje vrste, nekako Uko. kot Je poznano iz petošolske zaljubljeno*«, ko celo nezavestno sili v ospredje podtalna čul Takih vsebinskih sestavin j» bilo mnogo In zlasti v drugem delu sporeda; a ludi Saent Saen-sov koncert, ki v tej svoji podobi kljub jasni klasicistični podlagi tukaj močno sili v romantični sentiment. Zato pa Je tem bolj boren in «apuščea ostal v tej Igri Beethoven, ki mu je seveda tako opisano čustvo tuj«, kar Je prav vedel tudi Izvajalec sam. ki pa je — ker globlje poti ni videl ali ne poznal — odigral prav ra prav res satno nole v njih zaporedju in je ostala Beethovnova sonata pred nami le papir — lupina brez. jedra. S tem pa je končno jasno podana slika umetnika Popova, ki si j« osvojil v glavnem le umetniško površino; saj ga globine niti ne zanimajo ne. Co-tovo prav dobro ve, da se da dandanes z gladko, blesteče površino tudi uspevati. Violončelista je na klavirju «premljal Marjan Lipovšek. V njegovi igri. ki je bila z orirom na prilike, v kakršnih je pianist, kt komaj po videzu pozna svojega spremljevalca, povsem brez očitkov, se je mikavno javljala prav obratna tmer z ozirom na vsebino, kar je pianistu same v priznanje. V Beethovnovi sonati je s svo|lm korektnim, vsebinsko doiivetlm podajanjem stopil toliko v ospredie, da se je človeku zazdelo, kot da posluša klavirsko sonato s spremljevanjem violončela. 14i-di v Saint-Saeneovem konrertu Je močno izčrpal vsebinsko snov. a tndi njeno izglajeno zunanjo kretnjo. Potem pa se je vedno holj izgubljal — in tako je hilo tudi prav. Koncert je bil povprečno obiskan. Spori Vprašanje ustanovitve visoke šole za telćsno vzgojo odloženo sprednji zastor. večinoma nova rimska in judovska oblačila, veliko število vzorno nastopajočih odraslih igralcev (5S) — vse to Je visoko dvignilo notranji in zunanji efekt posameznih prizorov. Rezijo je posrečeno vodil g. kaplan Kunstelj. Na splošno zeljo in pa. ker igra res zasluži, se bo ponovila v nedeljo. 21. Jan.. točno ob pol 4 popoldne. lako da bo ludi zunanjim udeležencem mogoča vrnitev /. večernimi vlaki. Ptul l.jiid-kn dein na samoupravnih cestah. Modno [«»glavarstvo razglaša, da je bauska uprava v Ljubljani določila za proračunsko leto 1937-38 ljudsko delo in odi. ilpnitto v dveh enotah ter povprečno dnino na lt) din. Ker mora občinska uprava v smislu tozadevnega pravilnika sestaviti seznamke zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno r« osebe, ki delalo -nine ali po namestnikih, ter ločeno «a osebe, ki plsčulejo svojo obveznost denarju, poziva mestno poglavarstvo vse prizadete. da v mestni upravi pregledajo seznam obveznikov ljudskega dela za leto 1930. in podajo morebitne pripombe, v kolikor le obstoječi seznam nepravilen. Knako se ime podali tndi izjsva do najkasneje 31. januarja L I. ali se t>o obveznost odslužila z deloin, ker se bo sicer plačilo predpisalo v denarju. Na morebitne izpretnembe v tem oziru se pozneje ne bo oziralo Občiaska -eja. Danes ob 18 bo plenarna seja mestnega »veta ptujskega v mestni posvetovalnici Gimnazijsko podporno društva. Dne 24. januarja II.« začetkom ob 930 ima društvo svoj redni občni zbor v gimnazijski konferenčni sobi. Podporniki društva vabljeni. Opozarjamo na gostovanje mariborskega gledališka z 1-averijevo dramo >z jezuitskega življenja »Prva legijas, ki bo ta ponedeljek nh 20 »Prva legija« je izredno močna in zanimiva umetnina, ki je povsod dosegla popoln uspeh. Kot režiser se prvič predstavi ptujskemu občinstvu Peter Mali*. Radio Programi Radio Ljublana i ЛHrirk. ti. lanuarfa. и Odmevi Vi Amerik« (plošče) — 12.« Vreme, |ioro.'ita — U Oa». «pnred ob ▼«•lila — 'S.1S Labia «ullstl*»« glasba iplotte) 14 V rame hona - I» Skladbe Joh. Strmima iBudlliiti nrke-ler) — IS.S) Slo. «inb lna za Slovence (g. itr, Uo-dotf KotarlCI - 19 Ca«, vreme, porodila, spermi, ob »estlta — HUB Nar. ara: Hn koliko predavanj« — is.* In minut saliavr: SV /a lain, «шрпк z.« rm Ig. Roff.tnn Vetlbar) - » TainlmrsAM orkester Д1..Л M Havel: Boler.) IploiAel — 'Jt.M Koroške p«sml («bor koro*klh pevčevi - T e as. »rem». |w>№*lla. «poriši 4J.1S Zvoki v oddib UUdiJatu orkwlw«. Drugi programif Četrt*», ti. fanuar/a- Brlprad: T Orkestralni In vokalni koucert. — tagrrb: » Belgrad. - Minaj,- 19.» Priljubljene opere. — Hudim*» ita,- l ahka (ljuba. — 7>«l— Vilan, It Waan-rjeva opera .Tristan, ta •Isolds«. Praga: t»2S Radijski pni pori. — Herda Hamburg: OB.IS Pleani reiser. - Brrr .münilrr: 19.И Cslkovskesa koneert. — Slra>thourg.- .D.au la F.nga dlna. Ze več let se pri nas piše in govori o potrebi ustanovitve Visoke šole za telesno vzgojo. Športni neuspehi, ki jih leto za letom doživljamo na mednarodnih tekmah, so najzgovornejši dokaz, da ne more biti uspeha, dokler ne dobimo znanstvene ustanove, ki bo skrbela za pravilno izobrazbo šolskih športnih učiteljev. Med tem, ko je n. pr. Nemčija ie pred 80 leti ustanovila posebno šolo za [' telovadne učitelje, ko so v povojnih letih ustanovile i š|>ortne visoke šole ludi druge evropske države, kakor Itulija. Avstrija, Nizozemska. Madžarska, Češkoslovaška. Romunija Itd., je ostalo prt nas še vedtio le pri pripravah. Pomisleki prati športni šoli. Kakor znano, so bili v Belgradu le pred enim letom izdelani načrti za ustanovitev šole za tel. vzgoja Rili so že odrejeni prostori, konkurz za slušatelje razpisan, do ustanovitve pa ni prišlo, ker za to ni bilo zakonite podlage, športniki In prijavljeni kandidati so bili razočarani, kajti vsi bi ieleli, da bi šola pričela z delovanjem. Zavlačevanje, kateremu so glavni vzrok težke gospodarske raztnere. pa lina tudi svojo dobro stran. Kakor hI želeli, da bi ae šola u telesno vzgojo Čim prej odprla, tako moramo na drugi strani ugotoviti, da razmere za to še niso dozorele. Najtežje vprašanje hI bilo. kje bi dobili absolventi I visoke šole ra telesno vzgojo namestitve. Na srednjih šolah je le nekaj praznih meat za učitelje telesne vzgoje in ta bi bila v nrvein letu «ase. «lena. Da hi mogli športni klubi nastavljati aka-' demsko irohražene športne učitelje, niti misliti ni, ' zakaj znano je, da so skoraj vsi uaši klubi fi- Kje bocfo leto s tekmovali naši smučarji 7 Najprej v (larinisch-t'artenkirchenn, in sicer v alpski kombinaciji, kamor so odšli predsinoč-njim tile zastopniki našega belega š|>orta: Praček. Novak. Urban. Heim in fcnidar. Z njimi je odpotovala tudi gdč. Krika Heim, ki se l>o kot prva «astopnica našega nežnega «pola udeležila težkih mednarodnih lekem v smuku in slalomu. Tekme se vrše v času od 23. -31. januarja. Nato gredo na češkoslovaška kjer bo«to prvenstvene tekme v času od 30. januarja do A. februarja. Ir Češke slovaške se |ia |iodujo v Cliainonix. kjer lie svetovno prvenstvo v času od II. do 18. februarja. Naši tekmovalci imajo za seboj precej dotier trening, vendar »pričo neugodne time, ki vlada pri na« luili to siizono. ne Imdo mogli doseči onih iisp«-liov kakor hI jih sicer lahko. L'i>«iuo pa. dn bodo vse napravili, kar je v njihovih inoich iu Jim telimo srečno pot ter dobre rezultat«. Izbirne tekme za določitev državne reprezentance za Ransko Bistrico in Oiauionix priredi ЈШ r solato in nedeljo. 23. in 24. t. m, v Planici v Izvedbi SK Ilirije in SK Rateče-Planira. To seveda v slučaju, da bi Iii lo državno prvenstvo v Mariboru vsled vremenskih neprilik odpovedano. To se sporoča v Informacijo klubom in se jih opozarja na objavo v petkovih časopisih in dn ue pošiljajo svojih tekmovalcev prezgodaj v Maribor. Po tej isbirni tekmi bo «loločena reprezentanca, ki bo nato «to oflhoda v inozemstvo trenirala po«! vodstvom dosedunjh trenerjev v Planici. Smuški teh Smrekovec-Crna Olepševalno in tujsko prometno društvo v Črni ima dne 24. jan. svoj tradicionalni smuški tek Smrekovec-Crna za prehodno darilo. katero Je podarila Mrs. L. Bargats. Zre h ob tO pri ко«Ч ua Smrekovcu. start ob II. K startu je dovoljeno «arno verificiranim l»k movalcem JZSZ. Razdelitev nagrad ob t« v Črni. Znižana avtobusna cena za tekmovalce nn pro gl Prevalje-Crna in nazaj. Katere športe goji Hitlerievska mladina Nedavno |e v Berlinu predaval Herman >chcn-kel .odbornik za šport v nemški mladinski politični organizaciji H. J. (Hitler Jugendl). Govoril je o vprašanju, katere športe naj bi gojila nemška mladina. Kakor znano, mora v sodobni Nemčiji vsak pokret služiti državnim političnim ciljem in od tega tudi iport ni izvzet. Sam vodja neniskega športa v. Schamnier und Osten |e postavil geslo: Med športnikom in vojakom v bodoči Nemčiji ne bo več razlike, ideal nemškega človeka je sinteza športnika in vojaka!« i ■ nančno prešibki in «ta računajo le ua neplačane sotrudnike. Priznati je treba, da s teui irpi kakovost našega šjiorta. priznati pa je tudi treba, da država ne želi vzgajati stanu, kateri še nlnis pogojev za udei-tvoavnje. Zato bi bilo polr«'bno najprej popoje ra šolo za telesno vzgojo ustvariti. Tu mislimo na telovadbo na srednjih šolah, «o katero je ie vedno odiiierjcnih premalo leilenskih Šolskih ur. VI.«I-tem, ko iinajo na francoskih *redn|ih šotah štiri do šestkrat tedensko telovadne in športne vaje, ko ie nemški prosvetni minister dr. B. Rust vpeljal v šole ie peto telovadno uro, smo pri nas še vedno na isli stopnji kakor pred vojno Naši dijaki imajo telovadbo le po enkrat do dvakrat na teden, so pa tudi razredi, kjer se telovadba sploh ne vrši. Mnoge strokovne šole «ploh nimajo telesne vzgoje v svojih učnih načrtih! V korist Ijud-kega zdravja in o«lporiio»ti Iu bilo, da se telesui vzgoji posveča več jiHŽnje. Ce bi se po vseh šolah gojila pravilna telesna vzgoja, pri kateri U se gojile tudi dijaške športne tekme, terlaj Je več kot gotovo, da bi se tudi uspehi naših tekmovalcev krepko dvignili. Dokler ne bo šjxirta gojila šola. tako dolgo ne bo široke podlage za vzgojo spoeohnih tekmovalcev. V takih okoliščinah ludi š|«irtni klubi ne umrejo doseči mednarodnih rezultatov S tem. da bi se v tole vpeljala vsaj tretja telovadna ura na t «len. bi nastopila tu«li potreba po novih namestitvah lelov««ltiih učiteljev in kola za telesno vzgojo bi postnlu tem liolj jetrebn* Ministrstvo za telesno vzgojo ho. kakor smo informirani. delovalo v teiu smislu. V tem duhu je govoril tudi mladinski iportm voditelj H. J. Poudaril je, da je nemogoče misliti na harmonično vzgojo, pri kateri ne bi igral šport vidne vloge. Ce so v trm oziru grešila prešnja stoletja m če je Nemčija vse do lela IW vzgajala svojo mladino nreveč enostransko, je tem bolj potrebno da se Ja tele-ni vzgoji polna veljava. Načelo, da je treba vzgajati človeka kot duhovno in telesno skupnost, je že staro. Tudi dane» ni več človeka, ki bi zanikal, da je telesna v/goia zdravstveno in družabno utemeljena. Vendar je značilno za Nemcr katere s por le priporočajo svoji mladini Na prvem nie-tu |e nogomet, ki je znan kot hc.rben in z redkimi izjemami surov »i«ort. Zdi se pa. d» si Nemci ravno te borbenisti zelijd. zakaj predavatelj je priporočal tudi rughlv boks in t ik«i zvane »Raufspiele», k. spominjajo na stari grški pankration. Samo je treba nagbsiti. da je Bila grška tclesna kultura v časih, ko sn opuščali lahko atletiko in je na njeno niP»to prišel surovi pankration, že v razpadu... Razen omenienih berhenih športov mora go jiti nem-ka mladina tudi metanje kijev (v obliki !'ranat), teke v uniformi, streljanje. va|* v p«)kr.v inski orientaciji, signaliziranje in stično. Na ;reni». /.J«b'Jd»o Tuffkn. pntmrlttr «r«:. r Mariboru, Ј.ц«'.«. • mrlnr »Vrte Is Slnrertkrga pf*«f|M diaJ/r« e l.juh jnni i dn« Jo, јлпчагјл ivi.-. Tenifiersliirn se Јл xvt-jil«, Hart.meter «lelje .min ilbl«4.o je, vr/'iuemu an«4l. n.ikis/.šo HiAliua. June« 1«C, US rm -renl«. fnkllnka v^enij: ««C. J "m i«r»i*a na * em i»nIIHirt, uista In eri-iJnJ« »lialiiiliilea iiiH-rabnn. Kratij»kn goriI, dnaea: 3» C. vlsok« iihvIu. :& vui nrlt,'«. »Jiiikalt»^r In «lrs«IUiVe nn1 . ilenk.« rm-tl«, I em priiea n« li em |io«llligi. «ankellWe U|ier«bnn Tamitr. danes? an em pr*lta. enla In «risdnls ska kalnlca nperabnn. /rlmira. vSr»r«J: aar, l« e.m |ir»i^« na pt>dlsirl. artov.itnja dn N», Sn» Jrztfk o, v^efaj im Г, ;SI em noveir« «heif» ns V cm imdlagi. Kotrr, dann«: e»G. oblačno, te em pr-iZn i.n ai em iMMltairl. lirrsinn iiiinka na 4IJI In l'nnirratn. ttimiki rrrlre, dnnes: -Ч« i . IS i-«n priie« n« Г em tMMll«rl. Prra. deljen SC, SS em nrlt«1« nn s em |ни| lagt. Hminka kara. dar«» IS cm «lihega *n«su n» IMMtlsgt. • • • ;Ш Z'««.« чи1«1/,1» «iHtrifrr Opnmrjani.. da •41 v (»i dane» »b .. .Iii reiln« Miji In sestanek /s| Prnsimn .-eiijenn .'laaatvo, da s« udrletl potn«nltevllnn la (пЛпо. STÄ' V'.«'e Naprntajn »e idant, d« •«■ pulun Itevllnn lideW,, pnrrebn гл pnk. Otai tvanritn kl b.i dane« oh H i» lttr«lnte«i nrl sv. .tnlefn O Mal ihor kluba ho » aedetje nh » v ■■-«lini irrnp tlajea Poravnajte naročnino! Sfev löu Gledališče Koncert violončelista Popova Violončallst Slavko Popov j« te oat dobri manne. saj se Je v zadnjih letih »e ponovno pojavljal na naših koncertnih odrih. Tako Je tudi te dni priredil solistični večer v mali dvorani Filharmo-nične družbe, in sicer v okviru ljubljanske Glasbene matice. Spored skladb, ki jih Je izvajal. Je Imel Isto rtziognomijo, kot vsi sporedi virtuoiov, ki skušajo v prvem delu še posluiiti visoki umetnosti, v drugem pa posluiljo bolj svojim lastnim izvajalskim odlikam tn nJim primerno — da jim razumljivo pridobijo pri občinstvu priznanje — Uberejo v pravi smeri učinkovita dela. Prvi dol danega sporeda je bil nekako no tem načelu izpolnjen z. Beethovnovo sonato A-dur «a violončelo in klavir ter s Saint-Saensovim koncertom A-mol za violončelo in orkester, odnosno v priredhl ta klavir. V drugem delu pa so se vrstile skladbe, ki streme po učinkovitosti deloma s sladkobno Čustvenostjo, deloma s zahtevo po visoki tehnični popolnosti, in so bili ti različni glasbeni utrinki last prav različnih skladateljev, kot so se vrstili: Bruch s sa-njavo obdelano hebrejsko melodijo. Schumann i ra«vpito poznano »TrHumereic, Moskovski s Kitaro, ki učinkuje i« podobnostnega doživetja, Rah-maninov s čustveno opojeno Klegijo. Faure « ritmično tibajočo se Havanero ter nepogrešljivi Poper s tehnično igračko, ki ima n.n«iv Pesem. Ob umetnikovem uvajanju je prav jasno Iv •topila poglavitna vrednota, ki ima svoj značaj v pojmu: virtuoziiost. Vse to podajanje je namreč prav bahaško slonelo na tehnični liglajenosti, ki «o JI res težke in zavite tonske tvorbe igrača, ki jih povzema z nekakim prikritim prešernim posmehom. češ, kje mi je tekmec? Pa je tudi res nekam redkost taka rutina še zlasti na violončelu, ki je prav s tehnične strani jako nevaren in zahrbten inširuinet. sposoben svojega mojstra spotakniti celo tam, kjer se zdi samemu sebi najbolj Mestni in občinski uslužbenci za nov zahon 7.\vr» organizacij mestnih in obfloskib nslui-bencev kraljevine Jugoslavije nam je poslala komunike o seji predsedništva. ki je bila dne 17. januarja 1U37 v Zagrebu. Navedbe tega komunikeja «o splošno važne. Komunike predvsem ngotavlja, <1n Je zakon 0 meatnih občinah bil izdan pod bivšim reümom. Dane« ga obče smatramo za reakcionarnega ter so v nJem predpisi, s katerimi ao mestni uslužbenci težko prizadeli. Zakon obsega dalje reakcionarne predpise glede novih službenih statutov, s katerimi je bilo okrnjeno načelo samouprave mest. Sedanja vlada spoznava potrebo, da «e revidirajo reakcionarni predpisi zakona o mestnih občinah ter je ie napovedala skorajšnjo revizijo. Zveza mestnih uslužbencev zahteva zato; da se ukiaejo one določbe, s katerimi ao mestni uslužbenci oiko- 1 ivsiii. Ker smo tik pred mestnimi volitvami, zato •edaj še ni potrebe, da bi v nekaj mesecih ladali nove odredbe sedanji občinski sveti. Pač pa naj * «stanji občinski sveti nekaterih mest liadefajo in uveljavijo nove službene statute za podrejena Jim nodifeja. Finančni zakon U leto liüÖ-l'JCV omo-*o?si tireljavljenje novih statutov v onih mestih, kjer Jih do sedaj sploh niso ImeU, kakor na pr. v vanlarskl banovini. Po drugih banovinah pa «a-enkrat še ni nujne potrebe. Ako bi bili novi statuti in pragmatike prehitro objavljene, bi po drugih banovinah, razen v vardarakl, utegnilo to povzročiti občinskim uslužbencem veliko škodo, vsekakor zveza organizacij mestnih uslužbencev je «fin.iii tega sklenila, da v kratkem skliče glavno sborovanje v Belgradu. kjer bo Zvera razpravljala o potrebnih korakih o tem vprašanju. Radovljica K večnem« por i tka «mo položili Tepinovo mamo iz Predtrga. ki je umrla v visoki starosti f3 let Bila je skrbna uiati 11 otrokom, zvesta tovarišira svojemu možu Joietu, upokojenemu po-stajenačelnlku, «daj potrtemu vdovru. S cerkveno svc«"aiio slavrtostjo sta obhajala maja meseca lanskega leta izredni življenjski dogcxlek: svojo biserno poroko v krogu svojih štirih še iivih otrok, zetov, snah in vnukov. Kako je bila pokojnica v vseh slojih župnije in okolice priljubljena, je pokazal nepričakovano velik pogrebni sprevod, katerega se je udeležila tudi dolga vrsta uniformiranih domačih gasilcev pent vodstvom načelnika g. Perca. Cerkveni in društveni pevski «bor je nepozabni mami v časten spomin in slovo dovršeno zapel v cerkvi »Usliši must in na pokopališču -Človek glejc pod taktirko organista g. Mihelčiča. Vsem i« srca Je rekel ob grobu g. dekan Fatur, ki je vodil pogreb ob asistenci domačega kaplana g. Kunstlja In kaz.nilniškega kurata g. Hafnerja: Vsedobrl Bog. ki si dal rajnki Tepinovl mami «lo-čakati biserno poroko na leinlji. pokloni Ji »e zasluženo biserno krono v nebesih. N. p. v m. Naš« prosvetno društvo Je dvakrat • popolnim uspehom vprizorilo Oregorinovo duhovno Igro »Kralj z neba«. Prenovljene kulise, nova ozadja in odrska ter svetlobna oprema, dragocen nov Opis našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) (Nodolievnnje) Prvo kočo na Donarki gori so postavili t. I860 po prizadevanju dr. Fröhliche na stroške «dravl-lilke uprave. Toda kmalu so nastopila vojna leta: 04, «6, 78: pota n» Donačko goro so bila pozah Ijena in lesena koča na vrhu se je razsula. Sekcija avstrijskega planinskega kluba je leta 1K83 postavila novo kočo. Tedaj so dali v tisk tudi pregledno «estavljeno »Panoramo Donnčke gore«. Pred desetletji je Frfthlichov prijatelj, sanitetni svetnik dr. Hoisel, «IsI vzidati v skalnati greben spominsko ploščo svo|einn. za Donačko goro tako zaslužnemu tovrailu dr. Krnestu Srfthlirhu. Trda zima |ia Je kamen porušila Seitaujo kočo Je I. 1929 po--tavlla podružnica SPD «a Rogaško Slatino in okolico. Danes stoji na vrhn Donačke gore spominski križ it leta 1934 z napisom: »Edini Up«. Nima smisla opisovati krasen razgled t Donnčke gore v razsežne pokrajine treh sosednih držav. Tu velja: Pridite in poglejte! Ako pa ie nismo v tej gorski pokrajini na Rlanlnsklh lieh, smo gotovo nn zgodovinskih tleh. e stoletja, ampak tisočletja so hodila tod po teh cestah. Ob cerkvi Sv Križa, ki je -tela na istem mestu kakor se«lan|a. ie bilo križišče živahnih, «laro davnih cest. ki so se ohranile še iz rimskih časov. Od IimI i« šla ena izmed ce»l tel Sotlo ua Hrvaško, druga Je šla proti Rogatcu, pod Donačko goro čez Preval|e, mimo 2"ta1 skozi Haloze proti Ptuju; tretja pa je krenila proti Slatini ter dalje proti Koslrivnici. Po teh cestah je šla trgovina v predrimskih časih: tod so korakal«' rimske legije; tod je po kamnitem tlaku dr«lrala rim«ka pošta; tod sn se valili narodi ob «vojem preseljevanju: lod mimo so jezdili srednjeveški vitezi: tod sla si stara Slovenija in Hrvaška po«lajali roko v trgovskih pogodbah In zveiah. pa tudi v vzajemnih borbah proti vpadom sovražnih narodov. In še dnnes se Iu srečavajo hrvatski in slovenski gostje v odkritosrčnem prijateljstvu. Kakor v spomin nekdanjega velikanskega prometa Ima trg Rogatec v vsem Smarskem okraju še dane» največ sejmov v letu: 24. februarja. 21. marca, ponedeljek po beli nedelji, ponedeljek po vnelmhodu. 2Л. tnaja. 12. |u-lija. 24. avgusta. 14. septembra, »i. novembra. Sa teh sejmih se vidi živa Iti dejanska ljudska slo-vensko-hrval«ka vzajemnost. Na teh tleh *o stali hramheni tabori v rimski kakor v krščanski dobi. Bližnje selo Kostrlvnira nosi svoje ime od latinska »rastra«, kjer so Imeli Rimljani svoj vojaški talior. Druge rimske naselbine so zasledili pri ftmarju, pri Mestinju, pri Veliki in Mali Pristavi in ob pobočju Donačke gore. Tukaj sta se našla dva «arkofnga. itretana Iz pe-ščenca. Pri stari cerkvi Sv. Križa «o našli novec cesarja Domicl(sna (81—9til. Pri cerkvi Sv. Ro-zallje so 1852 izkopali različne nredmeto. ki so iz rimske, če ne celo i« keltske dobe ?.al. da to v»e šs ne dokaže, če so stari Rimljani poznali -latinske vrelce. Odkar Je oh koncu 17. stoletja zaslovela »ta tlnska «dravilna voda. jO je začelo tudi okoliško ljudstvo še bolj ceniti »n piti. Kakor ie i« lupnij skega imenika itipljanov razvidno, ie bilo poslej zdravstveno stanje ljudstva zelo povoljno. V mrtvaški matici najdemo veliko oseb. ki «o doživele sta rost 100 let. Gotovo |e slslln». ki so ljudje plH. ugodno vplivala na zdravje. Omembe vredno je. •la je bil v raznih dobah župnik pri Sv. Križu več krat tndi v «dravstvenem pogledu pomočnik in tolainlk svnlega ljudstva Selianka z Brndovca pri Rogatki Slatini, Elizabeta Prall, kl Je ui'akala starost W let. je ljudem. ki so zdaj stari nad 70 let, pripovedovala pred 30 leti, kako so »e leta 18&.J v svetokritki nadžupniji rešili kolere. Umrlo je ie tO oseb Zlasti je močno nastopila v občini Topolje. »Tedai se je nekega dne prikazal nad Slatino velik ptii" * nera«ločnirn cvrčsnjem. ki se j« ljudski domišljiji «lil v klic: Pijte slatino « bebercem' LMje «o si natrgali heborca in so ga kuhali In pili v slatini in «O res ozdraveli.« »Bebere« Je neke vrste vo denlka, ki raste kakor lofie in se še danes nahaja «lasti ob potokih pri Sladki gori. Ce ne drugega eno moremo posneti iz tega pripoveiinvanja. da ljudstvo že odnekdaj veruje in zaupa v zdravilno moč statinske rudninske vode. Toda kljub zdravstvenim «nopolnjenim «•*-meram In klfub «latinski zdravilni vodi »prwlaja rod za r«idom šibkejši in doba človeškega življenja ««• krajša', piše zgodovinar dr. Kovačič v svoji monografiji: Nadžupnijn Sv. Križa pri Rogaški Slatini. »nlnvni vzrok t«-niu je splošno in preko merno uživAtije alkoholnih piječ. fts«4i žgnni« Kroginkroe po goricah nn «loven»kl. knkor n« hrvatski «tiuni »o zasajeni številni vinogradi. I.jud «tvo jih ceni In ljubi tudi zato, ker jih Jim. »korai povsod, «allš* In čuva ta in ona romnr«kn Man jina eerkev. Na slovenski strani: Marija na Sladtl gori. Poljska Marija v Koslrivnici in Loreto na LoŽnem, obe rerkvi stojita jiod Bočeui, v kratki medsebojni razdalji. Na hrvatski strani: Talmrskn Marija nad Rogatcem, Trški vrh uad Kraplno, In kar je za našo Iniitev po«ebno značilno: Vina gorska Majka Božja pri Deseniču, kjer se hrani sj»omin Veronike DeseniSke. Tako je nastala fw sem. ki |c Slovencem In Hrvatom dobro znan« in lepo rnsodova ljubezen Slovenskega In llrvaš keg» Zagorja do Matere l«oije med zelenimi vino gradi. Zasadil Jezus vinograd S Čiin ga je zasadilT Z hlaženn DJevu Mariju. jvnjn presvetu Mnterju Otire«a| Jezus vtnogra«! S čim ga je obre/al? Z blaži •nu Djevu Mariju, -voju presvetu Muterjll. Nakolll Jezus vinograd. S čim ga Je nakolll? /. blaž.enu Djevu Mariju «voju presvetu Materjo. Okopal Jezus vinogrn'1. S čim ga j« okopa IT /. blaž.enu Djevu Mariju. »voju presvetu Materju. Re»ii|ilp |e povzeto i« teroninuke Vnfižtee «O.I b zusa In Marije«, str 17 Napev. ki nam (e bil tudi n« razpolago. Je prišel i« lakovlja v Hrvat «kem Zagorju.