Z7S. štroUhi. V LJubljani, v sredo i. decembri I9ZD. im. leto - i i lih&fa nak daa popoldne, livzaotil nadelfe tn praiolkt. Insoratl s Prostor 1 m/m X 54 #**i'm za male oglase do 17 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K o*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inserato/ naj se priloži znamka za odgovor. 9pr»7nMtvo ^Slov. Naroda*' in „9arodaat TIskarna*1 Hnallova ulica st. 5V pritlično — Telefon it 304. »i Stortmkl Harod' voli« v &t«M|ma In 90 potiti 3 ¥ laMMMtVOl celoletno ...... K240 — v Jngoclavi>ft t celoletno nipfej plačan . K 180*— polletno 90"— 3 mesečno...... M 45 — 1 m ........15— Pri morebitnem povišan-u se ima daljša naročnina doplaČaH. Sovi naročniki nai uoSljeto v l..vi-_ uaročaino veJiiu ?JlmT po nakaznici. Na samo pismena naročil'* brez potlatve denarja se ne moremo ozirati. polletno . 3 mesečno 120-60-— 20*— Naroda*' Knaflora alte Teletom stav. 34. si. 3, I. nadstropi-ar Dopise opral lo podpisana te zadostno Rokopisov na vrata. Posamezna Številka valia 1 krono. Poštnina platana v gotovini. Ernest Starki: i&rotinl hsralzem m ml. V zadnjem času so bili objavljeni razni članki o našem suženjstvu, hlapčevstvu in o robskih dušah. Boli me in jezi. ako mi sami sebe tako slabo cenimo in zanikamo svojo narodno zavednost, kakor me iezi ona b ah a vos t z našo visoko kulturo, in to zaradi tega. ker eno in drujjo ni — res. Samo dejstvo, da naš mali slovenski narod sploh še eksistira. Domeni dolg brez primeren heroizem. Od severa so Nemci, od juga pa Lahi neprestano pritiskali na naš mali narod tako, da le bil kakor med dve-i'-a mlinskima kamnoma, ki neprestano rneljeta. Da nas ti prijazni sosedje niso že davno zmeli v prah. ki ga prvi veter raznese na vse strani, to je na? narodni heroizem. to je na-ša tisočletna borba za obstanek. Primerjati nas s Srbi, to ni mogoče, ker so bile razmere pri nas in pri Srbih povsem drugačne. Na Srbe so pritiskali Turki, to je narod, ki le iz svojega verskega prepričanja prepričanja preziral kristjane, ki niso hoteli Srbov pritegniti v sebi. nego jih samo zasužnjiti. Srbi zopet so videli v Turku samo sovražnika krščanstva, s katerim jih ne more vezati nobena stvar. In ta antagonizem je značil večni boj. boj do popolnega Poraza enega ali drugetga. In pri nas? Nemci, na čelu jim Habsburgovci. kot najbolj krščanski vladarji, in Lahi s svojim Rimom, središčem katoliške cerkve na drugI strani; pri cbeh višja kultura in moč. ki je stremila za tem. da ponudi našim ljudem udobneiŠe živHenje — sam vrag ne bi mogel staviti večie skušnjave kakemu narodu, da ga Izneveri! Vendar pa so Slovenci ostah to. kar so bili od pamtiveka. mal. trden narod, ki ne opusti svojega jezika in svoje narodnosti. Da je zavladala pri Srbih ob enakih razmerah Ista omahljivost pojedinčev, kakor pri nas, zato te nai-bob'ši dokaz madžarska zgodovina, ki ima dosti WIassiscev. Popovi -csev In sličnih čistokrvnih Srbov, ki so se pomadžarfli. kakor imamo mi svoje Supantschitsche. Kokoschi-negge in slične. Ako smo mi za svojega »hof-rata«, za svoiega »plemenitaša« napisali biografijo narodnega junaka, je bilo to upravičeno, ako je dotfčni »hofrat*; ali »plemenitaš« ostal Slovenec, ker s tem je ta »hofrat« potrdil svojo narodno zavednost in dokazal, da ni treba zatajiti svojega naroda, ako se hoče kaj boljšega do- seči; obenem je svojemu narodu, ako ie ostal dober Slovenec, mnogo g o več koristil, kakor tisti kričač v puščavi, ki išče heroizma tam. kier ga ni bilo mogoče pokazati. Heroizem Principa in njegovih drugov je bil bolj svetovna senzacija nego čisti heroizem. Kako si iaz predstavljam čisti heroizem. naj pokaže sledeči dogodek: Bilo je leta 1914. Mlad Srbin, rojen Hercegovce je ob izbruhu vojne pobegnil preko meje v črnogorsko armado, da se tam bori proti avstro-ogrski armr Ta mladenič je vedel, da vsak njegov korak preko meje pomeni za niega smrt na vislicah. Vendar pa je on dan na dan neumorno dela) /a svoi narod in svoje prepričanje, dokler ga ni zadela usoda. Padel je v roke avstrijskih »Grenzjagrov*. Ni treba pripomniti, da je bil pri vojni sodni'*! v Mostam obsojen na smrt na vislicah. Vrnil sem se ravno s potovanja v mesto, ko sem videl pred seboi velike množice ljudi, ki so romale proti sodišču. Na moie vprašanje, kal to pomeni, sem dobil odgovor, da gredo gledat, kako bodo obesili ne-ketga srbskega izdajalca. Pozneje zvečer sem videl nekoliko onih hudi, ki so bili navzoči pri obešaniu. pa jih vprašam, kako da ie bilo. Bili so potrti in razburjeni, pa so mi odgovorili: »To je bil pravi junak in ne izdaialec« Sel ie z nasmehom na ustih v smrt in niti z očesom ni trenil. Tako ie delovalo junaštvo tega mladega Srba tudi na sovražnike kot heroizem. za svoj narod pa ie bil ta neznani kmečki mladenič že takrat predznak bodoče zmage. Takih tihrh iunakov so imeli Srbi v resnici celo legijo, ali bilo iih ie tudi pri nas. ko so na primer naši fantje na Štajerskem leta 1918 šli v smrt z vzklikom »Živela Jugoslavija!«. Danes se teh junakov nihče ne spominja, v resnici pa so bili oni naš! pravi heroji, naše narodne žrtve za našo osvoboditev. Res ie. da ie poraz na Koroškem in v Santi M?.rghe-riti spravil nas v obupen položaj, ali zato se ne sme seda i našemu narodu z-mikati vseh boh'ših lastnosti, ne obratno — sedal stoprav. ko imamo svoj »Piemont«. prične naša era heroizma — in ako bomo znali spraviti naš narod na dobro pot. bomo doživeli tudi svojo zmago in popolno ujedi n fen je. Mnogo bodo doprinesli k temu naš! duhovniki, ako se odrečejo političnemu delu in se posvete samo čisto narodnemu delu. V tem oziru nai jim služijo za posnemanja vreden zgled srbski svečeniki. O naši visoki kulturi danes nočem govoriti. Omenim le to, da ona prirodna, čista, srčna kultura kmeta »Balkanca* je več vredna, kakor vse ono zunan'e obilježje iz tujine k nam prisajene kulture, katera služi samo raznim človeškim napakam za plašč. In kaj je glavno? Bahavost pomenia vedno brezsrčnost in brezglavost. Zato bodimo pravi Slovani in se držimo kulture srca. da najdemo v Čisti ljubezni pravo pot drugega k drugemu in stvorimo granitno skalo Srbov. Hrvatov in Slovencev, katere noben vihar več ne zruši! Invalidski davek. Pullsko piši V ]K)ljski koiiftituanti se je zadnje h* J ne živo debatiralo o ustavi. Predmet oBlrih debat je Lilo vprašanje, r.li raj dobi republika dva >doma< (dve ^izbic), ali pa naj ima le eno zbornico. Socialisti, 8p|k>n levičarji, so proti sera tu ter so vprizorili radi te^a celo enodneven Jtrujk. Desnica pa naglasa, da je >^fcuai< ali >straia zakonov«: potrebna slasti na Poljekem, ker je 96% vseh poslancev vzeta od pluga in obrti; t ploh t>.i naj bi zakoni pred sankcijo prešli več instanc, kakor prre tudi pri sodiščih vsak* važnejša razsodba se j red drugo ali celo tretjo instanco. Druga točka, kjer so se ostro sukobile stranke, je bilo vprašanje prezidenta ali kakor so na Poljskem imenuje. >ua-celnika države«; kritično je bilo vprašanje: ali naj se voli direktno ali indirektno? Ali srne biti načelnik državo obenem generalissimus ? One stranke, ki so sedanjemu načelniku Pilsudskemu nasprotne, so proti taki zvezi. Pilsud-ski kot načelnik in generalissinms jim je premočan. Te sivanke. zlasti Nsrod-na Demokracija (Glahinskn ost.-** napadajo PH-nidskega, tako dr je debata krenila, celo v ^-prašanje o dopustnosti žalitve prezid*euta. Seveda je stališče Pilsudsketra malo nejasno; zadnji čas vojne je bil v Nemčiji interniran: po prevratu so je vrnil v Varšavo in prevzel tam. ko fo prejšnja regoncija odstopila, kot brigadir ureditev razmer v svoje roke* državni zbor ie to njegovo stališče potrdil in tako je. na pol po sebi, na pol kot pooblaščenec olj-keni ra^opisju se primeroma mnogo piše o Mali Knt^nii oziroma o vprašanju, ali naj Polj-ka pristopi ali ne; kot ovira stoji t a tešinska Slezija. kjer baje Čehi nima-, nobenega ozira n^ Poljake, ki so pripadli k če.rki državi. Mnogo je v tem oziru odvisno, od ICamunske. Sa^a-dinovo knjigo o jugoslovanski ustavi je obširno ocenila varšavska revija >Pve«rled Dyj*»lomatyczny<, a o naši e grami reormi poroča v posebnem članku dr. T. Subaczewski v levov-skem >Kurjeru Lwowskem< (sfer. 257). *) O poljski konstituanti in poljskih političnih strankah je v 36. št. >Jugo-slovenske Njivec pisal dr. Namvs-lowski. f^Rgps?* poSolaf 3sors?£i.:^ Udarec, ki le zadel nas koroŠKe Slo- | nemu slovenskemu gostilničarju p. d. To- vence vsled nesrečnega izida plebiscita, se . mažu na Bistrici v Rožu, kjer je imel ne da primerjati prav nobeni drugi nesreči. ; krčmar spravljeno vso krmo in žito, kakor ki nas je zadela tekom razvoja naše zgo- j tudi mnogo orodta. £kode je nad 200.000 K, d. vine. Kdor ie skušal nasilnosti nemške j zavarovan ie bil samo za nekaj tisočakov, druhali leta 1919 na Koroškem, si lahko j Na surov način so pred par dnevi napadli predstavlja vsa? nekoliko naš obupni položaj in naše trpljenje, ki presega vse meie. Le ta more tudi presoditi nujni naS kkc no pomoči, dn se obvanneemo pred neprestanimi napadi, požigi in ropi. Na£ žalostni položaj se da k večjemu primerjati onemu, ki je vladal v naših pokrajinah kadar ie vnadel Turek In roflal po naših krajih. Ni ga dneva, da W ne morali zabeležiti slučajev nasllstva v tej aH on! na vsem onim, o katerih se je sumilo aH dognalo, da so glasovali za Jugoslavijo.. Odhajajoči najemniki kmetijskih '/.en-rljišč r.e smejo prodati spravljene krme komur bi .-aini hoteli, marveč jim zaukaže rfeiniatsdionst komu smejo tu morajo prodati r.voje bluKio. Cc se takoj ne ookore ustmeni zapovedi Helmatsdlensta dobe pismena grozila >Im Namen des Heimat'-dlenstes«. To fe Je zgodilo najemnikom tfeMrirfovega velepo-sestva v Rutah v občini Bistrio! v Ro*u. Na ta način so odvzeli \emcl trem slovenskim najemnikom vso prkHano krmo. Sedaj čakajo ti najemniki ,da Ifll vržejo .5e iz stanovanja. Kam naj se potem obrocjo? Zavedni slovenski knutjo jim tudi ne n:n-remo rrmogo pomagati. Ker je takih slučajev preveliko Število. Na *agi Heldorfove-ga posestva na Bistrici v Roiu so odpustili več slovenskih delavcev, ker so glasovali za Jogoslavfjo Vrgli M }fh trdi iz stanovanja. Trije teh delavcev so «'i prosit delV na HumbeJŠko žago v Svetni vasi, kjer sa jih tudi sprejeli in jim obljubili stjuovarja. Eden se Je takoj preselil s svoj'> družine tia. Tretji dan pa ko so bili pri delu pride preddelavec. takozvani Platzrrteistjr s? n.;i\n ter jih pokliče v pisarno, kjer so jim takoj zopet odpovedali delo z motivacijo^ ker so glasovali za Jugoslavijo. Kam naf se vsi ti odpuščenci obrnejo. Pri SlovencftV Je vse prenapolnjen-:* in mnogi se tudi nej upajo kazati svoio gostoljubnost. Položaf, Prihaja dan za dnevom obupnejši, Nemd4 in Nemčurji Pa so dan za dnevom predr^j neiSi in nasilnejši. Pomoč je nujno potreb-*j na, da se končajo ta barbarstva nad slo-r venskim življem na Koroškem. * sunili mV%i&Mz. ' Ker smo imeli nekoč mladino, kij ie bila večen podžig vsega narodnega1 življenja, smo se vzdržali tudi v najtežjih trenutkih in doživeli svobodna in ujedinjeno Jugoslavijo, morali bi obunati nad svojo bodočnostjo, če no, bi bila današnja mladina saj iz Istega: kova ko nekdanja, ker vse bolj ugodno razvojne možnosti, ki jih nud! ravno svobodna država, rahtevaio. da ie da-, našnja mladina celo boljša od najboljti nekdanje. Mi veruiemo v rodoljubjc mladine in zato smo preprjčani, da uvažujo. mladina v celoti klic nove dobe. ki nastaja za naš narod in da pomaga x vso dušo, ko nekdaj prva med vsemi. Prva in najvažneiša naloga je danes takojšnja krepka pomoč vsem, onim, ki so izpostavljeni brezobzirne^ mu političnemu, gospodarskemu in na-; cijonalnemu pritisku tujega nasilnika^ _ "----t- t- —>~9 Fran G o vek ar 128 SuHanfe. (DalJeJ Toda ne. Resnica je, da je ostal prijazni in veseli Feloer Žajbelj mož-beseda: poslal je ponj preje, kakor je pričakoval, in mu je naklonil srečo, ki se mu je zdela nedosežna. Kar naenkrat je prišel k Premrovu francoski podčastnik s pismom poštarja Hueberja: general Murat ukazuje, da mora Lovro Čeledin še danes odriniti v Ljubljano: oostiljon jra vzame s seboj do Postojne, od ondot oa odpotuje dalje s sanitejci! Kako se je zakrohotal dobri jarospod Pre-mrov, kako te zaj'okala gospa Premrovova. kako je skočil Matevžek k svoji mami ter se veselil: »Jaz pa ostanem vedno pri vas. kaj ne. mama?« In ozmerjal je gospod Prem rov svojega sina: »Šleva si. Matevžek! Kmet ostaneš, Lovro pa bo grospod! No, Bojr vama daj srečo: kmet in gospod, oba sta koristna, samo če sta pametna in poštena!« Veliko culo Matevžkovih stvari mu je zavila Premrovova gospa, mu potisnila v vsak žep kos kruha, Premrovov gospod mu je izročil tri v robec zavezane srebrne jroldmarie, start Huebrov postfljon ie počil z bičem, zatrobil : »Trara-trard!« in — pošta se ie odmaiala. *Z Boflom! Srečen! Zdrav ostani!« je odmevalo še za LovrenJkom, ki se je jokal in smejal obenem ter vzklikal: »Ljubljana! Ljubljana! Minila je noč ... svita se, solnce vzhaja... O. gospod 2ajbelj, koliko srečo ste mi prinesli!«-- Srečno zamišljen te korakal poleg dečka tudi dr. RepiČ. Da je dobrodelnost že sama na sebi sreča, se je orepričal šele te dni. Kako je bil plitek, Iehkomiseln In srčno ubojr vse življenje doslej, ko je sprejel to siroto! V hipu. ko mu je Lovrenček poljubil roko ter se mu zazrl z očmi, polnimi hvaležnosti in brezmejnega zaupanja v obraz, je začutil dr. Repič: »Glej. dolžnost mi je, da sem sirotku drugi oče! Slovenski talent je ta deček: dvignem *a, storim izobraženega moža. ustvarim energičnega delavca za kulturo slovenskega naroda! S kulturo osvobodimo Slovence teme in suž-njosti, s kulturo jim zbudimo v dušah zavedno ljubezen do narodne svobode, z ljubeznijo pa jim vdihnemo energijo za borbo in končno zmago... Da, da, Lovrenček, le priden ostani.« mu je dejal ter ga pritisnil nase, »jaz hočem skrbeti zate, kakor sta skrbela doslej gospoda Prasnikar in Premrov! In gospod postaneš, ugleden, bogat, srečen! VidiS prav tak, kakor sem jaz izredno nadarjen, odkritosrčno zanptjtv in pogumen deček. In bil ga je vesel! Tn bil je srečen, da se je čudil samomu sebi ter si očital, zakaj ni storil če davno tako. In razmišljal je: >AH me ni vsega premerila Marijanica? — O. da. ona. ona. ki je postala tako čudežno središče vsega mojega mišljenja in življenja! Martfanlca. ta nrva čista, značajna žena. ki sem jo vzljubil in ki ie vzljubila mene! Ona je storila čudež, da so mi mahoma izginile iz srca vse nizkotne strasti, da strmim in klečim pred idealom ženske, ki mu na svetu nisem našel para... TI mila, sladka, dobra žena, ne boj se: zdaj se mi je posvetilo... končno, končno! — zdai vidim, da je prava moška sreča le ob strani čiste, značajne žene! Marijanica, Marijanica! tvoj. večno le tvoj!« Kakor v snu Je šepetal dr. Repič sam s seboj in ni videl ničesar okoli sebe: niti gospe Verderberice, ki je stopala na nasprotni tržni strani ob mojstru Danetu. ni ooazil. Njegove oči so zrle le v lastno srce ter nfso videle porogljivega nasmeha Verderberčinega in ne besno bledega lica Danetovega... Hitel je domov, k njej, k njej, da jo vidi, vidi ter ji pove znova in znova, da jo ljubi, kakor še ni ljubil nikoli... »Mamica! Marijanica!« je vzklikal ko je [stopil v svoje razkošno opremljeno stanovanje. »Glej, kaj vse sva nakupila z Lovrom!« ______ Iz kuhinie Je pritekla bleda, a smejočega se obrazka in z očmi, polnimi plahe, vrele, $ obupno vdane ljubezni. »Nov klobuk! Nove čevlje! Novo obleko!«-} je vriskal Lovrenček. »O. gosna. kako dober fs gospod doktor!« — In razgrinjal je zavoje. »Pa> rocnoda Vodnika sem videl! Za ramo ine »d držal ter mi je rekel da me bo imel rad! Jutri pojdeva k njemu, gospa! In povem mu »Zado* voljnega Kranjca« in »Dramilo« in vse, vse, ka$ sem se naučil pri gospodu Prašnikarju .. .c Ves blažen je ščebetal Lovrenček. t Dr. Repič pa je ovil Marijanici roko okolf pasu ter ji dejal: »Tudi nate nisva pozabila, marrrlca!« itt položil je prednjo zavoj. »O Bog, že zorpet! Kaj vendar misliš!« m je začudila Marijanica. a njene kakor ogljef temne velike oči so se otožno zasmeiale. -KoW liko si mi že nakupil, a še ne odnehaš!« »Nikoli, .Marijanica!« je zatrjeval odvet-* nik. »Vso svik), ves atlas, batist, ves nnisseliri bi pokupil ter bi te obsul z demanti in biseri, m še vodno bi se zavedal, da je premalo... pre*^ malo...!« In potegnil jo je narahlo v svojo sobo ter jI govoril: »Žena moja. blazen sem od sreče! Ljabini te. ljubim, ljubim!« »Dragec!« je šepnila ona, sklenila roke* povesila glavo in vzdihnila- 2. stran. »SLOVENSKI NAROD', dne t decembra 1920, 275. štev. Itudi tu mora stopiti prva na plan naša mladina, sama daiati in sama zbirati z .vso požrtvovalnostjo idealne mladosti. Kima mnogo mladina, toda s svojo vstrajnostjo lahko mnogo nabere ter pridobi v kros nabirateljev množico dragih, vse one, ki so dovzetni za idealno požrtvovalnost. Naši mladini .sirom domovine, v mestih in vaseh veljaj klic: Vsak naj prevzame prostovoljno narodni davek za Jugoslovansko Matico in dru&a na-rodiio-obrambua društva! Vsak naj z vnemo in neumorno nabira in naj ne Izpusti nobene prilike. Komur je na srcu usoda domovine, usoda odtrganih, nesrečnih, stradajočih in zatiranih bratov, bo pridobival nove nabiralce. Danes je premalo resnosti v mladini In preveliko mlačnosti v narodu. Ko se vedno bolj utrjuje tuje gospodstvo na Primorju in v Koroški in padajo tam bombe na nedolžne naše Budi, se pri nas vedno bolj množe zabave in veselice. Tam preko tuca. pri nas pa prešerno veselje. To kričeče nasprotje- odpravite vi mladi in Čisti, a če že morajo biti zabave, uvedite povsod svoj davek — davek mladine. Na vseh veselicah, vseh zabavah in vseh prireditvah naj se nabira vstopnina m prispevki za naša obrambna društva pri vseh onih, ki imajo srce in voljo prispevati za našo stvar. Po vseh šolah nai se snujejo krožki, ki organizirajo nabiranje, da se bo ono vršilo v redu m splošno. Ti krožki naj stopijo v zvezo z našimi obrambnimi društvi, ki jim dajo vse informacije in legitimacije, da bo nabiranje ureieno in Čim najuspešnejše. Z delom pa je treba pričeti takoj, da bo že prvi december, naš največji narodni praznik, proslavljen s vašim plemenitim delom, z davkom mladine. Vsesplošen mora postati ta davek in nikdo se mu ne srne odtegniti ker pred nami je velik cilj, za katerega je treba ogromnih žrtev. Prvo in krepko pomoč pa dajte vi mlada, -/lata srca — s svojim davkom mladine! Mladina na delo, na zbiranje. m. TROTBTč VA POVRATKU V DALMACIJO. —d Bakar, 21». novembra. Voeraj ob devetnajstih Je došel semkaj g posebnim vlakom minister dr. Tnunbiv. Na bakarski postaji je njega, gospo in spremstvo (osebni tajnik Oetojič. dr. TrinajstiČ, Milan Marjanovič in dr.) pričakoval komisar državne policije Uj-cMč z uradništvom ter g. DurbeSic. Dr. Trum bič .se je avtomobilom peljal V mesto Bakar. Na poru v v"asi Krasica g& je pozdravil istrski begunec, učitelj PrebeliŽ a ginljivim govorom. Ljudstvo je plakale. Okrog enaindvajsetih ie dr. Trnmbic z gospo in spremstvom med bornimi OVaciJomi prieotnee«, Jjndetva. odpotoval v Split. JPMRT ITALIJANSKEGA DELEGATA. —d Rim. 29. novembra. (Štefani). Italijanski delegat reparacijske homilije Bertolini je na vožnji iz Pariza v Rim v Tur inu umrl. \ESOGT ASTF M*T» MUNCUO IN ANGLEŠKO. —d Pariš, 2S>. novembra. Kakor Poroča »MatiiH je francoska vlada predlagala angleški vladi, naj grško ljudstvo posvari, nai ne pokliče nazaj na prestol bivšega kralja Konstantina. I V slučaju, da se krali vrne, naj se Grški odteče finančna in politična pomoč in naj se zagrozi s prekinjenem diplomatičnili odnosa j ev. Angleška Sdada je predlog odklonila. AVSTRIJA IN ROMUNSKA. — Ihuiaj, 29. novembra. Dunajski j tiastopnik bnkareštanskega lista >Uni- j versul« je imel razgovor z zveznim kancelariem dr. Mavrom. Zvezni kancelar je najprej naglašal, da ee nahaja avstrijska rermblika z Romunsko v Jiajboljših odnoer-jth rn je spomnil na odkritosrčno in prisrčno razmerje, ka-;tero je vedno goiila stranka, ki je ee-jGttj na vladi, napram Romuniji. To dejstvo je pripravno, da pripravi tla gospodarskim odnosa jem med Avstrijo in Romunijo. Zvezni kancler je poudarjal voljo vlade, ki l^Dce r. vsemi zunanjimi državami vzpostaviti in ohraniti dobre in zaupljive odnosa je. D?. Mayr je izrazil -vojo nndo, da bo prošnja Avstrije za sprejorn v zvezo narodov gotovo uslišana in je označil govorice, po katerih stranka vlade stremi po monar-Mzmu, za neomovane. >3>ojin>o na sta-liscu republikert je dejal kancler, >in mi boioo znali braniti svojo neodvisnost proti vsem napadom, najsi že pridete od katerekoli štreni«. ORGANIZACIJA MADŽARSKEGA DELAVSTVA. —d Budimpešta, 29. novembra. Različne delavske zveze, ki so bile ustanovljene po razpadu proletarske diktature in ki so si postavile za cilj razen izboljšanja gospodarskega položaja delavskih Slojev tudi obnovo dežele, so dne 15. septembra sklenile združiti se v blok, čigar izvršujoč organ bi bila 9članska komisija. Madžarska deželna delavska stranka je bila pozvana, naj vstopi v blok. Ko so se voditelji te stranke za to izrekli, se je vršilo v vodstvu stranke dne 27. septembra posvetovanje, pri katerem je predsednik poudaril, da je že pred dalje časa prekinil stike z mednarodno socialno demokracijo in da stoji na nacijonalnl podlasi. Hoče se udeležiti težke naloge pri vzpostavi dežele m stopiti s svoto stranko v blok nacionalne delavske zveze. Pri posvet«>va-nju se je ugotovilo 6 točk, v katerih se med drugim izjavlja, da stoji blok na narodnostni podlajr! in da s) stavlja za cilj organizacijo ter politično hi gospodarsko okrepitev delavstva. Posamezne stranke so dolžne, da se pri tem materijeln podpiralo, ohranilo Pa v točkah, ki nasprotujejo njihovim programom, popolno svobodo. CERKEV IN VOLITVE. — Varšava, 00. novembra. (Brez-Sieno.) Vratislav. knezoškof je katoliški duhovščini prepovedal, udeležiti se ljudskega Gospo3vetski Zvon«, so pa potrebna sredstva. Zato vas prosimo in trkamo na vaša bratska srca, da nam pomagate, ker le z vsestransko podporo cele«ra naroda bomo dosegli ta vzvišeni cilj. Prosimo vas, da ob vsaki priliki in po vseh mestih mislite na ne-odre&eno Koroško. Ustanovite po možnosti povsod podružnice >Oosposvet-skega Zvonac, prijavite jih društvu v Ljubljani, ki vam bo dala nadaijna navodila. Nabirajte darove in odprite vrata onim, ki bodo v imenu društva prišli k vam po mal dar! Poživljamo vas, ostanite svesti t nami v boju za naSo bodočnost in poma« gajte svoji nesrečni domovini, V 1 iuMianl 18. novembra 1920. Za druStvo >C$osposvetsk! Zvon njimi v kulturnem pogledu?! — Italfj&ni taje! Agenzia Štefani javlja- Vesti, ki jih razširja 3^,8°* slovenska agencija, da Italijani mučijo mgoslovensko prebivalstvo na otokih Crez in Lošinj, so neutemeljene — Dramatični krožek v Aj4ov3ftni pridno deluje. Vprizoril Je burko »Španska nmha<} ki je krasno uspela in privabila obilo občinstva. Igra se je ponovila v nedeljo. — ^Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« potrebuje zlasti te-le knjige: .Tanežic-Sket: Slovenska slovnica; Sket: Slovenska čitanka z* L, II., ni.. IV., V., VI., VTI. in VIII. razred; iFr. Erjavec: Živalstvo; Nage škodljive rastline; Sohodler: Botanika in Zoolo- gija (Knjiga prirode; izdala Mohorjeva dražba); Pavlin: Rastlinstvo: MachOT! Živalstvo za nižje razrede; Macher: Rastlinstvo za nižje razrede; Macheri Botanika za višje razrede; Juvančifi: Francoska slovnica I. in II.: Zemljepisni atiant (Blchterjev ali katerikoli drugi); Zgodovinski atlint fPutsger-Jev); Peuekovift: Fizika za nižje razrede; Baeblert Kemija: Reisner: Fizika za višje razrede; Kočnik - Fon; Deutsches Lesebneh I. in II.: Weitzen-bock: Franztt&ische Sprachlehre H. A.; Ka=3pret: Zgodovina starega veka; La-tiskf slovar (katerikoli); Grški slovar ^katerikoli). — Dijačtvo si mora še vedno pomagati s prejšnjimi knjigami. Kdor more odstopiti kako knjigo, stori dobro delo. — Požar. Na #agi na» Bovškem Je nastal požar v hlSl Marila Žagarjem §t- 1B4. Požar se je hitro razširil ia vpe* pelil tri hiše, lani popravljene. Beda nesrečnih pogoreicev je strasna; na cesti so brez streh p. ker stanovanj ni in popravljeno je razmeroma ie 1*e malo. Vapaj. Politične msth sfi leid volitev na Štajerskem se razglasi v četrtek. Iz Maribora poročajo: Včeraj in danes so prispeli v Maribor predsedniki zunanjih volilnih okro-£rj ter se je končno Štetje že pričelo. Pričakovati je> da ee bo končni rezultat volitev na Čtaje?.<*kem razglasil v četrtek. Volitve v kranjskem okrožju. Glavni volilni odoor za kranjsko okrožje Se ni končni skratinija. Službeni rezultat volitev fs razglasi Sele tekom danasnietfa* dneva. = Žebot napada sciiSee in sodnike. V včerajšnji mariborski >8tražU ©e je g. Žebot zaletel, čuteč se že kot narodni poslanik, v tukajšnje okrožno sodišče ter v posamezne sodnike. V svojem ogabnem napadu je očital predstojniku tukajšnjega okrožnega sodišča, da protežira pri sodišču Nemce, jih priteguje k cenitvam, Se vozi na njihove stroške okrog in da jim jo pridobil volilno pravico kot vnet prisU.s JDS. Predstojniku očita, da je s takim postopanjem neodvisnost sodnikov na mariborskem sodišče omejena. Priporoča cm, da se naj v bodoče briga za nerednoeti, ki se baje vrše na mariborskem sodišču. *— Drugi napad je naperjen proti sodniku dr, Kramerju,. kateremu Žebot očita, da je kot zvest pristaš JDS doslej obsodil vsakega pristaša SLS, ki je prišel pod njegove roke. Nadalje opozarja predstojnika g. Cajnkarja na razmerje med sodnikom dr. Kramarjem in novinarjem Plreem. rekoč da ima Pire v pisarni g. sodnika več pravic kakor sodnik sam. Za to bratstvo med sodnikom dr. Kramerjem in novinarjem Pircem hoče Zebot zainteresirati LJubljano. =s Češkoslovaški za internirance. Politična uprava sestavlja zapisnik vseh onih ljudi, ki so bili med vojno internirani aH zaprti in ki zahtevajo za to odškodnino. Doslej se ie prlgia-s&> 761 oseb, katerih zahtevki znašajo na odškodnini 15325.974 kron. m Papefcv munefj presi P Annan-ifta. >Corriere d* Italia« objavlja pismo apostolskega upravitelja reške Škofije D' Annonviju, v katerem ga prost upravitelj v imenu reske** prebivalstva, naj sklene mir, V plamu vefi med dru-gim: Narod ni videl nobene motnosti. Srenarediti rapalsko pogodbo in misli, a seda} ae ostane nič drugega, kakor ukloniti ee gotovemu dejstva in z mirnimi sredstvi stremiti srn vzvišenimi Ideali. , — Boljševik! mUKarizirajo Senske. * fc Baleta***** nfjn|n>i vlada je odredil«, da »e potom posebne organizacije mili tari zirajo v&e genske v Rusiji v .^vrho izdelavanja perila za vojake. — Razprava o svetovnih probJroilh. V London poslani poročevalec Agenee Ha vas javlja: Prvi razgovor med mini' sirskim predsednikom Levguesom In Llovd Georgem je Ml izmenjava misli o svetovnih problemih, za katere se zar nimata Francija in Anglija. % ozirom na odsotnost zastopnika Italije je ime-ss V Londonu se žo boijft Ircev! Listi poročajo iz Londona-. Vderej eo bile izdane nadaljnje odredbe za varstvo raznih poslopij glavnega mesta zoper eventualne napade sinfajnovcev. Okoli poslopij, kjer stanujeta L«loyđ Georgo in Bonar Law, kakor tudi okoli nekaterih ministrov, so zgrajene barikade. Pravica do vstopa v parlament Je preklicana. Kakor poroea >Jonmal<, je vhod v tajnižtvo za Irsko zaprt z železno verigo. Sir Greenwood se vozi po glavnem mestu v oklopnom avtomobilu. Urad za sunanje posle Je podoben trdnjavi. ass Protiboljievftka zarota. Po neki ruski vesti je zadnjo protircvohi-cijonarno zaroto zoper sovjetsko vlado v Moskvi izdala neka plezalka, kateri je bila 2arota znana. Plesalko so kasneje zadavili. Od udeleženih so jih 60 ustrelili. = Sodba v cetitiishem procesu. Pri cetinjskem sodišču je bila izrečena razsodb* nad 137 obtoženci, ki so bili obtoženi radi veleizdaja Obsojeni so na pol leta do 10 let. 49 obtožencev je bilo izpuščenih, ker se jim je zaračunal preiskovalni zapor. s* Dr. Magdlć odstavljen. Poverjenik za Medjimurie in velik! župan varaždinski dr. Magdić je bi! pozvan, da izroči svoje agende najstarejšemu županJiskemu uradniku. Iz nate hraW«ffiie. — finalni veze vi Beograd-Prana. Pres-bfau |avl)a: Prometno ministrstvo objavlja: Direktori vozovi Beograd Dunaj, kakor tudi speln-vozovi Beomd• Praga, ki so se odpravj Hali s braovlakom » 4 ob 21, oe bodo odšle odpiaviJiH g briovlakom St 6 ob 19 m Beograde vaak ponentljck. sredo m petek, Prlstopalte k w Jngo-aloomukl matici!" (Ob 2. obletnic! narodnega ajedirrjeiiit.T Ovfljn* ovamo, preko planina Dodiite braćo, doneste ajMis> Majke ie Slave loš djedovina Dokud uz Soču spušta se Kras* Ovam ovamo na krvava brdo Gorica zove, junački rod, Slobodu traži U jarma tvrda Ovamo hitro upravite hod. Ovam* ovamo gdje naših vila Oko Postojne divan je hram: Do sinjoj mora, gdje nam je sila Put je sudbinom odredjen vam* Od Opatije tam do Devina Čuje se tužan, očajan zov; Dodjite spasit izpod tud fina Život nam, blago, polje i krov. Slavnih i Učka, Snežnik i Nanos Našega tijela uda su to; Mirna t Raša bude vam zanos Da nam se vrati slavensko th. (Jorko U cvili Dragonja bane Okove težke skinuti rad; Veliki Jože ljute uz rane Složiti mora latinski grad* Ovamo kralfu, vodjo junaka Pazin te čekat Draga i lim; hrvatska Istra do Kamenjaka Čezne za tobom srdašcem svim. Divić da vidiš vilinske dvore, Kraljevič Marko gdre spava san: Ovamo žurno na naše more Suzama robija kada st zvan. Zar da nam tudjin vjekoma vidrfa Snžanstvo naše vječno je zar? Slobodna braća naša su nada Donijet slobodu njihov če mar. Istarski gnsfafv Dfleune tresti. LfUbtfanL 30. novembra 1970, - Dan državnem eiedtrrie&ia te vefe^omernben za vso državo in za ves narod. Ako se nai kak doarodelć v naši zgodovini slavi se mora slaviti srotovo akt. ki je končno veliav* no poklical v življenje našo kraljevino. Zato bodi obletnica t etra znamenitega zirodovinskeea čina v resnic! pravi državni in narodni praznik. Vi ga nai praznujejo oblasti in celokupno prebivalstvo. Vlada sama prr>-elasa obletnico našega ujedinjenja za državni praznik, ne odreia oa obit* gatoričnesa rrraznovanja. marveč prepušča to praznovanje dobri voifl uradov in posamnikov. Kakšna do-i slednoet je to? Ali ni to skrajno omalovaževanje tega historičnega dogodka, ki tvori mejnik v naši zgodo* vini? Kako drugače slave* drari narodi take za nje pomembne zgodovinske dogodke? Vzemimo samo Čeri oslov a ke, s kakim pompom pro« slavljajo svoj državni praznik — dani narodne osvoboditve! A mi? Naša pokrajinska vlada rrrisii. da je držav* ni praznik povsem zadostno prazno* van. ako na ta dan opravi škof svo* Jo obligatno božjo službo prav taka kakor jo je opravljal prej pod Avstrijo in Habsburžani. Če ničesar dragega, to dejstvo že izprioufe. da se naši vodilni krosri še danes ne mo reio vživeti v nove razmere. Nas in sram. v resnici sram. ker se zave* damo. da so gotovi krogi še vedno brez srca in čnstva za državo* m državno in narodno njedtnjenle. — Proslava 1. decembra v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Tukajšnja gamizila bo slavila praznik našega ujedinjenja na izredno slovesen način. L decembra dopoldne se vrši slavnostna maša, nato oa parah da. 30. novembra bo mariborsko topništvo oddalo 11 strelov. 1. decembra pa 21 strelov. V dvorani Narodnega gledališča se vrši 1. decembra* dopoldne slavnostna akademija za šolsko mladino, in sicer ob II. za višje razrede, ob pol 5. nov poldne pa z istim vzporedocn za nižje razrede. — Žaba. Psihološko umevno jcl ako se stranke pred volitvami po« veltčirjeio ter skušajo sebi tn na«J sprotnikorn vsiliti misel, da so naj* močnejša stranka. Pb volitvah on napravi resna stranka suhoparno bilanco. Ne tako SLS. Napihuje se kakor tista žaba v pravljici, in vendar je njen poraz v minolih volitvah oči-viden za vsakogar. Iz gotovega vira vemo, da so računali s 70 odstotki volflstva in z ravno toliko poslanci Po njihovem računu bi flh po tem takem moralo biti izvoljenfh 25 ali 26 poslancev. Namesto tega borih 14 s komaj 3(5 odstotkov volllstva. Pa še govore o zmagi. Komu io hočejo natveziti? Kvečjemu da si io v Svojo lastno tolažbo hočeio sugerirati samim sebi. Njihovi čas^oisl so pred volitvami pisali, da bo SLS porazila vse druge stranke v Sloveniji. Utrui bi morala dobiti y*aj BI 274 itev. ,SLQVBNSKi NAROD-, dne 1. decembra 1920. odstotkov poslancev. Pa so dobili komaj dobro tretjino. Ne. ne. tega poraza ne zabriše nobena farbariia. Prav tako je z razkričanjem svoje zrnate v Ljubljani Pa ie njihov kandidat dobil komaj polovico glasov od našega. Ob proporČnem volilnem sistemu klerikalcem v Ljubljani enega mandata nihče ni oporekal. Ta »zmaga« tudi ni nič novega- Saj so pri zadnjih občinskih volitvah že isto dosegli. Da bi bila pa to za splosnost tako velikanska pridobi* tev. kakor trde1, prav dvomimo, ako ne bo dr. Oosar pokazal več plodo-vitosti kakor njegovi pristaši v ljubljanskem občinskem svetu tekom zadnib devetih let. — Dr. Oosar zmagat. Včerajšnji ?3Io venec« naznanja, da je v Ljubljani omagal dr. Goear s 17tf2 glasovi. Veselje nad to zmago klerikalcem lahko privoščimo. Se eno tako zmago naj dobijo in nobenega poslanca ne bodo več imeli. >81ovencevo< oznanilo se tako glasi, kakor bi bili dobili mandat e toliko glasovi nad potrebno večino. V reenici pa ie volilno število v Ljubljani 2201 in manjka klerikalcem do tega Števila celih 439 glasov; mandat so dobili le t volilnim ostankom. Nobena stranka razveo JD3 ni dosegla volilnega Števila. Dr. Tavčar je izvoljen s 3196 glasovi; ima torej 995 glasov nad potrebno večino in celih 146*4 glasov več kot klerikalni poslanec v Ljubljani, 2007 glasov več kot NSS in 1697 glasov ve<~ kot KS! — Vpliv proporca. K naši včerajšnji norici pod tem naslovom dostavljamo se to-le: Če bi veljal proporčni so-stav kakor za občinske volitve v Ljubljani tedaj je dobiti volilni količnik, če se razdeli število oddanih glasov s številom kandidatskih mest -f- 1, v našem trućaju s 44-1=5. Ker je 8804:5=1761, dobi JDS enega poslanca in ima volilni ostanek S196—1761=1495. SI^ dobi s svojimi 1762 glasovi tudi enega poslanca, nobena druga stranka pa ni dosegla tega števila. Najbližja je potem komunistična stranka s 143$ in JDS s 1435, ki bi imela dobiti vsaka po enega poslanca. >Sorazmerna< razdelitev bi hita torej jds dva. SLS enega in KS enega poslanca. — II. kongres Jadranskega zbora v Zagrebu se ne bo vrli!, kakor javljeno dne 5. in 6. t. m., ampak pozneje. Določeni dan se objavi ora-vocasno. — Tajništvo Jadranskega zbora Ljubljana. — Dr. Korošee poslane« brez do-vnljenja cerkvene oblasti? Neka višja terkvena osebnost, ki je informirana o vsem. kar so Uče klerikalne politike v Sloveniji je v zasebnem razgovoru zaupala svojemu prijatelju, ki ni klerikalec da kandidira dr. Korošec proti -olji cerkvene oblasti, ker dO ni poalu-A\ pravice kot katoliški duhovnik prečiti cerkveno oblast za dovoljenje, da one kandidirati Kodeks cerkvenega prava vsebuje namreč poseben para-graf, ki prepoveduje duhovnikom sprejemati politične mandete katerekoli stranke brez izrecnega dovoljenja svojega škofa. Dr Korošec Je v hi vel Avstriji imel te dovoljenje, po prevratu pa je kratkomalo Ignoriral cerkveno oblast, katere tudi v bivši Avstriji ni vedno gpoStovaL Katoliški duhovnik mora na podla gl izjav rimskih razlagalcev cerkvenega prava prositi vsaki-krat za tozadevno dovoljenje. Papež Pij X. je izdal celo posebno okrožnico na škofe, v kateri jim zaničuje, da morajo strogo paziti na tozadevna, dovoljenja. Dt. Korošec je torej kandidiral brez dovoljenja oblasti. Nas ta stvar cisto nič ne zanima, dr. Korošec in >-kof naj ta spor opravita med sabo. — Zaradi državnega praznika ne uraduje jutri. L decembra. Mestna hranilnica ljubljanska, — Obsojen obrekovalee orožnikov in Sokola, Pišejo nam: Nedavno tega je MI blejski kaplan Josip Stupica obsojen pri okrajnem sodišču v Radovljici na 7 dni zapora, odnosno 1000 K globe jaradi žaljenja moštva orožniške postaje na Bledu, kateremu je očital ne samo, da je pristal, marveč tudi zaščitnik Sokolstva, ter vodstvu blejskega Sokola, ki razširja med sokolskim naraščajem protiversko agitacijo. Dejanje je izvršil Stupica dne 28. aprila. 1920 v dopisu na Orlovsko zvezo v Ljubljani, ki ga je potem odstopil Sokolskemn Savezu v Ljubi] ani. Stvar je v tesni svezi z afero dr. Ivana Benedik in go-stimicar Herman Tome na Bledu* — Zadružna gola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št 2 dne 6. decembra od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno solo je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska šola, K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadaje šolsko izpričevalo ter 20 kron kot vstopnino. Šolnine ni nobene. Pouk se bo vršil na državni realni gimnaziji. Poljanska ce-*ta, in se za ene v torek 7. decembra ob 9l uri popoldne. Zadružna šola ho trar jala približno do konca aprila 1921. — Višji sorski svet v Ljubljani bode od 1- decembra nadalje sprejemal stranke samo ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure dopoldne. — Zveze z inozemstvom. Obratno ravnatelistvo južne železnice objavlja: PočenSi s 1. decembrom t. L bodo odhajali kurzni vozovi Beograd — Wfen in spalni voz Beograd — Praga iz Beograda vsak ponedeliek. sredo in petek z brzovlakoni št. 6 ob osemnasti uri. namesto kot dosedai brzovlakoni štev. 4. ki ie ođbalal hrvatsko zaednice, frankoVeev in ifc* — Vpisovanje v »Ruski kružok« se vrM ta teden Jurčičev trg št S/IL V soboto ob 6. bo sestanek vseh članov, pri kateri priliki se bo govorilo o učnih urah in obenem se plača mesečno članarino. — Posojilo lokalne železnice Ljubljana - Kamnik, interesenti 6e opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. 8136^al. v >Ur. Listne o izžreban ju 4% prioritetnega posojila lokalne železnice Ljuhljana-Kamnik. — Dražba zaplenjenih koni (hu- culov) se vršši v četrtek, dne 2. decembra ob 3. popoldne na pristavi »Vnovčevalnice«. Zelen hrib pri Dolenjskem kolodvoru. — Zločin v Celju. V soboto zjutraj so našli Jurija P 1 a h u t o, mehanika v Gaberjaii Št. 16. v njegovi spalni sobi (tik njegove delavnice) težko ranjenega na postelji ležati. Mož ej bil. kakor vsi znaki kažeio. tudi oropan. Plahuta, ki ie dobil od neznanega zločinca s kladivom dva smrtno nevarna udarca na glavo, leži še v polni nezavesti v celiskl bolnišnici Kakor so poizvedbe ugotovile, se jo nahajal ob 6. in potem zvečer dne 26. t. m. v mehanikov! delavnici vojak, od 22 do 24 let star, srednje velikosti, suhega obraza, svitle polti tbloud), ki je. ne da bi kaj govoril, čez nekai minut iz delavnice izginil. Ker fe tega vojaka neka priča videla, da se je nahajal brez vsakega posla v delavnici ie sum upravičen, da je ta vofak le za kratek Čas izginil, da se ie pa zopet no-vrnil. ko se je priča iz delavnice odstranila. Iz krvnih madežev, ki so se našli na licu mesta, ie ugotovljeno, da ie fmel zločinec do izvršenem činu od krvi hudo umazane roke ter da si je pri tem tudi obleko s krvjo uo-nesnažil. Izkfmčenno ni. da je zločinec morda v bom s težko ranjenim Plahuto na rokah ali na drugem delu telesa ranjen. Poztvfja se zaradi tega občinstvo, da javi policijski oblasti vsako osebo, ki bi se io videlo s svežo rano ali pa z obleko, omadeževano s krvjo v Celin ali v vsem celjskem okrožju. Ker ni izključeno, da je ta zločin izvršil civilist v vojaški obleki, bi bilo za izsleditev zločinca nujno potrebno ugotoviti, če ie kdo videl takega človeka z voiaško kapo brez senčnika na večer oziroma v noči od 26. na 27. t. nt v kakšnem javnem lokalu ali pa rta cesti. —- Roparski naoad v Mariboru. Iz Maribora poročajo: 26. t. m ie prispela na tuk. glavni kolodvor iz Celovca Katarina Leiroutz ter vprašala dva na kolodvoru se sprehajajoča moška, kje ie posredovalnica za službe. V daljšem razgovoru z njima iima je povedala, da t! Ie umr^ la mati in da le podedovala 4000 K. Možakarja sta ji takoj obljubila službo ter !o odvedla s seboj. Ko sta prispela na Tezno, io ie eden pograbil za roke. drucl pa ii nastavil na prsa velik nož. grozeč ii, da jo umori, če ne izroči 4000 K. Leiroutz Itma fe v smrtnem strahu izročila denar, nakar sta ronarja pobegnila. — Velika afera na poŠti. Ka tukajšnji pošti eo nrišli na slei veliki organizirani družbi, k! je odpirala pisma, ki so dohajala zlasti iz Amerike, in kradla v njih M nahajajoče denarne pošiljatve. Policija je aretirala celo vrsto v afero zapletenih 03eb. Poizvedbe se nadaljujejo. Kompromitiranih le baje tudi več višjih uradnikov. — Kavama Zvezda. Za danes napovedani koncert vojaške godbe se je preložil na jutri. 1. decembra. Začetek ob pol 21. Vstop prost Položnice. Danes prilagamo za naše cenjene naročnike na hrvatskem ozemliu položnice čekovnega urada v Zagrebu in prosimo, da se jih pravočasno poslužljo. Izid oolfteo i? fennsliiugnfa. Zagreb. 20. novembra. Po vesteh j iz raznih krajev naše kraljevine so po- I tekle volitve v konstituanto popolnoma j mirno, nikjer ni prišlo do spopadov, t Samo v Visokem v Bosni so razbili ■ čokorilovc! eno volilno žaro. Volitve j se niso vršile v nekaterih mestih Sre- I ma. kamor. niso dospele volilne krog-Ijice in žare. V teh mestih se bodo volitve izvršile naknadna REZULTATI volitev NA KRANJSKEM. »—d I^jabrjana, 29. novembra. Izidi volitev v konstituanto ćneoflcielni). Po u t.i C-ni okraj Ljubljana okolica: Oddanih ?lasov 10.939. jds 640, sks 2387. sls 442S, nss 557, ksj 1737, jsds 1195. Politični okraj Kočevje: JDS 577, sks 9S5, sls 2848. nss 199, ksj 480, jsds 346. Oddanih glasov 5435. Maribor. 29. novembra. Politični okraj Kontiee* Oddanih glasov 2734 SLS 1061, NSS 37, JDS 197, JSD8 770, SK8 622. prekmurska stranka 15, KSJ 82. Maribor m*«*©: SLS 413, NSS 690, jds 484, jsds 917, SK8 28, prekmurska stranka 29, ksj 402. Oddanih glasov 2863. Politični okraj Maribor: Oddanih glasov 14.418. sls 4820. NSS 348, jds 525, jsds 3733, sks 3225, prekmurska stranka 125. ksj 1642. REZULTATI VOLITEV NJl ŠTAJERSKEM. —o1 Maribor, 29. novembra. Rasen izida volitev v 12 občinah celjskega in v eni občini brežiškega okraja je znan neoftciielen izid v nmriborskem okrožju, ki je, kakor sledi: sls 27.557, sks 15.084. jsds 20.349, jds 4456, NSS 2472, ksj 5665, prekmurska stranka i88a — Man nor, 29. novembra. Izid volitev v mariborskem okraju brez mesta Maribora je nastopen: SLS 4820, nss 348. jds 525, jsds 3733, sks 3225, Prekmurska stranka 125, ksj 1642, Mesto Maribor: SLS 413, nss 50, jds 448. JSDS 913, SKS 28, Prekmurska stranka 29, ksj 420. — Videm ob Savi (okr. Brejce), 29. novembra. Število volilnih upravičencev: 4*5. Število oddanih glasov: 244.— SliS 83, NSS 6 jds 13, jsds 95, SKS 81, Prekm. 3, Komunisti 1&. Ad rezeuItat vol. na Kranjskem. — So«tro, 29. novembra. — JDS 8, sks 54. sls 296. nss 12, kom. 80, jsds as. VOLITVE NA HRVATSKEM. —d Beograd, 29. novembra. Pristaši demokratske stranke eo priredili snoči podb&nu dr. Rojcu po končanih volitvah navdušene ovacije, za katere se jim je podban dr. Roje zahvalil a prisrčnimi besedami. — Beograd. 29. nov. Po poročilih, ki so dočla ministstvu notranjih zadev, jo izid volitev v Hrvatski in Slavoniji sledeči: Radi6evci 49, demokrati 20, hrvatska zajednica 2, radikalci 5 do 6 ter več komunističnih mandatov. Za 16 do 17 poslanskih mest se doslej de ne ve. —d Zagreb, 29. novembra. Pomilo-sčeni Radie je včeraj takoj iz zapora odšel na volišče, kjer je zaklical. ko je spustil kroglico v volilno skrinjico: > Živela republika!« —d Zagreb. 29. novembra. Snoči ob 10. zvečer je odšel sprevod manifestan tov, v katerem so bili pristaši iraukovcer Radića in dr. Ojura Surmina. katerima so priredili velike manifestacije. — Zagreb, 29. nov. Po dosedai znanih volilnih rezultatih je pogorela : hrvatska zaednica bolj, nego se je pri-j čakovaio. Njeni glavni voditelji Lor-I ković- Segvić, Bazala, Drinković (ki i si je V zadnjem momentu na še J volilni . okraj v Dalmaciji), Dezman in drugi so Izšii iz volitev brez mandatov. Pdina. ki sta si rešila svoje mandate sta dr. Surmin in ban Laginja, Zagreb. 29. novembra. Kolikor je doslej znano, zavzema Radičeva stranica na Hrvatskem prvo mesto, demokratska pa drugo. Demokrati računajo s tem. da dobe v Liki še 4 mandate, v Gorskem okraju pa 3. Hrvatski klerikalci kakor tudi Frankovci ki so računali na velike uspehe v zagrebški okolici in Zagorju, so popolnoma pogoreli. — d Zagreb, 29. novembra. Izid volitev v belovarski županiji brez kopri vniškega okraja je nastopni: Demokrati 8042, hrvatska zacdiica 1229, Radičeva seljačka stranka 47.634, radikalci 485, ljudska stranka fi07, komunisti 902, seljački savez 310. frankovci 959. — d Sisak, 29. nov. Izid volitev v tukajšnjem okraju je nastopni: Demokrati 116, hrvatska zajednica 84, Ra-dičeva stranka 5737, radikalci IS, ljudska stranka 39, socialni demokrati 166, komunisti 22, frankovci 72, seljački savek 55. — d Karlovac, 29. nov. Izid volitev v tukajšnjem okraju: Demokrati 332, hrvatska zaednica 533. Radičeva stranka 5461, radikalci 149, ljudska stranka 93. socialni demokrati 98, komunisti 948, frankovci 72, seljački savez 99. — d Varaždin, 29. nov. Definitivni izid volitev v tukajšnji županiji je nastopen: Radičeva stranka dobi 8 ne-fcvaL mandatov in 3 kvalificirane, demokrati 1 mandat (minister dr. Krizman), ljudska stranka 1 mandat (dr. Deželic). — d Zagreb, 29. nov. Izid volitev v zagrebški Županiji se napoveduje nastopno: Demokrati 3 nekval. in 1 kvalificiran mandat. Radičeva stranka 9 nekval. in 1 kval. mandat hrvatska zaednica 1 mandat. — d Vukovar, 29. nov. Dosedaj Se ni znan izid volitev z 27 volišč. Brez teh voliSČ je razmerje nastopno: Demokrati 4224. hrvatska zaednica 4702, Radičeva stranka 8948, radikalci 24.486, ljudska stranka 2940, socialni demokrati 2065. komunisti 6134. — d Požega, 29, nov. Izid volitev v tukajšnji županiji brez volišč v *ti-vicah ie naslednji: Demokrati 7373, hrvatska zaednica 1572, Radičeva stranka 22.850, radikalci 3117, ljudska stranka 1372, socialni demokrati 2770, komunisti 214, Čehi 778. frankov! 303. — d Gospfč, 29. nov. V ličko-kr-bavski Županiji manjka Še izid volitev j iz Lapca. Brez tega volišča je izid na- ' slednji: Demokrati 16*073. hrvatska zaednica 924, Radičeva stranka 14.344, radikalci 853, komunisti 689. REZULTATI VOLITEV V SRBTJL j — d Beograd. 30. nov. Vsi dose- ! Radikalci 100 mandatov, demokrati 90, komunisti 35. pučka stranka 25. muslimani 25. težačke stranke 26. Radičevci 54. Hrvatska zajednica 6 mandatov. Iz same Srbije so znanj do sedaj naslednji izidi: beograjsko okrožje: radikalci 4. demokrati 1; valjevsko okrožje: radikalci 2. demokrati 1. komunisti 1. seliaki 1;, vranjsko okrožje: radikalci 3. demo-* krati 4. komunisti 1. seljaki 1: krajinsko okrožje: radikalci 3, demokrati I. komunisti 1. seljaki 1: moravsko okrožje: radikalci 3, demokrati 2, komunisti 1, seljaki I; niško okrožje: radikalci 4, demokrati 2, komunisti 1; podrinsko okrožje: radikalci 3, demokrati 1, komunisti L seljaki 3; požarevaško okrožje: radikalci 3, komunisti 1, seljaki I« liberalci I; rudniško okrožje: radikalci 1, demokrati 2; smederevsko okrožje: radikalci 1, demokrati 3; timoško okrožje: radikalci 3, komunisti 1, seljaki 1; užiško okrožje: radikalci 2, demokrati I, komunisti 1, seljaki 1; obričko okrožje: demokrati 2, seljaki 1; prizrensko okrožje: radikalci 3, demokrati L —d Beograd, 29. nov. Izid volitev v Beogradu je bil znan že včeraj ob^ 19. zvečer. Izidi iz okolice Beograda so bili znani še tekom noci. Upajo, da bo do jutri zjutraj imel minister za notranje stvari izide iz vse države. — Beograd, 29. nov. Pri tukai^niih volitvah v konetituanto sta bila izvoljena od radikalcev s 4293 glasovi Nikola Pašič in Mihaifo Marjanovi p. odvetnik: od komunistov s 4060 glasovi Sima Markovič in Pavle Pavlovič. od demokratov s 3195 glasovi Ljuba Da vido vic, minister na razpoloženju, in dr. Kosta Kumanudi. univerzitetni profesor. Republikanci so dobili 448 glasov, zemljoradniki 352, radnička stranka pa 1C7. — Beograd. 29. novembra. Iz vseh večjih mest nate kraljevine poročajo o nepričakovanem uspehu komunistov. V Nišu so dobili od 2742 glasov komunisti 1554. V skopeliekem okraju so si priborili komunisti 3. demokrati 1 in muslimani 1 mandat. Ministrski predsednik dr. Vesnič Je kot nosilev radikalne liste v Skopiiu propadeL — Beograd. 29. nov. Z notranjosti Srbije poročajo, da so demokrati zma- I gali v Smederevu. Paračinu. Zagubici, I Željaool.iu. Pleviju, Jugoviju, Kor5um- Ilji ia Vrenju. — Beograd. nov. Po vesteh !2 , notranjosti Srbije eo rezultati «a demokrate povsem zadovoljivi V vranjskem okraju so si priborili demokrati 4 mandate, od teh 1 kvalificiranega, radikalci d. od teh 1 kvalificiranega, zemljoradnička stranka 1, komunisti 1. V rud-ničkem okraju so dobili demokrati 2. od I teh 1 kvalificiranega, radikalci 1 mandat, V valjevskem okrožju so si priborili radikalci dva mandata, od teh enega kvalificiranega, demokrati zemljo-radniki in komunisti pa po 1 mandat V požare v skem okraju so dobili demokrati i>. od teh 1 kvalificiranega, radikalci 2. od teh enega kvalificiranega, zemljoradnikl, komunisti in stranka Ki-harca po 1 mandat. V smederevskem okraju so dobili demokrati 3. od teh 1 kvalificiranega, radikalci 1, zemljoradV niki 1 mandat. V beogradskem okrožju radikalci 2, od teh 1 kvalificiranega, demokrati 1. republikanci 1 mandat (JaSa Prodanović) v Kruševackem okraju radikalci 2, od teh 1 kvalificira-i nega, zemljoredniki in komunisti po l. j V timo&kem okraju radikalci 9. od teh j enega kvalificiranega, zemljoradnikl in j komunisti po enega. V krajinskem j okraju radikalci 2, od teh 1 kvalificira-j nega, demokrati 1 mandat. Iz bitoljske-j ga okrala rezultati še niso definitivni, i Po đosedaj znanih rezultatih iz rreh j voH£6 Imajo relativno večino demokra-| H. ki so dobili okrog 4000 glasov, komunisti 3400, radikalci pa samo 1400. —d Beograd, 29. novembra. V smederevskem volilnem okrožju *o dobili demokrati od 5 mandatov 3. REZU LAT VOLITEV V VOJVODINT. — Beograd, 29. novembra. Končni rezultat volitev v Vojvodini je nastopen:: Radikalci dobe 22, demokrati 10, komunisti 3. bunjevci 4. socijalisti 3 in seljačka stranka 2 mandata. — Beograd. 29. nov. Po poročilih iz Gornjega Banata so demokrati tamkaj zmagali % rela+ivno večino, v Dolnjem Banatu pa je popolnoma pigurna zmaga demokratov. — gubotic, 29. nov. Pri tukajšnjih volitvah v konstituanto so zmagali komunisti z veliko večino. VOLILNI REZULTATI V BOSNI. —d Sarajevo, 29. nov. Izid volitev v mestu Sarajevo je nastopen: Jugo-slaklovičn, Zagreb, urednik A. Dobronić. V predgovoru k pr*-d-omenjemni trem zvezkom piše A. Dobronić mod drugim: Razvitek koncertnega življenja v naših kulturnih centrih preživlja fazo kateio vodi našo glasbeno kulturo do umetniške, sodobne in nacijoualuo glasbene ideologije. Da se ta* za na-s mino rešilna ideologija, kar najbolj poglobi iu razširi po vsej naši domovini, osnova] je urednik v ediciji h umetniške zaloibe zavoda Cakiović biblioteko jugoslovonskih popevk, umetnih in narodnih, za en glas in klavir, zborov in klavir, tkladb. Želja uredniki* je, da se z založbo skladb, kakor jih namerava izdajati v rednih obrokih, ugladi pot k razumevanju naše nove ULu-ijoiialisiičue glasbene generacijo, ki na! sicer hodijo pota Lisin^kega in Molbranjca, ali poglobljena, z večjimi umetniškimi pretenzijami in sodobno kompozicijsko tehniko Urednik izdaj in avtor 1. zvezka >Dilberk< objavlja štiri pesmi za sopran in klavir: Orosen gjerdan, Djevočino nagovaranje, Savjet diki, Vragoljica, kjer ^paja. kakor sam pojasnjuje, jugoslovenski glasbeni izraz boeaAfiko-hercegovskih sevdalink z duševno vedrino primorskega dela rodne Dalmacije. Iz skladb veje v resnici sveži nacijonalni dub, katerega po-globlja avtor se bolj v klavirskem par-tu, ki je plod sodobne, vendar umerjene kompozicijske ieluiike. Solospeve iskreno priporočamo našim koncertnim pevkam. — Zl (irgosevie. najmlajši, dosedaj popolnoma neznani avtor, je zastopan s štirimi moškimi bori: Vetar piri, Kraj potoka, Zaspala devojka in TJ čas dok se ašuni < ita. Prva in zadnja skladba sta obdelani, ostali dve le har-monirani narodni peemi. Zlasti iskreno in globoko občutena je >U ča&, dok se akšam čitac Tudi Grsroševie" se tesno oklepa narodne glasbe v moderni obliki. Zbori so primeroma lahko in tehnično akrbno izdelani. V imenu zbliža-nja in zedinjenia naše glasbene kulturi- bilo bi želeti, da bi naša pevska društva segla tudi po teh skladbah. — Dora Pejačević s šestimi klavirskimi deli nima velikih glasbenih pretenzij, ne razpolaga s široko glasbeno mialijo, a je euteea, mehka, celo sentimentalna. Želel bi jo videti v vsaki klavirski zbirki naših deklet mesto solzavih, ničvrednih nemških Balonskih in domačih hinavšein in laži. Hrvatom čestitamo k krasni editiji in želimo obilo uspeha pri nadaljnjem izdajanja in delu. Emil Adamič. — iJugoslo*cnska šuma*: prvi in edini strokovni tednik v Jugoslaviji za vsestransko obra\Tiavo vseh gozdarskih vprašanj v državi in za najtočnej-šo informacijo tu iu inozemstvu, je začel izhajati v Zagrebu. Priporoči se za naroČi tov, sodelovanje in oglaso vanje v vseh v poetov 7>rihajajočih kulturnih jezikih. Posebna redakcija za Slovenijo. Naročnina stane letno .^0 dinarjev, polletno 26 dinarjev. Oglasi K 3 za cm*. Posamezna številka 6 K. Ured- ništvo Kaptol. 27 Uprava Kaptol 18, Zagreb. šokDlsfuo. — Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola se vrši v nedeljo dne S. t. m. v telovadnici Narodnega doma. Za otroke v spremstvu staršev je določena prireditev ob 4. uri Dopoldne proti vstopnini 2 K za osebo, za odrastle pa ob 9. uri zvečer Droti vstopnini za člane sokol, društev 5 kron, za nečlane 10 K. — Darila se sprejemajo v nedeljo od 8. ure zjutraj naprej v odborovi sobi. isto tam je tudi predprodaja vstopnic. Pofzoedbs. Pozivlia se dotična gospa, katera je danes. 29. novembra, kuoila 302 liri v Kolodvorski ulici, naj se zglasi pri upravništva »Slovenskega Naroda« zaradi pomote. Kdo bi kaj vedel, kje se nahaia tfosp. Teodor Ravbar. Služil ie eri vojakih 97. peSnolka kot Draoor-ščak. pri 6. stoniii. Ujet ie bil na ruskem bojišču. Niejrov naslov ie bil Teodor Ravbar, Kriesrs^ef.. Osterr., Officier. tlvalinska Euberniia, Sara-tovska Rusija. Kdor kaj ve o nicm. kje se sedaj nahaia, naj blaeovoli sporočiti Antonu Cotar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11. I. Stroški se povrnejo. PHio Pečenko Je fejrubil ščtoai- nik z duble okvirjem od Mestnesra trga do Krekovega tnra ali Dunajske ceste čez šelenbunrovo ulico do magistrata. Pošten najditeU naj sra odda v Kopitarjevi ulici 7. L* proti najrradl Izeubfl se je v soboto dopoldne v mestu mlad pes »jerebičar«. rjave barve, z belo liso Dod vratom, sliši na ime »Hektor«, Ima ovratnik t znamko Št. 21. Pošteni najditeli se prosi, naj sra izroči oroti nagradi tta naslov F. Bizjak, krznar. Kolizej št 13. _ Glavni urednik: Kasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik; Božidar V o de h. Ne morete soati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek j zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trpite nn oočr« — • nretMrvtf Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krojrlicaml. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrerču-joča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneje. Eveen V. Feller. Stiibi-ca donia. Elzatre štev. 238. Hrvatska. D. Boljšo bsaharteo iSce lekarnar It. Vidaiir, Maribor. Clavni trg 20. Mesečna placa do 200 K Plamene ponudbe poslati na gornji naslov. 8886 letna 96raWa HBt*w Marlbon potrebuje itedeCe osobje: 6 natakaric spretnih v serviranju, 2 blagajničarkl, 2 kaharici in eno kuharico za močna te ledi z nastopom koncem decembra. Samo prvovrstne moči s spričeval', sliko fn pogoji nai se ponudijo na naslov Gjnro Valjak, Maribor. 8882 Mm Mu \tMm& riiarja ali jtanUp mah. na apravDiŠtvo Slov. Naroda. SS72 Jto prodaj na Štajerskem prvovrsten hote!, 30 sob. velik inventar v lepem mestu, umetni in valjčni mlin na ramo in vodno silo, 3 trgovine ia gostilne na Koroškem se menjajo. — Proda se veletrgovina v lepem mestu, mata trgovina in gostilna, sama gostilna, hiše, vinogradska posestva, ve-tfeposestva In drugo Posreduje .Rodna frofe* K. Branik, Celje, Dolgo polie 3. 8828 Kupita se dve • ■ • • !■ ki Ponudbe pod .Blagajna 1921* na Anončno ekspedicijo Al. Marelic, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8847 Klaviri uglaSuie in epopravlja solidno in točno Povie, LiuBaljana, Triaika 45. Prodala Sesa. to V obsegu graščine Brežice ob Savi se bo ia letošnje sečnje ofertnim potom oddalo 600—800 tn» smrekovega lesa na panju. Seki težljc pri okrajni cesti in ao od železniške postaje Brežice S—9 km oddaljeni. Pismene ponudbe »prejema oskrbniStvo graščine grofa attettta v Brežicah do 8. decenbra 1 L taia. Kfic 3ui« um fonra ? Mm se pri i Jssip Htanfei Krakovska nI. 7. v LJubltauL 8895 Uicik mim t tirana si; tog! nje pri deliš; wm. Porjie Da dm. Slo?, naroda pri „jurist/8893". .3 Dober pošten deček bref starSev prosi da bi bil sprejet pri kakem krojaču alt čevljurju za vajenca, prehranjen s Ivano in stanovanjem. Ponudbe na Lovšin tu Grad Tivoli 1 gospodična vešča knjigovodstva, strojepisja in vseh Dis. del. Ponudbe pod .Nizka plača/8890* na uprav. Slov. Naroda. 8S90 Um n flce vodna žaga s stalno vodo, do 15 P. S. bl-zu postaje. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod Slfro .5 let*. 8889 Krasen nov kolon se proda pripraven večerni ali gledal Bd plašč za dame, ia visoko ceno. Ogleda ce lahko v sredo Dd 2 naprej Poljanski nasip 34, pritlično. 8£96 Me ravnsfellsf vo ložoe železalce I IHhliaM P^ebuje 2 kallgraSa. LJUUljflOa Prošnje, opremljene z domovinskim, krstnim listom, Solskm In nravstvenim spričevalom ter spričevalom o dosedanji zaposlenosti naj se predložijo na oisratno ravnateljstvo \už žel. odd. HI/4 Ljubljana. 8915 se lakci spreten Mist. i- s!are!.la moč v špecerijski vele- trgevisi 1 Mn ? VMM. &t*> Imam m isl&ii tltolna dlviraoik m sli? vsžb ml $r0T \™ do 25 kg neito, prcdajein na večje in manjše količine. Dalje se bavim s prodajo na vagone pšenice, ovsa, rumene koruze, ječmena, suhih sliv v vrečah in zabojih, orehov in fižola vseh vrst, tranko naložen \3zon Klenak. inja Pa-ranos, izvoznik t Šabca 8S27 Proda se po nizki ceni ca pol milijona gumbov sivih kovinastih za uniforme, ca iOOOO ovjalcev (HandschOtzei) za puške, 10.000 kg rotacijskega papirja (Flachdruck). Naslov pove upravntetvo Slovenskega Naroda. 8S46 Sprejfie se pisaroOka aot vc§ča slovenskega in nemškega jezik?, strojepisja in stenografije. Ponudbe je poslati na Jadransko zavarovala« družbo, Ljobljaaa, Pod tnnčo 2. 8835 SltitKorsk! PGaiGfn% želi službe svoje široke. Ponudbe pod ■►Pomočnik 8312« na upravo Slovenskega Naroda. 8° 12 Pros&mi Isaisi izvrstnu za varivo, razaSilfa na veliko paromlin H. MoMcr I ftnovt, Sv. Ivin 2aboo, Hrvatska. 8910 Kdor m! tis Mm s i otrStvom aii 5e raje brez me^a koj aH pozneje, m j odstopim meserno nekaj atotov premoga telo dobre kakovosti. Sem samski uradn k. Ponudbe na uprav. Siov. Naroda pod .fini pre-mog/^897*. t 889/ Hlfcl v predmestju Ljubljane se ceno R!5fl proda. Ponudbe na po?tn! predal 151. Ljubijana 8870 Ha prodai! Popolnoma nov modern črn pašč s svileno podlogo (velourno blago) za d^me, čevlji St. 39. moškp dolpa sukn«i z bobrovo podlogo in s peizijskim ovratnikom, nove moške srajce ftt 41. Dve mo§ke nekoliko nošeni suknji, neva moška črna smokmg obleka s svileno podtopn in salonska suknja. Vse prod-voino blago. Miklošičeva c. 8. II, levo. Ogieda se od 10. — 3. ure. 8900 Prodam 9 ran trajoogoroiJi m (Dauerbrand) po ugodni ceni. Alojzij Zajec, Dna?joka 14,1. 8907 Treevski poiBotoik. WAnB službe kot manufakturist ali špecerist. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4 Vdova uraHsika. tllk \t koj v služba, najraje v Maribora, prevzame vodstvo gospodinjstva pri starejšem gospodu, četudi z otroKi alf v kakem župnlšču ali pa na orožniki postaji. Sprejme tudi službo uradnice ali blagajničarkt Hvaležna je tudi za dober nasvet kam naj se obrne, po dopisnici vsa i do 15. decembra na naslov .Vdova uradnika 8#A3* na upravniStvo Slov. Naroda. 8903 Wm 0M13 lliiiip štev. 2, sistem Mm% naj, se proda na Bledu. Natančnejše poizvedbe pri Flcrjančić, Ljubljana, Drogerija J. C Kotar. 8^01 Gostilna pri Lozorju. Naznanjam slav. občinstvu, da imam na novo urejen salon in ga prlooročam društvom za sestanke. Solidna !n točna postrežba. V sredo, jutri, in soboto krvave riževe domaČe klobase. Jnstt Potecel, Beiaa ulica IS. KbžuSni plaiči Sesl, prekrasni modeli, naifineSje salonsko delo se zaradi posebnih razmer prodajo komad po nem avstr. K 30 0X)pri go-sne Horascliik, Griz, Koetgasse 7. 8909 Trstje ia strune izttfe in oroilaia na dsbelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročil h znaten popust Stelner Ani on, Llabljana, Jeraaova ulica 13, TrnoYO« -^56 fin wAm mmM !!irv oMa na M in mrt, TržiL o873 Dospela je velika pbšiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvati, vezenin, iinih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarsk'ii potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka l Peteline, \\Mv\K Ji Petra vv* ». 7 Nt;nii;Q coaa na drobno In decolo. Ssence za izdelovanje ruma in likerjev dobavlja najceneje in najbolj točno fe od 1. 1872 obstoječa prva dunajaka parna tvornica eterskih o!i, esenc In barv. Fetgli Sohn & CoM Wien XV., FriedrichipiaU 3/6- Najtočnejše razpošiljanje po železnici, poŠti ali ladjarr Pisslii!! stroje EeiEingMn nudi tvrdka K. A. Kragna. Llnblf^n kuhati In opravljati vsa k gospodinistvu spadaioča dela išče vdovec. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8908 ,Wollvelomrf, črne, zelene in rj baj . tobavi izdelovanj v 6 dneh iz inozemstva. Oddaja tudi f manjši koiidni. Naslov pove AnončnJ in inform. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo na!>r. 5. Radi opustitve trgovine! v Radi opustitve irgavine! mm 1 Franjo M i it InKa Molet roj. liel Pozor! Usnoyan!e 2 veliki sobi. kuhlnia In pritik'Ine v najlepši ulici v središču mesta se Ta-manta z enakim aH manjšim Ponudbe pod »Takoj 50/8812« na upravništvo Slov. Naroda. 8812 Starejša nrodajalka, STS*^? orakso, izvežbana v trgovini z meiianim blagom, izvrstna ntanufakturtstlnia, želi oremenitl službo kot taka gre tudi kot voditeljica t5odruŽnJce; prosi službe samo tam, kjer je hrana in stanovanje v hISi. Dopisi pod .samostojna moč/ 8851- na uprav. Slov. Naroda. 8851 Okraski za božično drei/o. Božične In novoletna razglednice, sviten in krepast papir vseh barv, raj-stva, svečke bele In ideče, dalje Družinsko in Blazaikovo pratiko, koledarje; eresa. svinčnike, radine, kamenčke, tablice, ravnila, pusice, držala, pivni, m-rfifco m uradni pr.plr; pismen papir v mapah, v kasetah luksusnl in navadni 100/100; kredo," pečatni vosek Ia., črnilo, žico za rože. trgovske in odiemalne knjige, risalni papir in vsakovrstne zve7ke, cigaretni papir: Abadie. Golub in Altesse stročnice št. 2. in 3. razpošilja na debelo Paaimica-Orauc sv LfvMIaaia, fifaatat trg 11. poraiana i ! ^ Odiak (Baaaa) Sn. slaka Valerija Satistič Joisp Unec Trst poročena LJubljana Gorica Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrolehiKni materijal, betonska železo, različen železni matertfal Hi motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić B«ogra9, piletina iL 15. li v velikosti 47X65 cm priporoča Kan* teSBiii .v Lli Cena K 24«-. Zahvala, Naznanjam slav. občinstvu, da pride po svoje ure, kai?re imajo v popravilu, ker se 7. deoambra vrši p/ostcvol^na favna draiba, začete!! ob 9, konec ob 16. nri. Raz-proda- jale se bodo raznovrstne ure, verižice, okraski, velika zaloga for-nitur za urarje. Proda se ves urarski inventar. Dražba se vrsi v trgovini, Gosposvetska cesta preje Mar. Terezije cesta štev. 7, pri K. Linharta, nrarjn. _ težke industrije, jugoslovanski državljan, 42 let star, akademik z gospodarsko politično prakso, 14 let delaven v inozemstvu, izkušen organizator, spreten v občevanju z oblastvi, odjemalci in delavci, v neodpovedani slržbi, išče samostojnega ravnateljskega mesta, prevzame pa tudi organizacijo pasivnih podjetij nli državnih gospodarskih resortov. Ponudbe pod fvMova ori|entacUa 89354"na uprav .Slov. Naroda._ Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjam, da sem preselila svojo obrt s Sv. Petra ceste št. 30 v Židovsko ulico št. 1. II. nadstropje ter se slav. občinstvu priporočam še v nadalje. Sprejemam naročila oprem za neveste iu novorojenčke ter prevzemam tudi večja naročila. Izdelujem srajce po meri. Albina Bo-gatai-Sitar, iždelovalnica perila, Židovska ulica št. 1, II. nadstropje. Važno! Vsem, ki so spremili našo drago pokojnico, ženo in mamico, gospo Josipino Zupančič na njeni zadnji poti, zlasti pa č. gg. duhovnikom, gg. pevcem in onim, ki so poklonili vence in rože, izrekamo v našem imenu in v imenu vseh sorodnikov prisrčno zahvalo. Ljubljana, 29. novembra 1920. fcliijti! ntirin Gospod Ivan Zlbdić, veleposestnik ia vetetrgovec v AlaksandrijI — Egipta naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibehć je rodom Dalmatine;, gorel jugoslovanski rodollua, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja tvrdka Charles Princ trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št 1, pisarna Židovska ulica itev. 1, L nadstropje. 7135 5426 8