go podarske, obertnijske in národsk !*ha|ajovsakosredoin ««boto^Veljajo za celoleto popostiifl., sicer3fl.; ea pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr. V jubljaiii v sredo 27. 1856. Nove žalostinke cez stare napake. liavno s tako skerbj se ajo tudi junčiki naj so za (Konec.) Gospod S te ch vodj v Bráunsdorť Saksou pleme ali za zarod odbirati. Njih matere naj so dobro molzne, čedne, mlade in krotke , ne smejo biti tako rekoc že po natori medle, ampak čverste, da bodo njih junčiki skem, je po zapovedi saksonske vlade, kako naj bi se izreja posebno dobri in pripravni za vprego in pitanje, in da bodo enake lastnosti ložej, ako se za bike pusté, v druge goveda teletna višjo stopnjo s pridom povzdignila, te-leskusnj pravil : On odloči za poskušnjo š e s t e r o telet, dvoj jih posebno dobro glajšta spuša celih 8 tednov pod kravo, dvoje 4 tedne, dvoje pa le 14 dní. Pcslednje dobivate po 14 dnéh le z vodo gospodarjih velike napake nahajajo, in naj večkrat so ob zaplodili. Pred vsem se mora pa na to paziti, da se bik Pri bikih se največkrat pri malih zmešanega mleka in sená; uuima dvema pa, tedne pri sescu, je dajal dobrega mleka in dostoj kiaj I IBliHBM^^I ki ste bile 4 druge činski biki ok, da krave po njih zaploj edne. Če mora bik že od mladosti stradati Razloček med onima in tema teletama je spoznava! navadi tù in tam tudi dostikrat iz teže od dné do dne vedno bolj. Teleti, ki ste stiri tedne sesale. ste se v enem dnevu toliko poredile, ajma, in niso veliko , kar se po se o spušanji dvoj ki ste pomešano mleko píle v kakor unih tednu. Perve ste ravno tako slabo redi, ni tedaj čuda, da ob vso moč pride oslabí in to slabost tudi v svoj zafod zaplodí. se vsaki dan blizo za 3 funte poredile; od teli pa, ki ste le 14 dní sesale, se je eno v enem tednu za ravno toliko popravilo. Pa tudi uni dvé, ki ste eelih 8 tednov sesale, ste zaostale za tistima, ki ste se 4 tedne pod kravo spu-šale, tako deleč, da je teh dvoje, ki ste bile po devet ted- » KÉ nov stare, več tehtalo, koť unih tednov stare bile. Bik dober za zarod, mora te le lastnosti imeti * dvoje, ki ste ze po sestnajst dolzeg 1. mora biti rojen od verle, na vse plati dobre krave 2. lepe postave, 3. posebno krepkih in širokih pers, dolzega vratu, , tan čega in v • SI rocega kriza, ravnega herbta, majhne glave repa 9 in Nar pripravniši živež za teleta je mleko spod krave, ktero se jim ne smé ne popolnoma ne deloma vzeti, da bolj spešno rastejo. dokler so pri sescu; takim, kar jih je za pleme odločenih, naj se po 4 do 6 tednov sesati dovoli. Ce se teleta delj časa pri sescu pusté, se tudi pri kravah mlečne žile bolj od prej o, torej se tudi več mleka napravi. Mleka z vodo zmešanega, v kteri se je senéni dr«b popari I, teletom piti dajati, če ga ravno nekteri gospodarji radi priporočajo, ni kaj dobro. Boljše je, če se teleta ena-cih pijač piti ne navadijo, ampak naj se jim ta čas, ko so se pri sescu, mleko piti dajč, ktero ni z vodo poblojeno. Tem ložej se bodo odstavile, če se, ko še sesajo, mleka 4. krotek in prijazen. . , w Kakor je bilo že rečeno, se mora, kader se mlade goveda za pleme odberajo, posebno na prijaznost in krotkost kakor nas skušnje učé, naj koristniše za molžo, vprego in pitanje. Take goveda so po navadi bolj krotke in učljive in gospodar jih z večim veseljem redi in v svoj prid obraća. W. d. L. F. u. H. živinčeta gledati, ker take goveda so, z moko oblojenega in pa dobre otave navadijo. Berž ko Gospodarske skušnje. Kako jamo za gnojnico napraviti. V Gospod V. Cebul v časniku štaj. km. družbe svetuje se tele odstavi, se mora tudi z vso skerbjo piti navaditi. Tega ga pa navadiš, če mu perst sesati daš in roko v golidi s pijaco deržiš. Od konca mu dajaj mlačne z mlekom zrne- takole: Gnojnica pravi Č. pripomore gospodarju, da si napravi dosti in dobrega gnoja. Jez sem že pred tremi leti pri vseh svojih nogradih jame za gnojnico napraviti dal, globoke so po 5 do 6 čevljev; prostorne pa po 3 do 4 sane vode piti, ktera naj je z reženo moko oblojena; po- štirjaških čevljev. Stene so zidane, tla pa z ilovco dobro zneje vzemi pa namesti režene moke le otrobov; bo ravno tako dobro. Pokladaj mu otave večkrat, pa le po pičlem. odra- zatolčene. Po verhu so s stropnicami pokrite, na sredi imajo pokrove z železnimi řinkami, da se odpirajo. Amoniak se iz Kdor svojo mlado živino stradati dá, ali ji kakor oura- tega hranišča nikakor ne more zgubovati, posebno, če se ženini govedom le slabe piče pokládá, kar se dandanašnji jama večkrat s hudičevim oljem, v vodi raztopljenim vitrijo lom in gipsom potresa. S tako napravljeno gnojnico gnojim travnike, ali jo pa ravnam : prav pogostoma nahaja, ta si bo zredil majhno in borno zi vinico, ki mu ne bo veliko koristila. Pravi abotnik je, kdor misli, da bo mlade goveda tudi z manj tečno klajo izredil, za kompost (mešani gnoj ) ratirn s " kompostom pa takole ker mu se nobenega dobička ne donaša. Le navaditi jih mora, da se jim pica poklada ravno ob tistih dobah, kakor odrašenim govedom , ne pa jim pokladati slabeje piče, kar jim v rasti in izreji jako jako škoduje. Pa tudi vsako tele, ceravno nima posebno ocividnih Napravim rušinj ter jih na kup pol čevlja visoko namećem , z gnojnico polijem, in nakidam na nje tudi pol čevlja visoko precej podelanega gnoja iz hleva, in ga z zemljo pokrijem in z gnojnico dobro polijem. Na to vižo napak, ni za pleme; telice naj se za rejo o.dberó le zdrave, ravnam toliko časa, dokler je kup 4 do 5 čevljev visok,, krepke, čedne, od mladih, molznih .in krotkih krav. Te last nosti so posebno pri manjših kmetijah potrebne, kjer se krave kterega poleti vsakih leto dam kup premet z gnojnico polivam; čez eno zopet na kup spraviti, s kterim tudi vpregajo. Pri molznih kravah ne gre samo na veliko ravno tako ravnam, kakor pervo leto , in mu še čez vse; mleka, ampak na dobroto njegovo gledati. Le od tacih krav tu . \ 276 Ogled po svetu. Kristijaiii v Tiircíi. (Dalje.) Spisal IHatija M ajar. Stara Serbija se je razprostirala od doljne Moesije, sedanje Bulgarije, daleč proti zapadu do samega jadranskega morja i do krajin okolo rek Bosne, Drine, Verbasa, Neretve, Morače (Bojane) i se je dělila na sedem pokrajin, to je, na vlastno Serbijo, Bosno, Neretvo, Z a h o 1 m j e, Tra v unje, Konavlje i Duklo. Slaveni serbski so pomagali Gerkom izpoditi Avare iz zemlje i so imeli svoje vlastně vladarje, župane, vendar pod verhovno vlastjo gersko. V vlastni Serbii je prebival véliki župan i ostali župani so bili njemu podčinjeni. Kristijanstvo se je razsirilo zgodaj med njimi. Slavna bratra rojena iz Soluna: Konstantin (potle imenovan Ciril) i Metod sta vpeljala službo božjo i vse obrede v slavenskem jeziku, zato se ko slavenska apostola visoko častita. Sveti Ciril i sv. Metod sta tudi početnika slovstva slavenskega. Daleko veči del naroda našega se služi pismen c i r i 1 j s k i h, po sv. Cirilu tako imenovanih , namrec : Serbi, Bulgari i Rusi vsih vkupej blizo 54 milijonov. Se pololatinsko i poloslavensko govoreći Romani v Moldavi i Vlahii živeči se služijo cirilice. Od pervih knezov ali županov serbskih se zvunaj imen malo vé. Najstarejši vladarji serbski z imenom nam znani so: Vojislav, Radoslav, Prosegoj , Vlastimir (870), Muntimir, Strojimir i Gojnik (1. 880), Pri-vislav (1. 890), Peter Gojnikovič, Pavel Brankoví č (1. 911) i tako dalje. Tukaj hoćemo samo nektere naj imenitnejše imenovati. Beli Uroš leta 1120 pravce kraljevskega serbskega rodu Nemanjeva. Iz njegovega rodu je bil preslavni Štefan Nemanja, je počel vladati leta 1165 i je vladal 36 let, je osvobodil Serbijo od verhovne vlasti ger-ških cesarjev, ustanovil mnogo samostanov (kloštrov) i je umerl menih 1. 1200. Z njim se počne jasneja i slavneja doba povestnice serbske. Stařeji njegov sin Štefan Ne manj i č, Pervo ven ča ni, je pervi dobil od papeža rimskega kraljevski naslov i krono pod to pogodbo, da pristopi k rimski cerkvi i bil 1. 1217 pervi za kralja serbskega venčan (kronan), zato se imenuje „Pervo-venčani". Naslov njegov glasi : „Štefan b o ž j e j u m i-I o s t i u S e r b 1 j i , D i o k 1 e i . T r i b u n i i , Dalmacii, Ohlumii venčani kralj". Mlajši njegov brat sveti »Sava je přišel za pervega nad vladika (arhiepiskopa) serbskega, je ustrojil duhovništvo serbsko; i venča svojega bratra kralja Štefana vdrugič za kralja na prestol serbski leta 1222 i to po obredu cerkve pravoslavne, ga pomaže s svetim oljem, ga ogerne z braganico (purpurnim plajšem ) i mu položi na glavo krono kraljevsko, ktero je sprejel od cesarja gerškega. Prestolno mesto je mu bila Rasa, se-dajni Novi Pazar. Štefan Uroš II. éliki kralj, je kraljeval od leta 123T do 1272 ter razširil Serbijo do morja jadranskega. Običaji i načini življenja so bili tadaj v Serbii še priprosti, Serblji sami pa slavni i junaški. — Uroš je naumel oženiti sina svojega Milutina z Ano, hčerjo cesarja gerškega Mi-haela Paleologa. Car pošle ljudi na oglede, da vidijo, kaka je zemlja Serbija i kaki so tam običaji, i ali bodo mogli njegovo hčer od matere po cesarsko opravljeno tam tudi po cesarsko sprijeti. Poslaniki gerški najdejo, da je v Serbii vse priprosto i na srednjo roko, vidijo, da stareja snaha kraljeva sedí i prede volno i da je priprosto oblečena , slišijo, da se kralj čudi njihovi dragi opravi, i da Serblji od lova živé i da nemajo ne polikanih miz, ne stolov, se vernejo v Carigrad, povejo to cesarju i svatba ^e je zaostavila. Zani-kerni i mehkužni Gerki so gledali več na obleko, kakor na hrabri i častiti značaj serbski. Steťan Milutin Uroš III. imenovan kralj Banjski od samostana banjskega, kterega je ustanovil, je vladal od leta 1275 do 1321 , je bil verlo mlad , ko je stopil na prestol kraljevski. Pravijo, da je od početka razuzdano i pohotljivo živel, pa gotovo je, da je pozneje modro vladal, Serbijo razširil i povečal, znal dobro obderžati v svoji zemlji mir i red i je dobro umel oddaljevati vojsko od svoje deržave; je sozidal mnogo cerkev, samostanov i bolnišnic , je okrásil, povečal i utverdil samostan Hi I e n d ar na Sveti gori (Athos), kupil i mu daroval njive i vinograde: tako je sozidal v Carigradu na mestu Prodromu samostan i bolnišnico i kupil za njega zemlje, tako tudi v Solunu i v samem Jeruzalemu. On je duhovništvo bolje uredil; nadvladika Sava 11. je přestavil metropolijo serbsko iz Užice v Petj (turški lpek) i zvunaj tega je ustanovil 15 eparhij (škofij). Njega je nasledoval : Štefan Uroš IV., kralj Dečanski (I. 1321 do 1336) imenovan tako od slavnega samostana Dečane. kterega je on sozidati dal i kjer tudi v prekrasni cerkvi sve-tega Mihala za vélikim oltarjem pokopan leži. Samostan dečanski je jedini od samostanov serbskih, kterega Turki niso razdjali, ker je po mnogih prigodbah od starodavna spri-čano i poterjeno, da vsaki Turk se mertev zvali, kteri bi samostanski prag prestopil. Njegov sin kraljević Štefan Dušan se nekako z ocem zavadi i spiple, bilo je tudi nekoliko hudobnih podpihovavcev. Priverženci kraljevićevi pro-glasijo njega za kralja serbskega, oče udari z vojsko na njega , pa se spet pomirita. Pozneje kraljeviću spet nekaj zamerzí, skoči na orožje, obkoli z vojsko očeta, ga vjame, pa ga zgreva in prosi očeta za odpuščanje. Draživni boljari pak bojeći se, da bi se sin z očetoni ne pomiril, nagovore kraljevića, da očeta, kralja dečanskega. zapre; on to stori* ponoči pridejo neki ljudi h kralju Štefanu dečanskemu i ga zadavijo leta 1336. V smertnih težavah umirajoč proklinja sina svojega i vse njegovo pleme. Strašna tota kletva se je, žalibog! pač dosta berzo spolnila. Sadaj je přišel na prestol serbski njegov sin ' Stefan Dušan, Silni, pervi car serbski, izmed vseh vladarjev serbskih naj mogočnejši, zato so ga imenovali S i In ega. Vladal je od leta 1336 do 1. 1356 i to je naj slavnejša doba povestuice serbske. Vojskoval se je 13krat srečno z Gerki, jim vzel celo Macedouijo i Tesalijo do mesta Soluna, je pribojoval na sam otok Negroponte (Evboea) i je že hotel obleči Carigrad, tudi Bulgarijo si je prisvojil i hrabre Dalmatince je premagal. Sadaj se je proglasil za cara serbskega; v Prilepu si je sozidal grad i velikolepno stoloval i caroval, kakor cesarji v Carigradu; je razdelil deržavo na nauiestništva, postavil svojega sina za vladajo-čega kralja v stari Serbii od joniškega morja do Donave, do Skopja i reke Vardara. Leta 1349 je izdal serbski zakonik (Gesetzbuch), je postavil vlastnega patrijarha za Serbijo i poslednjic je gerškega cesarja Jana Katakuzena tako obkolil i obsedel, da si ni vedel več pomagati, i je poklical Turke na pomoč, sebi i kristjanstvu celemu za šibo božjo. Dušan se je podal z vojsko 80.000 vojakov moćno proti Carigradu i mislil ga prisvojiti i zatem se proglasiti tudi za carja gerškega i bulgarskega; pa na tem vojniškem poto-vanji je umerl za merzlico. Njega je nasledoval njegov sin Uroš V., drugi car serbski (l. 1358 do 1367), clovek slab. Namestniki serbski od Dušana postavljeni so počeli ukrepljevati svoje grade i tverdinje i poslednjic ga niso hoteli več spoznati za cara svojega. Največ se je za-našal na namestnika donavskega Vukašina, ga je postavil za kralja, zaderžavši za se samo dostojanstvo carsko. Vu-kašin je bil vseh zmotnjav v Serbii kriv, pa Uroš ni hotel poslušati pametnih ljudi i ljubiteljev domovine, da bi se otre-sel Vukašina, temoc je pri njem prebival i samo njegove svete poslušal. Vukašin pelja nekega dné l'roša na lov i ga ubije na Kosovem polji. Tako je izumerl Nemanjev kraljevski i carski rod, kteri se je 212 let obderžal na pre-stolu serbskem. Sadaj stopi na njega včs neznan clovek Vukašin, kteri je pak leta 1370 sam proti Turku poginil. Njegov sin je povestni kraljević Marko, opevan v mnogih serbskih pesmih narodnih, velik junak pred Bogom i svetom — vendar se je on deržal Turkov i je njim služil. Tudi Slovenci imajo se sadaj pesmi kraljevića Marka; pri ziljski dolini na Koroškem se poje: Turci pod gradom dirjajo, 1 - Po knezu Marku barajo .... Tukaj je on znan samo ko knez; napěv je verlo vesel in je popotnica (Marsch). (Dalje sledí.) Kratkočasno berilo. Pobratimstvo. Med slavijanskimi narodi, posebno ilirskimi, je še veliko šeg in navad, ki so se ohranile iz prestarih ajdovskih časov. Kerščanska duhovščina jih je vendar pustila med ljudstvam in jih še nekako posvetila; menda za to, ker so bile v narodnim značaji in njegovim bitji tako vrascene, da jim ni bilo moč do korenin. Med te običaje štejemo pobratimstvo, kakor je na Cernigori, v Bosni in po Serbii v navadi. Dva, ali tudi po trije mladenci storijo skrivno zavezo, ki je nerazločivna za vse žive dní, tako, da drug drugiga zapustiti ne smé, naj se jim zgodi, kar rado. Pobratimi se zovejo. Ko je zaveza storjena, gredó pred svojiga mašnika in mu povedó svoj sklep. Obredno oblečen jih sprejme pred oltarjem. Opomni jih težkih dolžnost, ki jih imajo pobratimi med sabo; da si imajo namreč biti drug drugimu prijazni in zvěsti ; v vsaki nevarščini na pošteni pomoci , in da v sili morajo tudi kri in življenje dati za pobratime, nasproti pa, da naj se za vse pregreštva med seboj oj stro sami kaznujejo. Na to sprejme duhovnik njih obljube, in jim narekuje prisego, ktero novi pobratimi za njim izgovarjajo. Ko je to storjeno, prinese cerkovni služabnik kupo dobriga vina, in slednji pobratim si rani desno roko do nekoliko kapljic kervi, ki jo stoci v vino in popijejo ga v poterditev svoje zaveze. S tem je pobratimstvo sklenjeno in uterjeno. Mašnik jih se blagoslovi po šegi svoje cerkve ter jih spustí spřed sebe. Od te dôbe ni nobeden več sam svoj, temuč vsi so eno telo, ena duša. Take zveze so med ljudstvam zeló čislane in spošto-vane in le malokdaj je slišati, da bi kak pobratim, svoji pri-segi nezvest, se izneveril svojim pobratimam. Ako se kaj takiga zgodí, dopade nezvestiga strašna kazen in sicer od pobratima tega, ali uniga. Izgled tega bodi prigodba, ki se je zgodila leta 1838 blizo Srebernika v Bosni. Povém jo, kakor sem jo slišal iz ust nekiga Bošnjaka v Karlovcu. Trije mladi Sreberničani so se bili leta 1829 pobratimili. Kaj složno in prijazno so živeli. Nikoli ni bilo viditi kteriga teh čverstih junakov samiga, naj so že bili domá. ali naj so se potikali po sreberniškim pogorji, kjer so si bili kolibo postavili. Stali so junak do junaka, če so ropali po avstrijanski granici, ali če so se ruvali in bili s turškimi vradniki in spahovljani , ki so ubogo rajo (kristijane) derli, harač pobiraje. Marsikako junaško je ljudstvo od njih vedilo. in deleč okrog so slovéli Vasi lij Obrič, Volk Jugo-vič in Ivo Milanovič. To namreč so bile njih imena. Leta 1836 so prišli iz svójiga zakotja v Srebernik na veselje, ki se tam vsako leto obhaja in na ktero vsi planinci privrejo. Vidili so tam Milico. hčer uboziga kupca. Nekako sestnajst let je bila stara in divno lepa; rasti tanke in visoke, kakir jelka na gori, obličja milišiga, kakor Vila na planini. Pa obnašala se je tudi tako, da ji nobena ni bila kos izmed vsih deklic tistiga kraja. Nobena ni znala slajši v tamburico udarjati in národnih pesem lepši popevati, nobena zališi bosanskiga kola voditi, tudi ne umniši in pri-Ijudniši govoriti. Zlasti njen pogled in nasmehljej je bil tako čarovit, da je vsa možka mladost za njo hlepéla, in da so jo tovarsice nemilo pogledovale. Je li tedaj čudo, da so se tudi naši pobratimi va-njo zagledali, in da je vsak svojo serčno rano nesel domů v planinsko zakotjef Pa zvěsti pobratimski prisegi niso nič prikrivali in vsak je tovar- seina povedal svojo vnetost do ?ale Milice. In čeravno so si bili zdaj zoperniki v ljubezni, so ostali vendar serčni pri-jatli. Zgovoré se vadljati za Milico, in sicer tako, da bi ne bilo moč , kaj slepariti v tem. Sklep ugovora je bil, da, komur bo sreča vergla, naj si deklico sprosi od očeta v brak (zakon). Gredó tedaj, in vsak si vstřelí divjo gos. Po tem sple-zajo na visoko peč blizo goste šume. Tam privežejo gosém trak na noge, vsak druge bóje, Vasilij beliga. Volk zele-niga, Ivo rudečiga, in se skrijejo v šumo. Kmalo zapa-zijo ôrla, ki se je šukal krog skale po zraku, plane na gosí, se urno spet vzdvigne v zrak z gosjó ter zgine v daljnim pozračji. Ivanovo gos z rudečim trakom *je bil odnesel. Vadlja je bila Ivanova in tedaj tudi zala Milica. Ni dolgo snubil, kmalo jo je dobil od uboziga očeta v zakon. Pirovaii so po šegi Jugoslavijanov dolgo , in Vasili in Volk sta se radovala Ivanovi sreči. Posebno Volk je bil vesel, je pil in kolo vodil, da je bilo kaj! Vidilo se mu je, da je vso Ijubezen v nemar djal, kakor poštenemu pobratimu gré, ki ne gazi svojih obljub. Po piru gredó z ne-vesto v svoje zakotje na pogorje domu, in Vasilij in Volk si postavita novo kolibo blizo stanovanja mladih zakonskih. Pa Volk Jugovič je bil Ijubezen do Milice le prikril. Kmalo jo jame zalezovati polu strasti in slasti. Milica je svojo zvestobo v nemar pustila, in dolgo časa sta živela v pregrešnim znanji. Toda tega ni nihče spazil. bodi si, da se je Ivo na svojo ženo zanesel, ali pa, da je Vasilij misiil, V olk je tako zvest pobratim, kakor je sam bil. Vendar kmalo zgine Volk, zapustivši Milico in svoja pobratima. Menda ga je vést pekla, ali se je pa spomnil pregovora, ki pravi: „Ni temniga kota na sveti, ki ga nikoli dan ne raz-svetiu. Ceš, reč bi se nazadnje vendar le razglasila. Pa naj si bo, kakor rado. Dolgo ni bilo ne duha ne sluha po njem. Stopil je bil v družestvo, ki se je v avstrijansko granico na rop napravljalo. Pa trud in težave roparskiga življenja niso zadušili njegove strasti, in kdarkoli so se roparji vernili domů, se je on prikradel na Sreberniško pogorje. Ko je za-čutil, da Ivana in Vasilija ni bilo pri domu, se je vselej skrivoma splazil v Miličino prebivališče. Neki dan pozabi pri nji svoj nož. Kiualo na to stopita Ivan in Vasilij v hišo. Vasilij, nož zagledati, ga urno pobere, ter vtakne za pas. Ivo tega ni nič vidil, in kmalo spet veu gré. Ko je bil Vasilij samši z Milico, ji pokaže nož, rekoč: „Ta handžar je Volkov, in veudar ne biva Volk v naših planinah". Milica je plašno rekla, da ne vé, odkod da je v njeni hiši, in nadležuo je prosila nič ne povedati možu, da se kak sum ne obudi v njem. Vasilij ji je to obljubil, pa le, ker ni hotel Ivana žaliti. Na tihem je to in uno pozvedoval per kozarjih, ki so tam okoli pásli. Zvé, da so Volka že večkrat na pogorji vidili. kar je bil na videz zginil, in še to, da se včasi kradoma iz Ivanove kolibe priplazi. Tisti dan po svetim Petru in Pavlu so našli o ranim zoru Volka Jugoviča mertvega pred Ivanovo kolibo. Trikrat ali štirikrat je bil preboden s handžarom, ki je pri njem ležal. Vsi so rekli, da je njegov, in da se je sam umoril. Pa kdo bo samega sebe trikrat s handžarom presu nil ! ? Milica je molčé třepetala; sej je vedila, kdo je handžar bil našel. (Konec sledi») Novicar iz avstrijanskih krajev. Iz Šembida pri Ipavi 22. augusta. Ljube Novice! lz mnozih krajev nam naznanjate, kakošna je letošnja letina in njeni pridelki, le iz vipavske doline še niste nič povedale. Naj Vam torej jez, sin pridnega kmeta in gospodarja, pišem, kako se kaj pri nas v Šembidu godi. Škoda, da nas je enmalo toča zadela, sicer bi se kaj možko hvaliti za-mogli. Pa pri vsem tem še terta lepo obeta, tako, da pri-čakujemo kar dobre bendime. Grojzdje je lepo, ker na moč ga kuha toplo sonce, in kar je še posebno veselo, prav prav malo tertne bolezni je ne le po plantah, temuč tudi po goricah v in zdravo jagodo mastili. Upamo, da bodo nasi kupci z in tudi već ljudi ob življenje pripravil. letošnjo kapljo prav zadovoljni. Ker srno že zelo sušo imeli nesreća pripetila po povžitih strupenih go ba h ; in brezinab. Ce nas Bog kakor dosedaj obvarje, bomo sladko val, turšico lomil, vozove metal, strehe in dimnike podiraž Spet seje grozna PUHt M IS let staro dekle, suhlad nabíraje v gojzdu, nabere tudi gób, jih skuha, ko matere domá ni bilo, in s svojimi mlajšimi brati in sestrami povžije, — troje jih je strašno smert sto- je turšica po bolj tanki in suhi zemlji revna, bolj zgodnja bo bolja od poznejše ! Tudi je zelo od moćnih vetrov omamljena. Krompir, oče kranjskega kmeta , je tudi letos , čeravno ne prav debei, vendar pa skoz in skoz zdrav, in odkar smo ga spravili, se prav dobro derži. Bog nam ga ohrani ! Fi-žol, posebno kteri je še pred sušo naredil, je prav bogat; rilo. Ne moremo zamolčati takih nesreč, ker bi radi, da bi vsi naši Ijudje vedili, kako nevarne so gobe . kdor ne vé Razun Š p a strupeuih popolnoma ločiti od drugih. kar ga je pa bolj požne rali, menda ne bo mogel tako zgo- njolskega, ki se je začasno upokojilo, daje politikarjem toviti. In tako pričakujemo zunaj turšice že dober kosček sedaj naj več Napolitansko opraviti. Bere se, da sv. oče kruha; vince bomo pa za druge potrebe prodali. Le pridite kupci! ne bote se kesali. Nace Habe. papež so kralju prav iskreno na serce govorili, naj posluša avstrijansko vlado, česar mu svetuje, da razpor med angležko * Iz Kaiuiiika 24. aug. Přetekli teden smo pri nas in francozko vlado poravná; al kralj se nikakor noće udati obhajali dvojno veselje. Pervo v sredo, ko so milostljivi v Kastelamari, kjer sedaj prebiva, je nek dal vso okolico knez in škof ljubljanski otročičem tukajšne fare in okolice z vojaki obsesti, ker se ustaje bojí. — Ker se je govorica sv. birmo dělili. Že v torek popoldne so šli duhovni go- razširila, da so mestne županije v Bolonji in več druzih spodje in višji gospodje vradniki še čez mejo kamniške okrajne papeževih mest posebno pismo do rimske vlade poslale svetlemu knezu naproti, in jih med zvonenjem zvonov vseh v kterem terjajo , da naj odpravi posádko avstrijanske ar- cerkvá in pokanjem možnarjev spremili v Kamnik, kjer so made iz papeževih dežel, je „Oest. Corr." to govorico po y jih mnogi gosp. vantinske škoiije, gosp duhovni ne le iz domaće, temuc tudi iz la- mladina in obila franciskani, solska verjetnih pozvedbah tako razjasnit, da le v Bolonji in drugod nikjer se je ob priliki, ko se je račun letnih stroškov masi, ki so jo množica druzih ljudi slovesno sprejeli. Drugo jutro po sv. pretresal, želja izgovorila, naj bi si vlada prizadjala karkoli brali milostljivi knezoškof, so 1310 keršče- je mogoče storiti, da ne bo treba ptujih armad v domaći nikov birmali. Pri kosilu, h kteremu je veliko gosp. du- deželi. se vidi ocitno iz sledeče prigodbe: Ko je cesar Napoleon hovnov, vradnikov in mestnjanov povabljenih bilo, so se blagi knez kaj prijazno pomenkovali od mnogoverstnih reći in so Kako prijazne ste si francozka in rusovska vlada povzdignil vojskovodja Pelissier-a v čast vojvoda, bi prav veseli bili. Drugi dan ob sestih so zapustili Kamnik, mu bil rad priimek vojvodaMalakovskega dal, pa sini A A« « A « A« i 1 ti • 1 1 • V 1 . * «J A ^ - __ 5 da bi utegnil cara rusovskega s tem ime se po svojih birmskih opravilih v Spi ta lie, 3. dan v Sent- prav upal. češ Gothard, 5. v Dob podali, odtod pa v Ljubljano. Bog nam nom in spominom na nesrečno vojsko Sevastopoljsko razžaliti. obvari še mnogo mnogo let dobrega in biagodušnega višjega Pelissier je tedaj izperva dobil le naslov vojvoda brez duhovnega pastirja! — Drugo veselje smo obhajali danes pritikline. Sedaj ko je poslanec francozki přišel v Petrograd praznovaje god našega presvitlega cesarja s slovesno ve- in je cara Aleksandra vprašal : ali nima nič zoper to, da se mm 1 Hi H^B ^HPelissier imenuje „vojvoda Malakovski"? in je car odgovoril, dan, ko je» telegraf iz Petrograda v vladnem časniku oznanjeno bilo> liko mašo, ktero so peli častiti gosp. tehant in so vsi pri čujoči ponižne svoje molitve in goreče želje proti Vsigamo da ne v je kmali drug gocnemu povzdigovali, da bi nam presvitlega cesarja se Pariz donesel dolgo dolgo v blagor všemu cesarstvu ohranil. odgovor, v se besedico od letošnje letine. Sternenega žita se je tukaj veliko naželo in obilo namlatilo. Sedanje poljske sadeže je pa perve tedne tega mesca nekoliko suša terla, pozneje sta jih pa mocna rosa in dež zopet oživila. Ce mili Bog lepo cvetečo ajdo in druge sadeže toče in slane obvaruje. bo Sedaj pa da Pelissier ie vojvoda Malakovski. Rokodelec popotnik. Dobrovoljka. Veršíček na klobčiču. 5 marsikter slab kmetič svoje stare kljuke enmalo poravnal in Uorjaéo u rokah, se s svojo družino spet kruha in zgancov do sitega najedel. Bog daj ! Fr. Mladič. Novičar iz raznih krajev. Kaj manjka še fanticu, Ce zdrav je u nogah! Ločiti se od staršev, Vzeti tudi slovo Od bratov in tovaršev, Je britko pa težko. Al vendar mora biti. Přišel je zadnji čas. Potovanje Nj. velič, presv. cesarja in cesarice po Koroskem, ktero smo že omenili, je sedaj natanko določeno. Prihodnji torek, 2. dan prihodnjega mesca septembra, se bota podala na pot in prenoćila vjudenburgu, 3. septembra med 2. in 4. uro prideta v Celovec, kjer bota Prijatli! zdaj od vas. ostala tudi drugi dan; 5. sept. gresta čez M os bu rg, Terg (Feldkirchen) in Zibe (Ossiach), kjer bota ces. kobilstvo Zdaj hodi, zdaj se pelje, Ce mošnja pripasti. Ko solnce ga pripeka, Pod senčno gré drevó, Potem pa spet jo vseka Naprej, ko je hladnó. Mu veterci pihljajo Hladivni nad glavo, Skoz veje, ki šumljajo Prijetno in ljubo. Da moram se ločiti Ko se mračiti v Pa zdrav in srečno hodi ? Kaj piši nam nazaj, ogledala, in potem cez Be lak in Pate rj on do Špitala, Naj angel varh te vodi, < . i x y _ « ____• ^»,„ ^:+: „ j„î i u kjer bota čez noč ostala; drugi dan > gresta cez Gor nj o Se spaciti ne daj ! Belo in Vogliče ( Winkleru j v He i lige nb lut; odtod Zauka. gré veselo se bota spet v Voglice vernila in cez Iselsberg v Lienc Cez hribe in gore, na Tiroljsko se obernila, potem pa se čez Gornji Dra v b r e g, G r e i f e n b u r g in V7 i s p r i j a n e (_Weissbriach) na Belem Jezeru proti sv. M o hor j i v gornji Ziljski dolini se podala; od sv. Mohorja se bota čez Podklošter (Ar-noldstein) in Belah spet v Celovec podala. Na S taj a r-sko bota čez Velkovec in DolnjiDravbreg potovala. Iz obile množíce gospodarskih časnikov, ki jih v roke dobivamo, se kaže ocitno, da v vseh deželah našega cesarstva bo letina dobra; le merve in otave ni dosti. Tisti vihar , ki je 18. dan t. m. po več deželah in tudi pri nas silno razsajal, je posebno v Furlanii, okoli petih popoldne, strašán je bil, da je drevje ru veliko škodo napravil ; tako Na meji na deželo Se enkrat se ozre. s Bod' zdrava domovina In ti očetov dom, Prezvestega se sina Jez vedno skazal bom Slovenka me rodila, Slovenski je moj rod, Me skerbno izredila; To pravil bom povsod. Skoz tuje gré dežele, Skoz mesta in vasi. ? Gré solnce za gore, Je treba prenoćiti, Hajd! v kerčmo pervo gre Veli si dati piti, Popraša za jedi. Kar hoče izvoliti, Se berž mu naredi. Če mojster dá mu delo, Se vloti ga vestno, Se dosti mu je zdelo, Zahvali se čestno. Mojstrova hčerka joka, Ko šel bi iz svetá, Serce mladenču poka, Ko desno ji podá. Prečudne vidi šege > ? Se marskaj nauci Veselje kakor zlege Bogu priporoči Voj teh Kurník. Odgovorni vrednik: Dr. JdDes Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik