Leto LXXn., št. 29 a L- Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje In praznike. _ Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. —' >Siovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-?T 88-24, 31-55 fn 31-2* Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon ftt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101-SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani ftt. 10.351 lada Dragiše Cvetkovlća Zunanji minister je poslanik dr* Cincar'Marko vic Predsednik vlade je obenem notranji mini ster — Ministra dr* Krek in Snoj sta ostala tudi v novi vladi — Prosvetni minister je čiric, finančni dr« Djuričič BEOGRAD, 6, febr« AA, Nova vlada je sestavljena tako s predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve DRAGIŠA CVETKOVIĆ, minister na razpolož.; prometni minister dr« MEHMED SPAHO, minister a.r.; prosvetni minister STEVAN ČIR1Ć, bivši predsednik narodne skupščine; gradbeni minister dr. MIHA KREK, minister n. r.; minister brez portfelja dr. DzAFER KULENOVIĆ, min. na razpoloženju; minister za vojsko in mornarico armijski general MILUTIN NEDIć, minister n. r.; minister brez portfelja ANTE MASTROVIč, minister na razpoloženju minister brez portfelja FRANC SNOJ, minister n. r.; minister za zunanje zadeve dr. ALEKSANDER CINCAR MARKOVIH, poslanik v Berlinu; pravosodni minister dr. VIKTOR RU2IĆ, ban v p«; minister za trgovino in industrijo JEVREM TOM1Ć, nar. poslanec in bivši podpredsednik nar. skupščine; min. za pošto In brzojav JOVAN ALTIPARMAKOVIć, narodni poslanec; minister za gozdove in rudnike LJUBOMIR PANTIĆ, narodni poslanec; minister za kmetijstvo inž. NIKOLA BEŠVIĆ, narodni poslanec; minister za finance dr. VOJISLAV DJURIČI6, upravnik Dri. hipotekarne banke; minister za socialno politiko in narodno zdravje MILO JE RAJAKOVIć, nar. poslanec In bivSi predsednik finančnega odbora; minister za telesno vzgojo D JURA ĆE JOVIC, narodni poslanec; minister brez portfelja dr. BRANKO MILJUŠ, narodni Dragiša Cvetković Novi min. predsednik in minister za notranje zadeve Dragiša Cvetković je b»l rojen 1. 1893 v Nišu. Gimnazijo je absolviral v Nišu. tehnične študije pa v Švici, nakar je končal tudi pravne nauke m se posvetil politiki, javnemu dela in novinarstvu. Kot omladinec je sodeloval v »Slovenskem jugu«. V Lausanni je z Vladimirjem Gazi-novićem, ideologom mlade Bosne in vodjo revolucionarnega jugoslovanskega omladin-skega pokreta, ustanovil društvo »Skerlić«. V času emigracije se je bavil z novinarstvom in je sodeloval pri več švicarskih listih. Po povratku v domovino je bil leta 1923 izvoljen za predsednika niške občine in je ostal na tem mestu do I. 1929. Prvič je bil izvoljen za poslanca 11. septembra t. 1927 kot radikalni kandidat v nizkem okrožju. Naslednjega leta je bi! v vladi Vel je Vuk i če vi ca minister za vere in je ostal na tem mestu do 1 1929. Od 6. januarja 1931 se je Dragiša Cvetković umaknil iz političnega življenja. Za vlade Boška Je vtiča je bil zopet predsednik niške občine in je bil kot tak pri volitvah 5. maja 1935 izvoljen za narodnega poslanca. Nato je bil izvoljen za predsednika verifikacij-skega odbora, po padcu Jevtićeve vlade pa za predsednika poslanskega kluba skupščinske večine in pozneje za predsednika poslanskega kluba JRZ. Pri volitvah 11. decembra 1938 je bil zopet izvoljen v niškem STezu za poslanca, od decembra 1935 pa je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje. Francova vojska zasedla mesto Figueras Republikanci so opustili odpor na katalonski Sronti ter se umikajo na vsej črti Pariz, 6. Perpignana, febr. w. Kakor poročajo iz je Francova vojska že vkorakala v Figueras. Begunci pripovedujejo, da nadaljuje svojo prodiranje po cesti, ki vodi do francoske meje in je že pr'spela na daljavo 5 km pred mostiščem v 3Io!«nsu. Francovo vojno poročilo Barcelona. 6. fer. AA. Po poročilu vrhovnega poveljstva nacionalističnih čet je včeraj Francova vojska zasedla kraje Ba-ga, Serdan Jola in Ripoll, ki je 18 km severno od Berge in je važno prometno križišče. Republikanske čete so v planinah severno od Vicha popolnoma obkoljene. Republikanske čete se povsod le še slabo upirajo Francovc čete. ki so včeraj zasedle Palamos. nadaljujejo danes pohod proti Palafrugellu. Zaplenjen je obilen vojni material. Ujetih je bilo nad 3000 republikanskih vojakov. Umik republikanske vojske v Francijo Pariz, 6. febr. A A. V francoskih obmejnih krajih so oblasti izvršile vse potrebne ukrepe v zvezi s prihodom republikanskih čet* za katere je javljeno, da pridejo danes. Komandant vojnega okiožja je po na ročilu vofnega ministrstva odredil vse potrebno za internacijo 100 do 140 tisoč španskih miličnikov. Francoske vojaške oblasti so izdale odredbo, da se vsi miličniki, ko stopijo na francoska tic takoj razorožijo, nakar bodo poslani v razna koncentracijska taborišča. Od republikanskih španskih častnikov se bo zahtevala najstrožja disciplina. Oni bodo odgovorni za vse incidente, ki jih bodo izzvali podrejeni jim vojaki. Francoska vojna intendanca bo skrbela za prehrano španskih miličnikov, Perthus, 6. tebr. AA. Nekoliko po 4. zjutraj je prišla na francosko mejo prva organizirana edinica republikanske vojske. To so oddelki konjenice, ki so vzdrževali red za bojiščem. Ti odddelkiso bili takoj razoroženi. Za njimi so pričele prihajati nove edinice ter je sedaj na meji tako rekoč neprekinjeno korakanje republikanskih čet. Preselitev vlade v Valencijo A&ilana, 6. tebr. AA. Republikanska vladi m je sestala »noči ob 20. na sejo v bližini Agulanc. Na seji je bilo sklenjeno, da Odpotuje Negrin takoj v srednjo Španijo. Poti Bou, 6 febr. AA. Negrin je prestopil Spansko-francosko mejo ob 345 v spremstvu ministra za narodno obrambo Blanca* prosvetnega ministra Gotrzalesa, pravosodnega ministra Paulina in notranjega ministra Gomesa. Ministri so se 9 spremstvom pripeljali V 9 avtomobilih. Na enem izmed irimobilo- 's bilo videti sledove strelov. Perpignan, 6. febr A A. Iz okolice Ne-grina in nekaterih ministrov se je moglo zvedeti, da so izvršene vse priprave za preselitev vlade v Valencijo. Francoska dernarša pri Negrinu Pariz. 6. febr. AA. V zvezi z umikom republikanskih čet v Kataloniji je francoska vlada izvršila pri Negrinu dve demarši ter zahtevala od rcpubilkanske vlade zagotovilo, da ne bodo politični ujetniki, ki sso v rokah španskih republikancev, ubiti. Azana in Ccrapanys odpotsvala v Par!z Perpignan. 0. febr. AA. Azana i:i f om-panys sta odpotovala v Pariz. Y zvezi s tem krožijo najresnejši glasovi, da obstojajo spori med njima in Nejjrinom. Tudi mnoge španske politične osebnost; so podale izjave v tem smislu. Politiko Ncjrina podpirajo v prvi vrsti vodilne osbbr^osti delavskih organizacij ter visoki vojaški funkcionarji. Letalski napa?! s»a begunce La Junquerar 6. febr. AA. 1 raneovj letala so bombardirala vas Asulano. k: je natrpana z begunci. Število človcC:h žrtev ie zelo veliko Prevoz umetnin v Francijo Perthus, 6. febr. A A Včeraj dopoldne so tovorni avtomobili pripeljali v rrancijo umetnine iz Barcelone. I Vnetni:! j . : opravili v skladišča v Pcpii'nanu. odtod pa jih bodo prepeljali v Ženevo. Zasedanje bonovinskega turističnega sveta Zanimanje in razumevanje za turizem se pri nas počasi dvigata Ljubljana, 6. februarja Ob 10. dopoldne je ban dr. Natlačen otvo-ril IH. redno zasedanje banovinskega turističnega sveta dravske banovine. Vabilu se je odzvala večna članov sveta in povabljenih gostov. V svojem uvodnem govoru je g. ban omenil, da je treba predvsem zgraditi osnove in temelje našega turizma, med katere spadajo turistična vzgoja prebivalstva, strokovna izobrazba osebja, pravilna organizacija udejstvovanja v občinah in krajevnih turističnih odbor.'h. Mobilizirati je treba sredstva za povzdigo turizma. Potrebna sta kapital in delo. Naravnega kaptala imamo v Sloveniji obilo, kate;c°a pa je mogoče izkoriščati le z za-; tnirni denarnimi sredstvi. Potrebno je tudi načrtno delo pri pospeševanju turizma. Vse občine turistićn h krajev in krajevni cb: nski turistični odbori morajo imeti svoj delovni program. Potreben je končno duh podjetnosti in solidarnosti pri so-delcvanin zarebne in javne pobude. Vodstvo zased?mia je po otvoritvi prevzel načelnik oddelka za trgovino in industrijo in predsednik poslovnega odbora dr. Fron Ra tri. ki je prečita! poslovno poročilo in načrt dela pri pospeševanju turizma. Zanimanje in razumevanje za turizem se pri nas počasi dviga. Nadaljevalo se je or^nnizatemo de^raievan.ie hi izpopolnjevanje na tem področju. Lam je dravsko banovino obiskalo 127.383 tirzemcev in 60 tsoč 410 inozemcev. ki so imeli skupaj 1 milijon 067.162 nočn n. V primeri z 1.1937 je znašal porast celotnega obiska 7121 oseb aH 3.73':* po jakosti obiska so na prvih mestih gostje iz NemčMc? (31.2111, Italije i 'iin ■ ■ ihmmi—TMni m~- Francija bo csfala zvesta demokratskim načelom Pomembna izjava predsednika francoske republike Lebruna Pariz, 6. febr. AA. Predsednik republike LebrUD j€ govoril snoči na banketu združenja republikanskih novinarjev. V svojem govoru je ugotovil, Ttost ie zbudil referat masristrat-nega cHrektoria dr. Iva Subiea iz Cella o prometmh nedost^tkih in turizmu. Glede železniškeg-a in ooštnegn prometa urejenosti cest in prometa z motornimi vozili v Sloveniji nit* približno ne dosegamo svojih sosedov in druerih tu-farkoorometnih držav. Referent je navedel predloge, kl na i se i^rvrše. dts bomo t>ostali konkurenčni z drugimi pekra Tinami m državami ter tako po-rmvrali naSemu prebivalstvu z dohodki iz tu^keera prometa k večjemu blagostaniu. Zanimivo je bilo tudi poročilo ravnatelja tuj sk oper orne tne zve ase in Putnika v Mari. boru g. Josipa Loosa o cestah in turizmu. Referent je predlagal sprejetje obširne resolucije. Ustanovitev cestnin fondov je zdrava podlaga za modernizacijo in izgradnjo naftega cestnega omrežja, pri sestavi državnega proračuna pa naj se izločijo in dodelijo cestnim fondom vse dajatve, ki jih ptoCuje cestni promet, v uradnem programu tako zvane »SestletJce kraljevskih cest« so bili hudo zapostavljeni Interesi Slovenije. V program fteatletk naj se nujno spre j me modernizacija m izgradnja cestne zveze, ki Teže madžarsko mejo preko Čakovca m Ptuja z najvažnejšo zvezo Slovenije v smeri sever—jug (*t.Dj, Maribor, Ljubljana Sušak, odnosno Ljubljana, Planina, Trat). Cestna svem po Dravski dolini do Maribora preko Dravograda do Prevalj je Cincar-Marković Novi zunanji minister Aleksander Cincar- Marković je bil rojen 20. januarja 1889 v Beogradu, Leta 1911 je končal pravno fakulteto in postal uradnik v zunanjem ministrstvu, 1. 1918 pa tajnik pri poslaništvu v Bruslju. Od l. januarja do 1. marca leta 1920 je bi! tajnik delegacije na pariški mi rovni konferenci/v juniju 1. 1°21 je postal konzul v Zadru, naslednjega leta pa ekspert juijoMovenske delegacije na konferenci v Santi Mar<*heriti. V juliju l. 1921 jc bil imenovan za konzula v Trstu, nato pa je bil član jugoslovenske deie^acije za evakuacijo tretje cone in je delal v razmejit veni kumisiji. Pozneje je bil tajnik poed« ništva v Tirani, nato pa svetnik pr) istem poslaništvu, zatem pa svetnik poslaništev v Ankari, Bukarešti, Parizu, Sofiji, Dunaju in Rimu. Nato je bil imenovan za posla nika v Sofiji, pred tremi leti pa za poslanika v Berlinu, odkoder so ga sedaj pozvali, da prevzame roso: zunanjega ministrstva. Ostali ministri Dr. Mehmed Spaho, dr. Miha Krek, dr. Džafer Kulenović, general Milutin Nedić, Ante Maštrović in Prane Snoj so bili ministri že v vladi dr. Milana Stojadinovića. Novi pravosodni minister dr. Viktor Rutic je bivši večletni ban savske banovine in župan mesta Sušaka. Minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomić je bil podpredsednik v bivši narodni skupščini, minister za pošto in brzojav Jovan Altlparrnakovfć je poslanec za bitoljski srez, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Fantič je poslanec za bjelnski srez, minister za kmetijstvo inž. Nikola Beslić je poslanec za velikobečkereški srez, f nančni minister dr. Vojislav Djuričić je bil upravnik Dr*, hipotekarne banke, minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovle je bil predsednik finančnega odbora v bivat narodni skupščini in je bdi izvoljen v va-čanskem srezu. Min'ster za telesno vzgojo Diura čejović je poslanec za baraki srez. min'ster brez portfelja dr. Branko MHju* je poslanec za sartski srez. zelo važna za gospodarski in turistični voj tega predela, zato naj se uvrsti med državne ceste. Nemudoma naj ae prične modernizirati cesta med Mariborom in Celjem. Banska uprava naj zviša kredit za cestna dela v Sloveniji. Doba gradnje najvažnejše zveze S t. II j—Planina a priključki na Madžarsko in na južno Nemčijo naj se zniža od 6 let na dobo 3 let. Za ta dela naj se zagotove vsa potrebna sredstva kakor za jugoslovensko traso mednarodne zveze London—Carigrad. Vprašanje sodobne ureditve cest v Sloveniji je življenjske važnosti za Slovenijo, pa tudi gospodarska in prestižna zahteva države. Ob zaključku poročila je debata o meznth poročilih Še trajala. Volitve v Angliji bodo jeseni Louduu, 6. febr. e. Kakor poroča >Ncwi Cronicle«, je Chamberlaln sklenil, da bodo volitve v Angliji meseca oktobra. Cham* beri a n misli, da bo do takrat Anglija it bolj oborožena kakor Nemčija, zlasti gleda letalstva, upa pa tudi, da bo pozivi jena trgovina, da bo popolnoma izdelan načrt pasivne obrambe, da bo obnovljeno poljedelsko blagostanje in da bo za primer vojne Angliji dobava živil v vsakem primeru aar gotovljena. Novi atentati v Angliji London, 6. febr. e. Vkljub vsem vamost-n;m ukrepom policije je bilo včeraj v Angliji zopet izvršenih in poizkusenih več bombnih atentatov. Tako je bila vriena bomba na jetnišnico Walltone v Liverpoolu, v kateri so zaprti irski teroristi. Bomba nt na.pra.vila večje sode. poškodovan je Ml le zid. V Londonu so hoteli teroristi zažgati štiri večje trgovine, pa jim je policija to preprečila. Atentatorjev še niso izsledili. Izgredi v vzhodni Galiciji Varšava, 6. febr. e. V soboto je prišlo do ostrega spopada v Kolokulinu v vzhodni Galiciji. Tristo Ukrajincev je hotelo preprečiti rubežen imetja grsko-katoli*kegm duhovnika. Vdrli so v cerkev, kjer so duhovnika pravkar rubili in pretepli ekseku-torje ter orožnike. V zvezi z napadom je bik) doslej aretiranih 17 oseb. 21 veine rezerve bi Švedskem Stockholm, 6. febr. br. Vlada je že pred kratkim določila 140 milijonov kron kredita za ustanovitev posebnih zalog živeža za primer vajnih zepletljajev v Evropi. Danes je posisoslci zbornici predložil« načrt s*> kona, po katerem naj bi se ri krediti uzakonili, obenem pa povečali na 200.000 ml lijooov krm_ Carin, 6. februarja. Beograd 10, Pariz 11-71, London 20.725, New York 442.871. Bruselj 74.825. JaTan 23.30. Amsterdaai 238.75, Berlin 177.75, Praga 15.15, Vartn- va 83.05, Bukarešta 3.40. Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, ponedeljek, 6. februarja 1939. Ster. 29 Maistrov! borci so zborovali Sprožene so bile važne gospodarsko socialne in narodno obrambne pobude Maribor, 5. februarja Današnji števim: z;:or Mai3trov.li borcev ni bil običajen obem zbor s ftablornlrim potekom in zaključkom. Pomni : jCga občnega zbora ZMB je predvsem zato, da so se v zvezi z nadaljnjim delom Z^.iB sprožile važne gospodarsko socialne in naroono-obrambne pobude, mimo katerih nacionalno zavedni in zreli Maribor ne bo mogel. Dopoldan ske m u občnemu zboru ZMB v polni gornji dvorani Narodnega doma jo predsedoval mesto oustooivšega predsednika ZMB prof. dr. Dolarja g.Jul.j Guštin. Uvodoma je pozdrav.! navzoče člane in zastopnike, predvsem podpolkovnika Maslaca kot zastopnika mestnega poveljnika generala C. Stanojlovića, mag. ravnatelja J. Barleta kot zastopnika mestne občine, majorja Čubel:ča kot zastopnika 45 pešpoika, g. V. Grčarja kot predstavnika naših dobro-voljcev, g. Gecs za inval.de in g. polkovnika Andrejko za Legijo koreških borcev. Zatem je občni zbor odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.. pozdravno brzojavko med drugim ministru vojne in mornarice. Spomin svojega nepozabnega vojaškega poveljnika generala R. Maistra so počastili Maistrovi borci s trikratnim vzklikom »Slava«. Uvodnemu delu občnega zbora so sledila iačrpna poročila g. J. Guština, tajnika Li-puša, g. Cirmermana, ki je poročal zlasti o zvezinih prizadevanjih za priznanje do-brovoljstva, nadalje g. Hribernika, ki je poročal mesto blagajnika ter g. Cvirna. Id je poročal za nadzorstvo in ki je predlagal odboru razrešnico. Poročila pričajo o intenzivnem zvezlnem delovanju, saj združuje zveza 1593 članov in številne odseke ter poverjeništva. katerih število se bo še pomnožilo. Ustanovilo se je stalno tajništvo, ki je Članstvu vsak dan dop. in pop. na razpolago. Saldo izkazuie 29.753 din. Pri volitvah je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom J. Guštinom. V uprav nem in nadzornem odboru je 36 odbornikov in namestnikov. Izčrpna debata se je razvila v zvezi s spremembo pravil. Med drugim se je dopolnila točka 6 pravil ki predvideva sedaj poleg ožjega od bom še Širši odbor (plenum), v katerem so poleg Članov ožjega odbora Še predsedniki oz. delegati posameznih zvezinih odsekov. Ta široki odbor S9 pa O načelno važnih zadevah in se sestane vsako leto vsaj enkrat. Namen plenuma je da posreduje čim tesnejše stike med centralo in podeželskimi cd'nicami. živahno zanimanje |e zbudila resolucija, ki jo je prečiti! g. J. MalenSefc. v tej resoluciji se izrekajo Maistrovi borci za necepljeno, složno delovanje ob meji. k:"er ne bi smelo biti pojavov, ki kažejo kakršno- • kol; razcepljenost (premestitve, strankarske borbe itd.). Pri javnih delih, namestitvah, zaposlitvah itd. naj se upoštevajo prvenstveno Maistrovi borci oz. vsi oni, ki so se bojevali za osvoboditev naših severoza-padnili obmejnih krajev. Denarni zavod: naj bi nudili Maistrovim borcem, ki so pomoči potrebni in ki imajo zadevna, jamstva, kredit po čim ugodnejših obrestnih pogojih. ZMB naj bi postala izhodišče po-žlvljenega narodnoobrambnega pokreta, ki naj skrbi za to, da ostanejo duše nase, pa tudi naša posest. Maistrovi borci naj bi bili deležni čim izdatnejše* gospodarsko socialne pomoči in zaščite. Važne dodatne predloge k resoluciji, ki jo je zbor sprejel z navdušenjem in odobravanjem, je sprožil g. Kristan, ki je med drugim predlagal, da se uvede poseben narodni dinar, ki naj služi posebnemu fondu za zaščito naše obmejne narodne posest*. Predlagal je tudi, da da Z>FB pobudo za ustanovitev posebnega meddruštvenega od-I ra, ki naj sodi ob meji dosledno in energično narodnoobrambno akcijo. Tudi g. dr. "E. Mejak iz Gornjega grada je izrazil mnenje, da je treba poživiti misel Narodnega sveta. G. Malenšek poudarja pomembno važ nost gospodarsko soc'alne aktualnosti v prid revnim Maistrovim borcem in vsemu obmejnemu siromašnemu prebivalstvu. G. Kokal opozarja na žalostne obmejne socialne prilike, ko živi. n. pr. ta ali oni Maistrov borec v težkih življenjskih prilikah, dečim je tujcu mehko in kar najlepše postlano. Končno sprejme zbor predlog g. dr. šnuderla, da se pooblasti odbor, da dopolni spreleto reFoluc'jo 9 tehtnimi dodatnimi predlogi g. Kristana. Zbor sprejme tudi • o- K. p ot dr. Cvetko, drugo pa g. prof. "Vasilij Mirk in sicer o pomenu In ramenu pev-s'vih organizacij Dr Cvetko je nag'ašah da je smoter gla^ben-e kulture v tem. da vzgoji iz n&šifa ljudi miselno tn čustveno vsestnrasku razvitega človeka, ki ga /i:ist: v da->a":-!ji dobi krvavo potrebujemo. Uspešen razvoj gla bc pa je mogoč le tedaj, če bo kvaitat;vn«o prvovrstna glasba postali naravna potreba čim -irš:h pasti na:e«_ja žrvljtL Prof. M tik v.i je orisa' v svojem pre-davnn^u v«a dosedanja n h zadevanja pevskih društev da se dvignejo na čim popolnejšo višina pevskega udeistvovanja. Po-uda~'-i! je potrebo združitve posamezMh pevskih zborov v vesč/e skupine Ipav-Čevi pevski žimi m«njka še vedno primerno glasilo, ki bi ra ne smelo biti glasilo zboro-vod!j, temvee g"a pevcev, ki bi črpali iz njega potrebno pevsko izobrazbo 2upa namerava prirediti poseben !4-dnevni prak- tični tečaj. Hiba pevskega izživljanja se kažt še vedno v tem, da se preveč omejujemo na pokrajinsko glasbo m zanemarjamo druge. Ravno v tem pogledu bi moralo prevladovati pri v=ch društvih r.cko višje hotenje. Poznati mor urno predvsem jugo-slovansko in slovansko giusbo. Opažamo, da manjka tako pevcem kakor tudi občinstvu zadostna p c vsi v. izobrazba, ker r.e pojmujemo globine in ker nam manjka glasbena vzgoja, ki bi jo morali uvesti tudi v šole, kakor je to primer pri v.-eh večjih narodih. Sledila so poročila ostalih župnih funkcionarjev in sicer tajnika Matije Trstenjaka, blagajnika Vinka Živka, pevovodje Albina Horvata, arhivarja Jagodica in revizorja Franja Mordeja. Ipavčeva pevska župa šteje danes 23 včlanjenih društev, ki so imela v pretekli poslovni dobi nešteto nastopov, za katere so posamezni pevovodje in agilni propagatorji pevske kulture žrtvovali mnogo truda in časa. Tajnik Trstenjak je v svojem obse/nem tajniškem poročilu navedel nastope po-sameznih društev, dočim je zborovodja Albin Horvat podal zadovoljivo poročilo o udeležbi pevcev pri posameznih nastopih, poudarjajoč pri tem. da je župa vložila mnogo truda v I h prave za čim dostojnejšo proslavo 20-letniee našega zedinjenja. ki pa je žal odpadla. Za ta nastop je bila naštudirana izvirna Adamičeva skbulba "Molitev«, župa ima za prihodnje loto v '■•ičrtu študij več novih skladb. V Ipavčevi župi je danes včlanjenih 23 pevskih društev v našem severnem obmejnem ozemlju. Pri volitvah je b;l Izvoljen večinoma stari odbo: in sicer: predsednik prof. Vasilij Mirk, podpredsednik prof. LTbald Vrabec, tajnik Matija Treteniak, namestnik Grač-ner..blagijnik Vinko Živko. namestnik Kari Cibic' Odborniki: Roman Vinko, Ptuj. Martin Drugovič. Celje, Anton Požar. Ruše, arhivar Jagodic, namestnica Rozmanova. Nadzorni odbor M rdej. Kovačič in Vo- lavšek, dc!eqat pri .Jugoslov. pevski zvezi g. Pranju Mordej. D,k'"at celj^keca pevskega dru.šitva je pred! »ga!, da se ustanovijo posamezna pcV- ska okrožja in da se članom pevskih društev, ki na&topajo po raznih krajih, izpo-sluje primeren popust na železnicah. Isto-tako bo Ipavčeva pevska župa predlagala vnete pevovodje in agilne pevske pionirje za odlikovanja z zlatimi, srebrnimi in bro-I našitimi kolajnami. G. Cibic jc predlagal, ! da se za približno 800 vajencev, ki obiskujejo obrtno colo. uvede obvezno petje. Po pozdravn'h besedah posameznih delegatov je na novo izvoljeni predsednik zaključil letošnji zbor. ki nam daje mnogo upanjr.. da je Ipavčeva župa na pravem potu in da se bo njeno uspešno delo na pev-skem torišču še bolj razmahnilo in nadaljevalo v korist našega nacionalnega življa in na-e lepe pesmi ob severni meji. Maribor, 5. februcrja Danes dopoldne so se zbrali pri »Zamorcu« zastopniki in delegati kolesarskih klubov na področju bivše mariborske oblasti, da prisostvujejo rednemu letnemu občnemu .zboru mariborske, kolesarske podzveze. Občni zbor je otvoril in vod d predsednik g. J. Lešnik. Občnemu zboru so prisostvovali delegati skoro vseh klubov, navzoč je bil tudi generalni tajnik zveze kolesarskih klubov Jugoslavije g. Ferari. Po verifikaciji pooblastil posameznih zastopnikov klubov je imel izčrpen referat o zvezinem delovanju g. Ferari. ki je poročal zlasti o prizadevanjih zvezne uprave, da se kolesarski sport v naši državi čim bolj popularizira. Med drugim je omenjal tudi konferenco predstavnikov zvezne uprave z ministrom za telesno vzgojo naroda, ki je bila pred dnevi v Zagrebu in na kateri je minister obljubil, da bo ministrstvo obdavčilo VSfl kolesa v naši državi s posebno letno takso 10 dm. od katere bo prejemala zveza 5 din za podporo posameznih klubov, dočim poj-de ostalih 5 din v fond za graditev dirkališč. Ta sklep pa je po mnenju generalnega tajnika sedaj najbrž splaval po vodi. Nadalje je g. Ferari nOfOČaJ o trenjih v zvezni upravi ter sporočil, da je sedanja zvezna uprava na svoji prvi letošnji .veji sprejela sklepe predstavnikov slovenskih klubov, ki »e tičejo poslovanja zveze in razdelitve podpor. Potem je poročal 0. Lešnik o delovanju Mariborske kolesarske podzveze v preteklem letu. Omenjal je težkoee, ki so se porajale pri izvedbi začrtanega programa, ki jih je treba prvenstveno iskati v pomanjkanju denarnih sredstev. Požrtvovalni tajnik g. Rudolf Steinbichler je poročal, da je v Mariborski kolesar-ski podzvezi včlanjenih 9 klubov, ki so v pretekli poslovni dobi kolikor toliko uspešno delovali. Najagilnejši klub je bil vse- Maribor, 5. februari3 Železničarji predstavljajo v našem mestu dobršen del našega nacionalnega življa in močno vplivajo potom svojih kulturnih, socialnih in drugih organizacij na javno življenje Maribora. Med najmočnejšimi organizacijami v Mariboru je Športni klub »Železničarki je nedvomno najmočnejša organizacija te vrste v naši ožji domovini. Iz malih začetkov se je SK Železničar v 12 letih svojega obstoja povzpel na zavidno višino. SK Železničar razpolaga s krasnim športnim stadionom, ki je plod vztrajnega in neumornega dela v procvit železničarske mladine. Obširen pregled o delovanju SK Železničarja je nudil redni letni občni zbor, ki je bil v dvorani na stadionu ob Tržaški cesti. Zanimanje za obračun dela v preteklem letu je bilo tako veliko, da je bila obširna dvorana nabito polna zvestih članov. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. inž. D. Uran, ki je podal kratko poročilo o klubovem delovanju v pretekli poslovni dobi. V svojem poročilu je orisal vso skrb klubovega vodstva, da bi se železničarski mladini nudila Čim večja možnost za udejstvovanje v raznih športnih panogah. Zahvalil se je kakor Klub slovenskih kolesarjev v Celju, ki mu izreka priznanje za uspešno delovanje. V svojem poročilu je nadalje g. Steinbichler izčrpno obravnaval lanskoletno tekmovanje za prvenstvo dravske banovine ter grajal postopanje bivšega drugega podpredsednika mariborske kolesarske podzveze, ki je na lastno pe»t razpisal to tekmovanje. V ostalem delu svojega poročila se jc g. Steinbichler bavil z odnosi posameznih klubov do podzveznega odbora ter iaglai . da je bilo sodelovanje v preteklem letu naravnost vzorno Agilni tehnični referent g. Vinko Glavič jc porf)\il o posameznih dirkah, ki so jih priredili klubi v preteklem letu. Dejal je. da jc kolesarski sport lani v Mariboru nazadoval in da grozi tej športni panogi v Mariboru popolna propast, če se v zadnjem trenutku ne najde posrečena solucija, da se dvigne zanimanje za ta zdravi sport. Navajal je. da so temu krive tudi skrajno Slab: ceste, ki v mariborski okolici ne dopuščajo, da bi bde dirke, ki ne bi ogrožale varnosti vozačev Iz blagajniškega poročila g. Jakoba Lup-še je razvidno, da je mariborska kolesarska podz veza svojo preteklo poslovno dobo za-kl :ila s prebitkom 656.35 din. kar ie vse kakor lep uspeh, ako upoštevamo, da je vsa zadnja leta izkazoval obračun deficit. Pri volitvah jc bila izvoljena naslednja rova Up ava: J. Lcšmk predsednik. Mirko Fajs podpredsednik. lakob Lupša blagajnik, tehnični referent Vinko Glavič, namestnik K.ebrie: odh 'A hilebš, >mrc-kar. Kuž:e. Hausmanr^er. K. steinbichler. Struci. Struclin. Fr. Bc tO\ Delj« nadzorni odbor: Močivnik, Bertoncelj in Sumer. Pri slučajnostih so se sprožili številni koristni predlogi, kako poživiti zanimanje za kolesarski sport, naka- je nredcdii.C zaključil zbor naših obmejnih kolesarjev. vsem. ki so na katerikoli način pripomogli, da klub svoje poslanstvo lahko nadaljuje. Naposled je preran?a-. naj se odpošlje z občnega zbora vdanostiaa ^rz-j-zojavko Nj. Vel. kral-ju Petru II.. pozdravni brzojavki pa brometnemu ministru in ministru za telesno vzorno naroda Sledilo je poročilo agilnega tajnika g. Josipa Jenka, ki ,ie v svojem M rbno sestavljenem poročilu podal obziren pregled o klubovem delovanju na splošno Klub ni posvetil samo posebne pozornosti internim klubskim vprašanjem, ampak tudi zunanji športni politiki. S poedinimi športnimi fori je klub vodil vedno odkrito športno politiko z iskreno željo, da se dosežejo prijateljski odnošaji. Tudi napram poedinim klubom je bilo delo usmer-ieno, tako da se doseže medsebojno prijateljstvo. Pri tem pa nismo, tako je dejal g. Jenko, vedno naleteli na ono razumevanje, ki je predpogoj pri vsakem prijateljstvu. SK Železničar je vedno pripravljen in želi, da doseže z vsemi sorodnimi klubi prijateljske stike. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. Jenko dotaknil tudi našega športnega tiska ter ugotovil, da SK Železničar v gotovem tisku ni našel pravega razumevania za svoja športna stremljenja. SK Železničar šteje Mariborsfre m — Razpis gfcafe&lne tekme in me:*klob. ske juniorske smušfce tekme v teku na daljavo, ki ju priredi SK železničar, Maribor dne 12 t. m 1939 na Pohorju v okolici ko£e *Pesck< Proga junicrjev za tek na daljavo mer: 10 km. Start je določen za 10. uro predpokme pri koči >Pesek<. Cilj isto tam. -'ke-Ir.-in . tekma e? vr,i r.a skakalnici pri »pesku« po končanem teku juniorjev na daljavo. Splošna določila: Tekmuje se po' pravilih in pravilnikih JZSS. Pravico dc nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Vsak tekmovalec nastopi na lastno odgovornost. Prijave je poslati na naslov; Športni klub »2fe-lezničar«, Maribor — delavnice državnih železnic, najpoznje do 9. TI. 1939. Prijav-nine ni. Prijave sprejema vodstvo tekme na dan tekme pri koči na >Pesku« najpo. zneje do pol 10. ure predpoldne. žrebanje i številk v koči na >Pesku< ob pol 10. uri I dopoldne. Objave rezultatov in razdelitev Idaril v koči na >pesku« eno uro po končanih tekmah. Darila: za skakalne tekme: prvi in drugoplasirani prejmejo darila, stiska nvvice ostali diplome. Darila: za tekmo junior jev v teku na daljavo: prva dva plasirana — dai-i o: tekmovalec, ki bo imel najboljši klubski čas, prejme darilo, ostali sodelujoči prejmejo diplomo. Klub si pridržuje pravico tekmi preložiti, ako bi bile snežne razmere neugodne, ali iste odpovedati, ako ni najmanj predloženih 10 prijav čla; nov tujih klubov. — Ljudska univerza v >Iaj*iboru. Danes bo predaval dr. Leopold Pitamic. bivši poslanik naše države v Washingtonu o temi: »Kako deluje državni pravni ustroj Združenih držav Amerike«. Odlični predavatelj bo prikazal razvoj angleških kolonij s sedanjo državno obliko, ustavo iz leta 1787 in probleme, ki so se pojavili v zvezi z ustavo. Označil bo princip državnopravne ureditve in opisal razvoj in delovanje za5 konodavne, upravne in sodne oblasti. Dotaknil se bo tudi tako aktualnih problemov kakor na pr. konflikta med vrhovnim federalnim sodiščem in predsednikom Ro-seveltom. Prav posebno zanimanje bo vzbudil zlasti prikaz udeležbe nafti h izse- ljencev v državnem življenju Zedinjenih držav Amerike. V petek dne 10. februarja ^o govoril univ. prof. dr. Evgen Spektor-ki iz Ljubljane o temi: »Francosko in -■mško pojmovanje države. — Hotelski vodič Jugoslavije. Tujsko-ometna zveza * Putnik v Mariboru spo-ča, da bo centrala »Putnika v Beogra- j tudi za letošnjo sezono izdala izredno \lno propagandno publikacijo »Hotelski odič Jugoslavije«, ki bo vseboval podat-e o vseh hotelih in važnih gostinskih idjetjlh v našin turističnih k.ajih. Ho-■ski vodič izide v obliki pregledne in kusne knjižice ter se deli brezplačno sem turističnim in potovalnim pisarnam .i interesentom v naši državi m v ino- :mstvu. Ker razpošilja centrala »Putni-