Spedtetone ta
mm frtHiilini plačana v (olovUi
Leto XXH., št. 37
Ljubljana, nedefla 15. februarja 1942-XX
Cena cent. 70
jpravniatvo: ujuDijana, Pucdnijeva ali ca S — relefon 4L 81-22; 31-23. •1-24
_naerat.ni oddeie*: Ljubljana Puectnl-jeva uUca 6 - Teleton SI-26. »1-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljana*«
cesta St- »2 Kačuni pn post ftek. savedu: LJuP ilana 1? f«
iAiiursi vo ta jgla-ie ta Kr Italije tn inozemstva una
l mone PnbhliHtš Italiana 3. A-Mfl*nr
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12-— za inozemstvo pa L 22.80
(JredmStvo: Ljubljana. Puccuujeva ulica Ste* 6 telefon 31-22. 31-23 31-24
Rokopisi se oe vrača )c
CONCESSION AKlA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provemenza Italiana ed estera:
Unione PubblloftA Italiana S. 4. Milano
iz ridn.tto delovanje okrog Mekilila
Intenzivno bombardiranje naprav v sovražnem zaledju med Tobrukom in Marsa Matruhom ter na Malti
Poulični boii v Singapuru
Japonske čete so zavzele singapursko železniško postajo, kakor tudi
rezidenco britanskega guvernerja
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 14. februarja naslednje 623. vojno poročilo:
Na področju pri Mekiliju so izvidniški oddelki na obeh straneh razvili omejeno delovanje. Pri ponovnih napadih Vupin osnih bombnikov so bila zadeta in zažgana sovražna skladišča in oskrbovalna središču na področju med Tobrukom in Marsa Matruhom.
Skupine italijanskih in nemških letal so intenzivno bombardirale vojaške naprave na otoku Malti. Nemški lovci So uni-
Berlin, 14. febr. d. »Kje so bile 12. februarja med operacijami nemških bojnih ladij v Rokavskem prelivu oklopnice angleškega domovinskega vojnega brodovja?« vprašuje »Berliner Bdrsenzeitung« v svoji jutrnji izdaji. ko objavlja komentar k dogodkom pred Dovrom. Podobna vprašanja postavljajo. rudi drugi berlinski iisti. »12-Uhr-Blatt« prihaja pri tem do ugotovitve da Anglija sedaj nima več zadostnega vojaškega vpliva. niti za to ne da bi mogla po svoji volji voditi vojne dogodke v tistem vodovju, o katerem je prej trdula da ga brezpogojno in neomejeno obvladuje.
Nadalje se nemški tisk zanima v prvi vrsti za dejstvo, da je britanska informacijska služba že ponovno raztrosila po sve-tu vesti o domnevni potopitvi ali hudem poškodovanju nemških bojnih ladij, ki so 12. februarja nato plule skozi Rokavski pre-lir. »Berliner Lokalanzeieer« piše da gotovo ni mini-l teden ko ne bi angleška propaganda teh nemških ladij bodisi najteže poškodovala ali celo popolnoma uničila od-nr.sno notopila.
»Volkischer Beobachter« objavlja celo seznam takih britanskih vesti in pripominja: Ž-Vijenjska not nemških oklopnic »Scharn-' -st« in »Gneisenau« nudii najbolj prepri-; valne stvarne dokaze proti goljufivim ma-nevrom. s kakršnimi si Churchilli prizadeva j- ikriti angleškemu ljudstvu resnični položaj.
Stockholm, 13. febr. d. Operacije nemšikih bojnih ladij pred Dovrom so v sobotnem londonskem časopisju ponovno dale jjpvod za napade na dosedanji sistem britanskega vojevanja obenem pa so siprožile ugibanja o možnih posledicah tega najnovejšega nem-kega uspeha na morju. Kakor javljajo iz Londona, stoji v ospredju komentarjev lon-don-k;h iutmjih listov v prvi vrsti zahteva po reorganizaciji sedanjega sistema ministrske odgovornosti za vojne operacije. Tako na primer zahteva »Times« takojšnje imenovanje namestnika ministrskega predsednika in piše: Vse. kar je v zvezi s tako •imenovano obrambo, bo seveda vedno nujne glavna naloga ministrskega predsednika v vojni, vseeno pa je treba tud* na to mesto imenovat' zastopnika. List utemeljuje svojo zahtevo s poudarkom da bi taka pomoč ministrskega predsednika razbremenila in mu dala čas za nove ideje glede na
lz Hitlerjevega glavnega stana, 14. febr. a Na FiihreTjevo povabilo je šef rumunske države maršali Antonescu 11. februarja obokal Fuhrerja v njegovem glavnem stanu. Rumunskega maršala so spremljali po'kov-nik Davidescu podpolkovnik Gomescu in oficirji njegovega glavnega stana. Z maršalom Antonescom sta potovala tudi opol-nomočeni rumunski minister v Berlinu Bossy tn nemški opolnomočem minister v Bukarešti von Killinger.
V teku bivanja maršala Antonesca v glavnem stanu sta se Hitler in šef rumunske države razgovarjala o političnem in vojaškem položaju Razgovori med njima so potekli v duhu zvestega prijatel ;&tv3 in ne-spremen!jivec-a bratsrva v orožju obeh narodov ki se izraža in nadal iuie v skupni borbi proti sovražnikom nove Evrope. Političnim m vojaškim razgovorom sta prisostvovala z nemške strani zunann minisiter von Ribbentrop in šef štaba oboroženih sil fel d maršal Keitel.
Dne 12 februarja je maršal Antonescu sprejel vabilo nemššega zunanjega ministra von Ribbentropa in je ^mel z njim podroben ->ri 'atel i sk i razgovor.
Oh zaključku obiska je bil maršal Antonescu gost maršala Goringa. Po razgovoru o skupnih gospodarskih tn političnih vpra-šaniih je Goring priredil sprejem, ki so se ga udeležili razen spremstva maršala Antonesca tudi številne ugledne nemške osebnosti
Berlin, 14. febr. s. O Hitlerjevih razgovorih z maršalom Antonescom so nemški listi objavili danes nekaj komentarjev »Bdrsenzeitung« beleži, da so bili ti razgovori tem važnejši Ker so bili v času, ko se pripravljajo novi odločila ukrepi ki no-do v borbi proti skupnemu sovražniku zagotovili zaključnr zmago Brezpogojno sodelovanje vodie rumunske države za evropsko stvar predstavlja enega tzmsd glavnik fttniteljev pri r^vvp^nlzatfr kon^nenta Moralne ln Ideološke osnove za to reorganizacijo so bile že v času vojne postavljene.
čili 8 angleških letal, 5 v Libiji, 3 pa nad Malto.
Sovražna letala so napadla mesto Ar-gos v Grčiji, žrtev ni bilo. Nekaj stanovanjskih poslopij je bilo lažje poškodova nih. Angleška letala so se v pretekli noči pojavila nad okolico C' ' nije ln so odvrgla nekaj rušilnih ln zažigalnih bomb. V Biancavilli in S. Maria di Licodljl je bilo med prebivalstvom 6 ljudi ubitih 8 pa ranjenih. Neka' civilnih pos'onl» |<> bilo hude poškodovanih. V bližini Agrigenta je bilo na področju občine Santo Stefano Quis-nuini najdeno razdejano sovražno letalo
hudo napetost ki jo bodo prinesili prihodnji meseci.
»Daily Telegraph« zahteva od vlade po spešenje oborožitve in večje odlomim^sti ki naj zopet popravita britansko smolo in potegavščino, ki si ;o je morala pustiti do pasti List piše da že celo stoletje nobeno sovražno bojno brodovje ni tvegale p'o<vbe skozi Rokavski preliv vzdolž britanske '.>ba le. »Daily Ma.il« govori nadal'e o 2'obok preresmosti ki jo je dogodek pred Dovrom povzročil v vsej deželi in sodi. da sii je mogoče samo s pomanjkljivo udarnost io bn tanskega letalstva razlagati kako ie mogla nemška admiraHteta spraviti svo'e bojne ladje skozi Rokavski preliv ne pa okrog severne Škotske kakor so v Angliji pričakovali.
Tudi list »News Chronicle« zahteva v svojem komentarju izoremembf v vladnih metodah in le »Darlv Herald« nagona proti temu da bi se zaradi britanskih porazov sprožil a vladna kriza.
Z možnimi posledicami uspelega nemškega pomorskega manevra glede na nofek voine v bližnii bodočnosti se bavi »Man-chester Guardian« ki piše med drugim: Pričakovati moramo, da bo Nemci ia imela v kratkem siicer majhno toda izredno udarno vojno brodo>vje Strnitev nem^h voinih ladij, ki se je izvršila pred našim nocom bo zelo koristila t-ud' Japonski, ker bomo s~<iai pri hijeni obdržati v angleškem vodovju gr»-tovo1 število bojnih lad;i Narava pa bo tudi zaflkrb''enost Sovjetske Rus:je ki se bo morala naibrže odre?i svojemu umnju v osvoboditev Leningrada sipomfadi ki ne bo mogoča ^'ede na nerremaHiivo povečan ie na^neotnikove vojne mornarice v Vzhodnem moriu.
Ankara, 14. febr. d Turški radio ie snoči razširil izčrpno poročilo o napadu an 3'eške-ga letalstva na nemški okloonici »Scharn-horsit« in »Gneisenau« ter na križarko »Prinz Eugen«. Komentar turškega radia je zlasti naglasi!, da so imela angleška letala za svoj napad 20 ur ča«.a in da so morale nemške bojne ladje medtem napraviti 400 km dolgo pot. Navzlic tem tako izredno ugodnim in velikim napadalnim možnostim pe so nemške ladje lahko neovirano preplule Dover sko ožino s Čimer je nemško voino brodovje. ki so ga Britanci že ponovno označili za izgubljeno, izvršilo nalogo izrednega pomena in napora.
Železna in prema volja maršala Antonesca pravi »Lokalanzeiger« je še bolj poglobila prijateljstvo med Nemčijo in Rumu-nijo, ki je doseglo vrhunec v tesnem bratstvu na bojnem polju. Oba naroia se pogumno borita na skupni fronti. To zavezništvo bo tudi v bodoče rodilo mnogo sadov. Za sedaj je tu vojna, trda borba, ki zahteva najboljše energije, toda prav zaradi tega ima obisk Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu poseben pomen. Ta obisk je dan pred novimi dogodki podčrtal, da je rumunski narod trdno uvrščen med branitelje nove Evrope, v kateri si je Ru-munija zagotovila važno mesto.
>Volkischer Beobachter« in irugi listi kratko beležijo veliko obnovitveno delo maršala Antonesca v Rumuniji in opozarjajo, da predstavljajo velike žrtve rumunskega naroda, ki jih je doprinesel za svojo notranjo reorganizacijo in ki jih je prispeval za zmago v borbi proti sovražnikom kontinenta, najboljše jamstvo za politično, socialno in gospodarsko bodočnost rumunske države.
Izid predsedniških volitev na Portugalskem
Lizbona, 14. febr. s. Včeraj so bili objavljeni definitivni rezultati predsedniških vo_ litev na kontinentalnem ozemlju PortugaL ske Izmed 906.880 '-pisanih volilcev jih je glasovalo za Carmono 822 802 ali 90.7 odstotka.
Francoski notranji minister v Alžiru
Vichy. 14. febr d S pristojnega mesta javljajo, da bo 22. februarja francoski no tranJi minister Pierr« Pucheu odpoto-val v Al Ur V teku svoje« ootovani« ki bo tre ialo 14 dni bo notmnii tainivter insolclr«' unmme obksti v Aliim ter bo proučeval možnosti razširjenja in povečani« industrijske proizvodnje tega francoskega področja.
Tokio, 14. febr. (Domei). S pristojnega .nesta so včeraj v Tokiju objavili, tia so japonske čete po srditih borbah z nasprotnikom in navzlic njegovi izredno trdovratni obrambi zasedle si.igapursko železn ško postajo. Na pristojnem mestu označujejo odpor britansKili čet kot nepričakovano srdit, japonske čete so nadalje izvršile vrsto si-iovitUi napadov na iiingsdook in Imperial-dock in nasedle več ontan^kih postojank na takozvaneui »AkeiusKeui griču«, kjer stoji paiača singapurskega generalnega guvernerja. Po zadnjih vesteh, ki so >ceraj dospele v Tokio s s.ng-*p«ir3kega bojišča, je oil sovraziuK po silno krvavih bombah potisnjen v Singapur.->.iein nie-tu dalje p»oti vzhouu. V peteK zjutraj so bile japonske čete po inforniacijaa, ki so j ii dali na «az-polago z uradnega jupons>vuga mesta, ka<<e 3 kin oddaljene ou pra,vega me tn. ga središča. Medtem so ju^oiisKe čete prourle dalje. Posebno o^oicene borbe se ta čas razvijajo OKrog siiig^pmskcga toipauroiiia.
Tokio, 14. febr. »U^meij. Včeraj ob lu so japonske čete prourie ao siugapuiskeg • aipouroma v sevei ozapadnem preimes.jU Aingapuiskega mesia. o poobiasccae atran; potrjujejo, ua nuui sovražn.k v tem predmestju ogorčen oapor.
ioKio, 14. tebi (Domei). Po poročihn, ■vi so z merodajnega mesta iospela v Tokiu v petek zvečer, so japonski napauj na Sin gapurskem otoku usmerjeni v prvi Visti na imperialdocks m Kingdocks. Vedno novi japonski oddelki prihajajo s severa in na-uaijujejo pot v južni smeri preko mesta, mimo strogega mestnega središča. Japonske čete so ze zaseule rez-denco britanskega generalnega guvernerja in upravno ^a iačo v tako zvanem vladnem djiu mesta. iN'a severni obali S ngapurskega oloKa so oile izkrcane nove japonske Čete vzhodno o", nasipa, ki veže otok z Johore Baluujem. Te japonske čete so bile lakoj usme.jene v napad proti sovražnemu pomorskemu oporišču Seietarju.
Hudi boji za vodovodne naprave
Tokio, 14. febr. d. Vsa japonska poročila s fronte javljajo o silovitih pouličnih borbah, ki se nadaljujejo v singapurskem mestu, japonsko letalstvo medtem brez prestanka silovito napada poslednje sovražnikove obrambne postojanke, do katerih še ni prodrla japonska pehota. V sing&pursko mesto in v predmestja prodirajo zmerom močnejš japonski oddelki, ki prihajajo povečini s severnega dela sin-gapurskega otoka in brez odlašanja posegajo v borbo. Britanske in avstralske čete se še vedno obupno upirajo, toda vojni dopisniki javljajo, da od četrtka ponoči vrhovni poveljnik sovražnikove obrambe ne more več sistematsko razporejati preostalih sil za kolikor toliko učinkovito obrambo proti napredujočim japonskim oddelkom.
Poleg singapurskega mesta je drugo prizorišče borb na singapurskem otoku skoraj točno na središču otoka, kjer se sovražnikove čete prav tako še vedno branijo med dvema velikima vodnima rezervoarjema, ki oskrbujeta singapurskl vodovod, toda tudi položaj teh britanskih čet je docela brezupen. Japonci napadajo sovražnikove postojanke na tem mestu od vseh strani hkrati. Rezervoar, ki leži višje proti severu, Sq včeraj silovito napadle japonske čete, ki prodirajo od Sembavanga v južni smeri. Drugi oddelki japonske pehote, ki prodirajo od Kranjija v južni smeri, so prav tako prešli v napad in so pritisnili na sovražnikove oddelke med obema vodnima rezervoarjema z zapadne strani, po zadnjih poročilih so bili britanski oddelki na tej točki napadeni tudi že iz jugovzhodne smeri. Ta poslednji napad je izvedel oddelek japonskih čet, ki so po okupaciji letališča Tengah ln Ulu Pentang prodrle dalje v južni smert. Glavnina teh japonskih sil se je tik, preden je dosegla singapursko mesto, razcepila v dve skupini katerih ena se sedaj bori v južnem delu singapurskega mesta, dočim očiščuje drugi oddelek gnezda britanskega odpora v severozapadnem delu mesta. Potem, ko »o bile japonske čete zasedle dirkališče južno od Payar Lebanga, so posamezni oddelki nadaljevali prodiranje v severovzhodne dele mesta, zlasti v one blizu aerodroma Kallanga. Poročila japonskih vojnih dopisnikov s Singapurskega otoka tudi ja\ 1 jajo, da so Japonci že prisilili k molku baterije britanskega težkega topništva pri Changiju na vzhodni obali otoka. Videti je. kakor da bodo Britanci ~edaj skušali pritegniti v obrambo tudi svoj? redke preostale ladje, ki ao fle v stnga-purski luki in ki jih niso uničili japonski bombniki.
Nobenega angleškega odpora v zraku
Tokio. 14. febr. (Domei.) Japonski glavni stan objavlja:
Močne skupine japonskih bojnih in bombnikih letal so 13. februarja dvakrat prele tefle letališče Palembang V boiih ki sc se -azvili dopoldne v zraku so japonska letala sestrelila oet sovražnih letal Htm Hurricane -ned katerimi dva nista bila * z<=ne*!iivost!o ugotovi iena V nadednMh botib i» bile M-»trelienih	oe» Hi.rriceno* «
i*no letelo vr»te Si>'tfir« medtem ko tc oddelki japonskih bombnikov uničfli na tleh 4 velika sovražna letala. V letalskem spo-
padu je bil izgubljen en iaponski bombnik, nekega drugega pa pogrešajo.
Drugi oddelki japonskih bombnikov so nato osemkrat po vrsti napadli sovražniko ve postojanke pred japonskimi silami na kopnem Sovražnikova topniška p'®tojanka v bližin; s'užbene rezidence britanskega generalnega guvernerja na severozapadni obali pn Imperialdocku je bila uničena skupaj z vsemi ve' m topova. Nadalje ie iaponsko letalstvo učinkovito podpiralo napredovanje iajvnskih kopnih sii. Japonske letalske sile so bile v vsakem primeru gospodar polo žaja na singapursk m bo išču in niso nikjer na'cte1e na obrambo sovražnega letailstva
Angleško topništvo uničuje lastne zaloge
Tokio, 14. febr (Domei ) Ve.-ti <z Singa pura iavljajo. da ie britansko t' pništvo pri čelo obstreljevati wo;a lastrw> sk'adi;ča pe troleja retro!eiske rezerv<.<ane n razm vo la ke narn-ave na tistih delih S ngannr^kega '»roka. k še niso v latvnsk^ pi«esti To rav nanje brtan^kega topništva zHjui vtis ka y'rr da bodo Ang!ez; orm/kusil vse da bi nobena voiaška naprava ne nnšla v rv».est japonskih čet Voini d'inisn^V nek*ga ia oop ke^a 'ista 'avlja 'Z Sinuarvura da se v>\T-a/n'kove čete vedno obunno brani jc. v kavčukovih nasadih ki se razprostirai^ •-evemci n vzhoinr- od S'noanura
Sporočilo angleškega poveljnika
Sanghaj, 14. febr. d. Iz Canberre javljajo da je avstralski vojni minister Forde baje prejel iz S:ngapu-a brzojavko generala Per-cyvala. poveljnika singapurskih čet. ki javlja, da se britanske imperialne čete še vedno branijo v singapurskem mestu, dasi so Japonci številčno popolnoma v premoči in je britanslca obramba zaradi tega docela vezana.
Berlin, 14. febr. t,. Bivši japonski generalni konzul v Singapuru, Kencurumi. je dal poročevalcu lista »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« zanimivo izjavo, v kateri je v 7 točkah podal glavne vzroke bliskovitega padca Singapura Japonski diplomat je pripomnil, da so mnogi politični in voja?.Ui krog celo na Japonskem smatrali, da bo ie težko mogoče realizirati tak podvig. Japonski diplomat je dejal:
1. Izbruh sovražnosti v Evropi je po av gleški sodbi zboljšal položaj v vzhodni Aziji. 2 V smislu angleških iluzij bi bila morala kmalu nastopiti kriza za obe evropski sili trojnega pakta. 3. Angleži in Američani so bili trdno prepričani, da Taj, «1 bi naj sklenil zavezniško pogodbo z njimi, nikoli ne bo dovolil prehoda japonskim Petana preko svojega ozemlja 4. Angleži eo predvsem menili, da bodo Zedinjene država s svojim jakim gospodarstvom prisilile la^ ponsko na kolena. 5. Propaganda, ki jo je razvil Duff Cooper v Singapuru, je v odločilni meri kriva, da so precenjevali Obrambne naprave pomorske trdnjave in da so bili celo angleški vojaški krogi prelahko-miselno prepričani, da otoka ni mogoče zavzeti, pri čemer Cooper ni nehal razglašati na vse strani sveta, da bi se sleherni poizkus Japoncev napasti Malajo ali Singapur, klavrno ponesrečil. 6. Angleške oblasti v Singapuru so se preveč zanašale na zainteresirano propagando črungkinga, po kateri naj bi bila Japonska vojaško, predvsem pa gospodarsko zaradi dolge volne proti Kitajski oslabljena. 7. Vojaške oblasti v Singapuru, s katerimi je Imel japonski diplomat mnogo stikov, so bile trdno prepričane, da so vojaške naprave na Malajskem otoku popolnoma nezavzetne, tem manj ker bi angleško vojno brodovje
Madrid, 14. febr s. Špansko zunanje ministrstvo je objaviio naslednje službeno poročilo:
V skladu a prijateljsko ln nenapadalno pogodbo z dne 17. marca 1939 in dodatnim protokolom, sklenjenim med Španijo in Portugalsko, po katerim so določene ne_ posredne izmenjave misli, sta se v Sevilli sestala španski državni poglavar general Franco in zunanji minister Serrano Suner z načelnikom španske vlade in zunanjim ministrom dr. Oliveiro Salazarom. O priliki teh razgovorov, ki so potekli v prijateljskem duhu, ki Je značilen za odnose med obema državama so bila proučena vsa politična in gospodarska vprašanja splošnega značaja, kakor Izhajajo iz sedanjega svetovnega položaja, kakor tudi posebna vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Sklenjeno je bilo. da bosta obe vladi tudi v bodoče ostali v najtesnejšem stiku, kar »e tiče obrambe skupnih interesov in kakor določajo sklenlene pogodbe Razgovorov sta se udeležila tudi Španski poslanik v Lizboni Nicola Franco in portugalski poslanik v Madridu dr. Teotonlo Pereira.
Sevllla, 14 febr. ». Portugalski min predsednik Salazar ti 1e včeraj ogledal Ha.
tedralo in nekatere spomenike v Sevilli. Popoldne je odpotoval nazaj na Portugal-
Prodiranje v Birmi
Sanghaj, 14. febr. u. Iz puoo.aš enrga angleškega vira se je zvedelo, la so pričeli Japonci na birmanski fronti po padcu Mar-tabana izvajati pritisk vzdolž reke Salween tudi proti Tatonu. ki je okrog 70 milj oddaljen od birmanske ceste. Severnozapadno od Martabana so Japonci izkrcali nove kontingente svojih sil. (Stampa Sera.)
Proti Sumatri in Javi
Bangkok, 14. febr. u. Iz Batavije poročajo, da VVavell in njegov štab neprestano pričakujeta japonski napad na Sumat;o in Javo. glavni pacif.ški postojanki, ki sta angleškim, ameriškim in nizozemskim silam še preostali na južnozapadnem področju Pacifika. (Stampa Sera.)
Angleško snubljenje Indijcev
['okio, 14. tebr. (Domei.) Londonski poziv Indiji, nai imenuje svoje zastopnike v britansko vojno vlado m vojni avet za paci fi.-ko bojišče označujejo v tokijskih krogih kot obupno prizadevanje Angliie. da bi gle de na obupni položaj Singapura še oh 11. uri skušala rešiti usodo imperija V tokij ikih političnih krog'h sklepajo iz te »velikodušne londonske ponudbe« da bi Anglija rada indijsko ljudstvo še globlje zaplttla v borbo na Pacifiku. V Tokiju pripomimajo k temu da bo Indiia postala samo preprost plen Anglije, ako bi bila tako naivna, da bi se ravnala po egoističnih londonskih željah.
Kitajska univerza
v Jenčingu zaprta
Peking, 14. febr. s. Poveljništvo japonskega ekspedicijskega zbora v severni Kitajski poroča o dokončni zatvoritvi univerze v Jenčingu. Univerza je bila že začasno zaprta ob izbruhu sovražnost' med Japonsko in Kitajsko zaradi svojega sovražnega zadržanja dio Japoncev.
lahko pregnalo vse sovražne sile, ki bi poskusile Izkrcati se na polotoku.
Vsi vedo, je Kencurumi nazadnje dejal, kakšen konec so pričakale najboljše angleške ln ameriške bojne ladje na Pacifiškem oceanu, in vsem je tudi znano, zakaj angleški admiraliteti ni bilo mogoče poslati ojačenja s Sredozemskega morja, kjer ?o le še ostanki vojnega brodovja, ki ga ;e decimiralo itali'ansko vojno brodovje. Ti ostanki imajo na tem vojnem področju še vedno več kot dovolj opravka. Ko so Angleži končno zavedli, kako nesmiselno in smešno je bilo njihovo prepričanje, da so nepremagljivi, je bil Singapur že Japonski.
Vojna se mora razširiti na vsa sovražnikova ozemlja
Tokio, 14. febr. (Domei). Podpredsednik Japonske informacijskega urada Okomura je imel včeraj po radiu govor, v «.aterem je naglasil:
»Prava vojna se pričenja šele sedaj in ne smemo si predstavljati, da znači padec Hongkonga, Manile ln Singapura ustavitev vojnih operacij Cilj vojne, ki jo vodi velika vzhodna Azija, je organizacija novega svetovnega reda. Sedanja vojna se zaradi tega ne končala prej, preden ne bodo sedena vsa sovražnikova ozemlja. Za zmago nad Anglijo in Zedinjenim! državami je treba zanesti vojno na vsa sovražnikova področja, ne izvzemši Indije.
Okomura je zaključil svoj govor, da no potrebnih še mnogo žrtev, toda Japonska mora biti zmerom odločena dobiti to vojno, čeprav bi zato bilo potreba na stotine bitk.
sko. Na postaji so se poslovili od njega zunanji minister Serrano Suner in druge visoke osebnosti. Salazarja sta spremljala tudi portugalski poslanik v Madridu in španski poslanik v Lizboni.
Lizbona, 14. febr. a Ministrski predsednik Salazar »e je davi vrnil iz Seville v Lizbono
Lizbona, 14. febr. s. Portugalski tisk opozarja na značaj in pomen razgovorov, ki sta jih imela Franco in Salazar v Sevilli. Listi naglašajo, da je bila to nova manifestacija prijateljstva Španije in Portugalske.
»Diario de Manha« pravi, da pomeni potrditev teh odnosov v okviru sedan^ga mednarodnega položaja važno politično afirmacijo za vso Evropo, tako da sestanka evropski kontinent ne more prezreti. »Seculo« zatrjuje, da je na sestanku v Sevilli prišla do izraza volja obeh vlad, rta o'ačita in še nadalje razvijata medsebojne politične ln gospodarske odnose tako, da bosta lahko obe državi predstavljali enoten blok glede na sedan.1? dogodke List pravi, da bo sestanek imel še pomembn«* učinke v nadillnjem razvoju obeh drtav
»Journal do Cormereto« pripisuje —Ha-
ku v Sevilli zgodovinski pomen, ker je sedaj iberskl blok znatno ojačen.
Angleški poraz pri Dovro
Odmevi bitke v Rokavskem prelivu — Zopet hudo razočaranje v angleški javnosti
Maršal Antonescu pri Hitlerju
Razpravljala sta o političnem in vojaškem položaju
Potrditev prijateljstva Španije in Portugalske
Komunike španskega zunanjega ministrstva
Krivda za padec Singapura
Japonski diplomat o angleških utvarah
Navodila ob uvedbi družinskih doklad
Delodajalcem
Ustanove socialnega zavarovanja so pričele razpošiljati prijave za družinske do-klade. Delodajalci naj jih izroče do doklad upravičenim družinskim poglavarjem (tudi onim, ki so v staležu bolnikov, a so še pri njih v službi), da jih izpolnijo, ter oskrbe potrebne dokumente. Nato naj delodajalci prijave družinskega stanja zopet zberejo. pregledajo, če so podatki točni ter če so potrebni dokumenti priloženi. Ce je oboje podano, podpišite družinsko prijavo na drugi strani spodaj, potrdite delojemalcu prejem dokumentov ter jih nato pošljite skupaj spete s prijavo družinskega stanja pristojnemu zavodu socialnega zavarovanja.
Do doklad so upravičeni tudi nestalni delavci, torej tudi oni, ki delajo samo po nekaj dni. Zato razdelite tiskovine tudi njim.
Opozarjamo, da morajo biti vsi potrebni dokumenti priloženi, ker sicer Blagajna za izplačevanje rodbinskih doklad doklad ne sme izplačati.
Zberite podatke ln sporočite, koliko tiskovin o imovinskem stanju po § 45. zakona o zavarovanju delavcev rabijo vaši delojemalci in jih naročite pri Zavodu ali njegovih poslovalnicah. Delojemalci bodo rabili ta potrdila samo za dosego družinskih doklad za starše.
Družinski poglavarji v smislu naredbe o družinskih dokladah so vse bolniškemu zavarovanju zavezane osebe, poročene samske, moški, ženske, ki s svojim zaslužkom vzdržujejo katerokoli do doklad upravičeno osebo (zakonsko ženo. otroke, brate. sestre, vnuke, vnukinje, starše). Točnej-ša določila o družinskem poglavarju in o pogojih, ki dajejo pravico do doklad za
posameznega svojca, so razvidna lz navodil k prijavi družinskega stanja.
Delojemalcem
Prijave o družinskem stanju izpolnite čitljivo! Navedite le resnične in natančne podatke! V prijavo vpišite le otroke do 18. leta starosti, ker se po čl. 4. odst. 5. naredbe z dne 17. I. 1942 upoštevajo pri določanju višine doklade samo vzdrževani otroci, ki imajo pravico do doklad.
Osebe, ki so bile zaposlene ln zavarovane pri zavodih socialnega zavarovanja, pa danes niso več, naj zahtevajo družinsko prijavo osebno pri pristojnih zavodih. Ob vrnitvi družinske naj se izkažejo z osebno izkaznico, v prijavi sami pa naj zabeležijo, da so sedaj brez posla.
Dokumente za priznanje družinskih doklad, naštete v prijavi družinskega stanja, izdajajo občinski ln župni uradi in so prosti vseh taks.
♦
Delodajalci se obračajo na ustanove socialnega zavarovanja z različnimi vprašanji in pritožbami glede predpisa prispevkov. delojemalci pa. zakaj družinske doklade za december še niso Izplačane.
Prizadetim odgovarjamo, da naredba Visokega komisarja z dne 17. I. 1942-XX št 3. vsebuje le nekaj najvažnejših določb o Izplačevanju družinskih doklad, večji del predpisov še ni izšel. Dopolnilna naredba Visokega komisarja, ki bo kmalu Izšla, bo dala odgovor na vsa vprašanja in pojasnila vse nejasnosti.
Ustanove socialnega zavarovanja bodo pričele nakazovati družinske doklade že prihodnji teden.
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine
ceste sta Ifisblp' skeiti živilskem trgu
Poziv zelenjadarjem in premožnim gospodinjam
Ljubljana, 13. februarja
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kcnsumentov. pridelovalcev in proda laicev je mestni tržni urad Visokemu komisanatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter iih je ta odobril.
Z odlokom VIII/2. ši. 21'4 Visokega ko-misariata veljajo za Ljubljano določene naj višje cene od ponedeljka 16 februarja 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati in plačevati v ceniku navedeno blago, so naslednje:
Zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 1-20 L, zeljnate g'ave na debelu 0.80 L. kislo zelje zeljariev z obrtnim listom na drobno 2.50 L kmečko kislo ze'je na drob no 2 L. repa na drobno iznod 10 kg 0.7^ L rena na debelo 0.60 L. kisla repa 2 L otreb rdeče zelje 3 L otreb ohrovt 2.5^ L repne cime 1 L. brstnati ohrovt 5 L ko'erabice 3 L. rumena koleraba 0 80 L rdeča pesa 3 L. rd eči korenček brez zelenja 3.5^ L. rumeno korenje na drobno 1 L. črna redkev 1 20 L os.naženi hren 3 L. šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L. peteršnlj 4 L por 3.50 L. zeflena 4 L, domača čebula 2.50 1:<re. ša'ota 3 L. česen (25 glavic na kilogram)
5	L. otreb!jena endivija 4.50 L. otrebljeni veliki motovileč 8 L otrebljeni mali motovileč 12 L. otrebljeni domači niivski radič (ckorija) 4 L, suhi v škafih sni jeni radič 10 L mehka š>inača 5 L liter suhih bezgo-vih jagod 6 L kilogram suhega šipka 8 L. kilogram suhega lipovega cveria 20 L. — Domača iakolka: 1 vr*ta kanadke dolenjska vo^čenka. renete (Harbertova, šampanjska, landsberika kaselska. Baumannova)
6	L: II. vrsta: kosmači zelenci tafelčki. rozmarinčki, carjevič 5 L: ITT vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 4 L. Domači orehi na drobno 11 L. orehova jedrca I. vrste 38 L orehova jedrca II. vrste 35 L. Jajca po 1.75 L.
Kier ni posebej naveden liter vefljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te
cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini ker je za blago uvo ženo iz drugih pokrajin v veliavi cenk za zelenjavo in sadje št. 9 (na rožnatem papirju). Posebno pa opominjamo proda jaTke in prodajalce da mora bit' po teh cenah naprodaj vse blago v takem stan-u kakoT je opisano v ceniku. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bit-vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu m v Nlo-stah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih na ozemlju mestne obč'ne.
Na željo zelenjadarjev so bile pred 14 dnevi prav znatno zvišane cene p*>vrtnini čeprav so na zvišanje pristale zastopnice konsumentov s težkim srcem To so pa sto rile, keT so se zanesle na uvidevnost zele-n;adariev da bo spet dosti dobre novrtnine na živilskem trgu. Toda uvidevnost kon-sumentov in oblasti so upoštevali le redk zelen;adarji saj še vedno prihaja 'e ma!r novrtnine na trg čeprav so cene zvišane do skrajnosti Pač ma se gospodinje pritožujejo da je pod stojnicami večkrat dost' ze leniave samo za izbrane gospodinje Prav tako pripoveduiejo. da :e po vrtnih delih mesta promet od dne do dne bolj ž;vahen Zato mestno poglavarstvo prav resno opo minia producente in konsumente da je prikrivanje blaga zelo strogo prepovedano, enako kakor prodajanje nad dopustn-mi naj višjimi cenami. Tsto velja seveda za pcepla čevanje saj je tudi že sodišče imelo onra viti z gospodi n * ami .ki so razno^TStn" b'ago plačevale nad domrstno ceno. Posebno se pa gospodinje pritožuiejo zaradi predragih jajc. čeprav ob tem času nj:h cena vedno pada Da ne bo razočaranj, je treba vsem ki zadržujejo raznovrstno blago, ga kupf-čijo in draže na kakršen kol? način, taz-odeti da so se že zače'e n*inatančneiše pre i sika ve po vsem mestu obenem s splošnim zasledovanjem izkoriščevalcev težavnih razmer.
Uboj mladega Zaledja
Ljubljana, 14. februarja V zvezi z lažnivimi govoricami, ki so jih razširili komunisti o smrti malega Zaletlja, glede katerega so trdili, da se je utopil v Krki, čigar umor pa je bil ie sporočen slovenski javnosti, objavljamo pojasnila vsem tistim. ki imajc še nekoliko dobrega srca in človeškega čuta, kako se je stvat v resnici zgodila:
Lovskega čuvaja Zaletlja iz Podbukovja so komunisti gledali po stran\ ker je bil znan po svojih verskih čustv,h in zato na sprotem komunističnim načelom. Dne 22. novembra 1941 ziutraj so trije zločinci, ki so si nadeli uniformo bivše jugoslovanske voj ske, potrkali na vrata njegov hiše. Žena, ki je mislila, da se je vrnil njen mož, je odprla vrata in zločinci so vstopili ter takoj namerili pištole in puško na ženo
Žena. ki je bila brez orožja, se seveda ni mogla braniti Zločinci so preiskali hišo in brskali povsod, ker pa niso našli moža. so izjavili, da se bodo vrnili ko se bo vrnil Nekdo je celo povabil ženo naj se za'oži z vodo. kajti kasneje ji ne bo več dovoljeno oditi z doma.
Ko je žena stonila iz hiše. je ed"n izmed treh zločincev deial Zaletijevim otrokom ki so vsi prestrašeni vstali in v strahu pričakovali kaj se bo zeodilo d* ho eden izmed njih umorjen. ako se njih oče ne bo vrnil
Nekaj minut nato. in sicer ob 6.30 ziutraj se je lovski čuvaj Zaleteli vinil domov, toda ob vstopu skozi odprta vrata se je znašel pred banditom, ki je nameril proti njemu orožje. Lo\>ski čuvaj pa te bil urnej ši in ga je prehitel s svoio lovsko puško Zločinec je tedaj napra\n1 korak nazaj in se skril. Zaletelj pa je izkoristil ta trenutek za beg.
Medtem sta dva starejša Zaleti lev* otroka. in sicer 14letni Anton ir. 9letni Jožef, izkoristila beg ostalih dveh otrok, ki sta ob ropotu zbežala čez prag in splezala skozi okno z namenom, da bi zbežala, toda bandit ki fe spremljaH ženo. ko je šla po vodo. in ki se je tedaj vračal, ju ie začel zasledovati Ko ju je dosegel, je zgrabil malega Jožefa >n ga vlekel proti reki. medtem ko se ie prestrašeni Anton skril med grmovje Kmalu nato je slišal kako je mlajši bratec vpil: Oče na pomoč! Potem ni slišal nič več. Zločin je bil izvršen.
V zaprti in zapuščeni h'ši pa oče in mati molita, da bi žrtev malega nedolžnega otroka ne bila zaman in da bi se doba mirv zasmejeta slovenskemu ljudstvu v okviru pri-vičnega miru Italije, ki je mir Rima.
Grof Ciano sprejel madžarsko kulturno delegacijo
Rim, 14. febr. s. Grof Ciano ie včeraj sprejel madžarsko kulturno delegacijo, W je prišla v Rim na redno letno zasedanj mešanega italijanskega in madžarskega kulturnega odbora. Zunanji minister je imei z delegacijo dolg in prisrčen razgovor
CosDOdarstvo
Zakon o namestništvu
*ga regenta
Pred nekaj dnevi je bil predložen madžarskemu parlamentu zakon o namestni-štvu državnega upravitelja (regenta). Zakon je zbudil splošno pozornost, ker dobiva ž njim ustanova državnega upravitelja trajnejšo osnovo, ki ni več vezana samo na osebo sedanjega državnega upravitelja Nikolaja Horthyja. Novi zakon določa namreč namestništvo državnemu upravitelju za primer, če bi bil kakorkoli zadržan ln bi svojih poslov ne mogel opravljati, obenem pa predvideva tudi primer, da postane mesto državnega upravitelja sploh nezasedeno.
Kakor pišejo madžarski listi, je ureditev tega vprašanja, kakor jo določa zakonski osnutek, strop-o v skladu z madžarsko ustavno tradicijo, ki je že v najstarejših časih poznala coločbe o namestništvu državnega poglavarja za primer njegove zadržanosti ali drugih ovir za izvrševanje vrhovnih državnih poslov. Namestnik kralja je bil palatin. obnova te ustanove pa je danes lz raznih državnopravnih razlogov nemosroča. Zato s« novi zakonski osnutek ne oddaljuje od n ve madžarske ustanove državnega upravi jstva. ki jo jemlje za osnovo tudi Dri dol- čanju namestništva vrhovnega državnega poglavarja. Glavna skrb zakonodajalca pa je bila. da se najde možnost za izvolitev primerne osebe namestnika po poklicanem državnem organu. Zato novi osnutek amči državnemu upra-viteliu pravico kf didiranja oseb. ki pri-halajo za vršitev teh poslov po niesrovem mnenju v poštev. obenem pa mu daje pravico. da kandidata za katerega se izmed treh predlaganih odloči parlament, naknadno odobri Državni upravitell torej sam predlaga pralamentu tri kandidate, parlamentu pa je pridržana Izvolitev s kvalificirano večino Glasuje se z. vzklikom. Z izvolitvijo namestnika se funkcije državnega upravitelja seveda v ničemer ne spremene
V primeru če bi postalo mesto držav-nga upravitelja soioh nezasedeno (bodisi zaradi smrti ali odstopa sedanjega državnega upravitelja) prevzame njeeov namestnik Izvršpvanjp vsph poslov državnega unravltella do Izvolitve noveea rpg-pnta V tem posrledu nastopa z novim zakonom sprememba v primeri s m-p^ilm zakonom o državnem upravit^stvu k1 je v takem primeru prpdvldpval prphod iiprnvitpljske oblasti na državni svet. namreč na državni senat.
Zanimiva je motivacija novega zakona, iz katere posnemamo nekaj pojasnil: Zakon o državnem upraviteljstvu iz 1.1920 ni imel nobene določbe o namestništvu. Zato je bilo treba to vprašanje povsem na novo proučiti in normirati z novimi določbami. V poštev sta prihajali samo dve ustanovi, vzpostavitev palatinata ali uvedba namestništva. Zakonodajalec se je odločil za namestništvo, ki ga želi vskladiti z vsemi drugimi pravnimi določba*!, ki se nanašajo na državno upraviteljstvo.
Drugi del motivacije utemeljuje posamezne določbe novega zakona in navaja med drugim: Namestnik državnega upravitelja je izvoljen na željo samega regenta, ker gre za izvajanje njegovih poslov. Pri izvolitvi namestnika mora biti regentu zagotovljen vse vpliv tudi zaradi tega, da ne nastopijo kaka trenja, ki bi motila redno izvrševanje najvišjih državnih poslov. Zato prepušča zakon regentu pravico, da imenuje kandidate za namestnike, medtem ko se volilna pravica parlamenta omejuje na odobritev enega izmed treh predlaganih kandidatov. Tudi to ustreza madžarski tradiciji. saj je znano, da je oll palatin kot kraljev namestnik (pred nlegovim kronanjem) izvoljen izmed štirih od kralia predlaganih oseb. katerih dve sta bili katoliške, dve pa protestantske vere.
Za pravilnost in dostojanstvo volilnega akta v samem parlamentu skrbi določba, da mora biti pri volitvl navzočih najmanj tri petine (ali 300) članov parlamenta, zg izvolitev kandidata pa je potrebna kvalificirana večina (najmanj dve tretjini navzočih poslancev) Volitev z vzklikom je utemeljena v madžarski tradiciji.
Cenejši sladkor
Rim, 14 febr. s. Minister za kmetijstvo in gozdove je odredil za potrošnjo v prihodnjem mesecu kristalni sladkor name-stu dosedanjega rafiniranega sladkorja v prahu. Ta sladkor se bo tako na debelo kakor na drobno prodajal po 15 centnzl-mov za kilogram ceneje kakor sedanji sladkor.
Povratek italijanskih
državljanov iz Irana
Sofija, 14. febr. s. Snoči so prispeli lz Turči'e v Sofijo štirje italijanski ter 50 madžarskih državljanov. Vsi se vračajo lz Irana.
Urad za delo v Dalmaciji
Zara, 14. febr. s. Guverner Dalmacije je odredil razpust vseh tistih ustanov bivše jugoslovanske države na ozemlju, ki je bilo priključeno pokrajinam Zara, Spalato in Cattaro, ki so imele sindikalne in gospodarske namene ln funkcije. Prefekti v omenjenih pokrajinah bodo Imenovali komisarje kot likvidatorje razpuščenih ustanov. Namesto teh ustanov bo posloval urad za delo v Dalmaciji, ki bo nadaljeval njih delo po sindikalnih in korporativnih načelih fašizma. S to važno odredbo so dokončno
Znatno povišanje glavnice največje italijanske elektrarniške družbe
Nedavno smo na tem mestu opisali organizacijo italijanskega električnega gospodarstva, ki je zlasti v pogledu elektrar. niških podjetjih, vključena v devetih velikih koncernih, od katerih je največji koncem, ki pripada družbi Societa »Edison« v Milanu. Ta družba kontrolira 16 drugih produkcijskih in razdeljevalnih družb ji spadajo v koncern velika elektrarn iška pod etja Cisalpina, CIELI, Orobda ln Bre-sciana. Elektrarne so v okvirju tega koncema združene v družbi Volta, ki ima 810 milijonov lir glavnice.
Družba Societž. Edison ki Je bila že doslej med elektrarnLSkimi družbami po obsegu podjetij in po glavnici na večja, bo sedaj svojo glavnico še znatno povečala, in sicer od 1.6 na 2.5 miliarde lir. Tako bo družba »Edison« postala obenem največja itali anska delniška družba.
Zvišanje glavnice je v zvezi z izvršitvijo novega elektrifikacijskega programa za Italijo, ki predvideva, da se bo proizvodnja električnega toka še nadal e povečala od sedanjih 20 na 30 milijonov kilovatnih ur. Kakor smo že poročali je znašala Italijan, ska proizvodnja električnega toka v letu 1926 6 milijard kilovatnih ur, leta 1938 se ie povzpela na 16.5 milijarde kilovatnih ur, v letu 1940 pa Je dosegla skoro že 20 milijard kilovatnih ur. Sedaj je sestavljen načrt za povečanje proizvodnje električnega toka na 30 milijard kilovatnih ur, tako da bo na razpolago dovolj električnega toka za izvršitev dalekosežnega industria-lizacijskega načrta, tako za nova podjetja, kakor tudi za obstoječa, in bo vrhu tega ustvarjena še primerna kap-citetna rezerva zlasti za ono dobo, ko imajo hidrocen-trale na razpolago manj vode, kakor n pr letos pozimi. Novo razširjenje proizvod, nje električnega toka pa bo tudi znatno pripomoglo k nadal nj1 štednji s premogom, ki ga mora Italija po večini uvažati. •
Kakor smo že poročali so bile v začetku letošnjega leta izdane omejitve glede porabe električnega toka za industrijski pogon, v tej zvezi je bil odrejen tudi skrajšan delovni čas v posameznih strokah. Pozneje so bile izdane tudi omejitve glede zasebne potrošnje električnega toka Do konca aprila mora vsako gospodinjstvo prištediti v primeri z decembrom 20%. Omejitve so bile potrebne zaradi tega. ker je spričo suhe jeseni vodno stanje rek zelo nizko in so rezerve vode pri h'idro-centralah razmeroma majhne. Omejitev zasebne potrošnje je omogočila večjo dobavo toka industriji. Zato je bil odstotek zmanjšanja potrošnje v industriji skrčen od 35 na 20%, v kratkem pa bo zopet omogočena normalna potrošnja, ker velja omejitev zasebne potrošnje do aprila.
Gospodarske vesti
= Carinske dajatve v Ljubljanski pokrajini. Kakor je znano, je Visoki komisar pooblastil ravnateljstvo carinskih služb, da lahko pri carinjenju uvoznega blaga uporablja postavke italijanske carinske tarife, če so bolj ugodne kakor prejšnja jugoslovanska carinska tarifa. Ta ugodnost se daje od primera do primera na prošnjo interesentov, velja pa samo za carinske postavke, dočim velja za notranje davščine in dajatve Še vedno bivša jugoslovanska zakonodaja. »Piccolo« navaja, da so skupni carinski dohodki v Ljubljanski pokrajini znašali lani od 11. aprila do konca leta 43.15 milijona lir, najvažnejše skupine dohodkov pa so bile: 14.24 milijona lir za kontrolno izvozno takso, 13.24 milijona lir za občinske in za pokrajinske trošarine, 5.89 milijona lir za uvozne carine. 3.96 milij. lir pa za luksuzni davek. Od prometa pride na uvoz 217.1 milijona lir, na izvoz pa 186.7 milij. lir.
= Omejitev potroSnje papir'a v Italiji. Iz Rima poročajo, da je minister za kor-poracije glede na potrebno štednje z električnim tokom in pogonskimi sredstvi izdal nove odredbe glede proizvodnje in uporabe papirja in lepenke. S posebno uredbo je potrdil prepoved, ki je stopila v vel "a.
I za kuho. Kdor pa ne vzame kruha, bo ▼ ! bodoče namesto kruha lahko dobil mesečno 4 kg krušne moke na osebo. V gostinskih obratih bodo smeli na odrezke oddajati le kruh v obrokih po 50 g.
= Racioniranje sladkorja v Zedinjenib državah. Iz Nevv Yorka poročajo, da bo v kratkem uvedeno racioniranje sladkorja na vsem področju Zedinjenih držav. Tiskali so že posebno knjižico, nazvano »knjižica za vojno racioniranje št. 1«, ki je tiskana v 130 milijonih izvodih in bo v kratkem razdeljena prebivalstvu. Ta knjižica se nanaša na omejitve potrošnje sladkorja. Vsak prebivalec bo moral navesti, koliko ima sladkorja na zalogi, in mu bodo pri dodelitvi odbili vse količine preko 2 funtov. Za napačne navedbe je predvidena zelo stroga kazen, in sicer do 10.000 dolarjev in do 2 let ječe. Oskrba Zedinjenih držav s sladkorjem se je bistveno poslabšala zaradi vojnih dogodkov na Pacifiškem oceanu. Predvsem je odpadel dovoz sladkorja s Filipinskih otokov. Tudi s Havajskih otokov Je otežkočen dovoz zaradi pomanjkanja trgovinske tonaže. -Pač pa je mogoč še uvoz lz samega ameriškega kontinenta, Iz Porto-rike in zlasti iz Kube, kjer izdelujejo trsni sladkor. Pri vsem tem pa je upoštevati, da kupuje razpoložljivi sladkor na mednarodnem trgu tudi Velika Britanija, ki prav tako računa z dobavami sladkorja lz Kube. Zaradi tega je prišlo že do pogajanj med Zedinjenlmi državami ln Anglijo, ki gredo za tem, da si obe državi razdelita razpoložljive izvozne presežke Kube.
= HOletnica konjske železnflce Linz-5iaidjejevice. Letos poteče točno 110 let, od kar je stekla prva evropska železnica ua tračnicah, in rficer kon'ska železnica is Linza v Budjejovice. O projektu za gradnjo te prve železnice na evropski celini to obširno razpravljali in debatirali, kar ie razumljivo, saj tehniki pre-" niso imeli nobenih izkušenj glede gradnje železniških prog Zato je razumljivo, da je bil prvotni proračun znatno prekoračen. Stroški so bili najprej predvideni na 900.000 goldinar., navzlic štednji pa so narasli na 1,600.000 goldinarjev, ker je bilo treba na vse; progi zgraditi preko 900 propustov in mostov. Prvotno so s konjsko vprego vozili po železnici predvsem blagovne tovore, kmalu pa so pričeli prevažati tudi osebe Za prevoz je bilo treba plačati v prvem razredu 7 in pol krajcarja, v drugem pa 5 kra:'car_ jev za vsako miljo.
= Nova madžarska tvornlca za umetno svilo in celulozno volno. Lani so pričeli na Madžarskem graditi prvo tvornico za umetno svilo in celulozno volno, in sicer v Nyegesujfalu. Tvornične zgradbe so bile lani že dograjene, sedaj pa so pričeli montirati stroje. Po najnovejših vesteh bo tvornica začela obratovati spomladi ali v začetku poletja. Družba »Madžarska Viscoza« d. d., ki gradi to tvornico. je tudi že povečala svojo glavnico od 9 na 12 milijonov pengov.
Qu!s!mgov obisk v Berlinu
Berlin, 14. febr. s. »Deutsche Allgemeino Zeitung« poudarja o obisku norveškega ministrskega predsednika Quisiinga v Berlinu, da ni brez vsakega pomena. da je Quisling, čim je postal predsednik norveške vlade, opravid svoj prvi obisk v Nemčiji. To je rezultat nove politike na Norveškem, ki se je pričela priznavati k skupnosti nairodov germanske rase in kot integralni del bodočega evropskega kontinentalnega kolektivna. Na osnovi takih načel bo norveška zunanja politika odslej konstruktivna v okviru evropske reorganizacije.
likvidirane vse organizacije bivšega jugo- ; ^J^J^J ,ju,Hju' glede	*>-
--	° ločenih vrst luksuznega papir a. Za ostale
vrste papirja so določene meje glede teže
papirja na kvadratni meter, vse z name-
Madžarsko-nemška
trgovinska pogajanja
Budimpešta, 14 febr. s. Zvedelo se je, da so se pričela med Nemčijo in Madžarsko pogajanja za nadaljnji razvoj trgovin, skega prometa med Madžarsko in vzhodnimi deželami, ki so jih Nemci zasedli Nemčijo zastopa pri teh pogajanjih mini-sterialni direktor dr. Schlotterer, Madžar, sko pa madžarski trgovinski minister.
Finski otroci na Švedskem
Stockholm. 14 febr. s. Iz Finske Je prispelo doslej na Švedsko 7000 finskih otrok ki bodo v oskrbi po Švedskih mladinskih zavodih ali pri zasebnikih Napovedani pa so še nadaljnli prihodi finskih otrok.
49&HIIIAJTE V „JUTRU"!
slovanskega režima na tem področju
Likvidacija hrvatskega
urada za emigrante
Zagreb, 14. febr. s. Ob koncu septembra je bil ustanovljen v Zagrebu poseben ur-wi za hrvatske emigrante Pred nekaj dnevi je bil urad likvidiran, ker je opravil svojo nalogo. Kolikor je bilo mogoče, je omogočil Hrvatom, ki so se po razsulu bivše Jugoslavi-e, znašli izven mej nove hrvatske države, da so se vrnili v domovino. Dejansko se je v tem času vrnilo na Hrvatsko okrog 100 000 Hrvatov. Hrvatska država jih je podprla z denarjem in živežem. Skupno so bili zanje izdani 4 milijoni kun. Poleg tega je omen eni urad pri svoji zagrebški podružnici organiziral posebno kuhinjo in zatočišče za žrtve iz Bos. ne V kuhinji in zatočišču je bilo v zadnjem času skupno okrog 6000 ljudi ln eo zanje izdali okrog 400.000 kun.
Huda zima na Hrvatskem
Zagreb, 14. febr. s. V Zagrebu in drugod po Hrvatskem je včeraj nastal zopet nud mraz. Temperatura je v Zagrebu padla na 21 5 stopenj pod ničlo. Zaradi tega so odre. dili zatvoritev ljudskih šol, ki bodo ostale zaprte -io 23. februarja. Na deželi je "meg dosegel višino do 2 metrov, po kraških do. linah pa ga je namedlo kar za 5 metrov, železniški in cestni promet je zlasti v Liki še vedno prekinjen. V bližini Samobora je plaz sneg porušil neko hišo. Trije prebivalci so bili ubiti.
Ciklon opustoSll argentinsko mesto
Buenos Alres, 14. febr. s. Silen ciklon, ki je nastal po nekaj dneh velike vročine, je hudo razdejal mesto Bahija Blanca. Ciklon je trajal 10 minut. 52 ljudi je bilo ranjenih, škoda pa je ogromna. Med drugim je bilo delno razdejano monumentalno mestno gledališče. Poškodovanih je bilo tudi mnogo drusih poslopij v mestu. Brzojavne in telefonske zveze so b'ile docela prekinjene. Zaradi tega tudi Se nI bilo mogoče dobiti nikaklh podrobnih vesti p nesreči.
nom. da se zmanjša potreba kuriva. Pre povedana je izdelava papirja za zavl-anje rož. V detajlnih trgovinah se ne smejo zavijati v papir določeni predmeti (zlasti Izdelki iz usnja, gospodinjski predmeti, stroji in strojni deli, železni deli, knjige, ve-viie, publikacije ter živila, ki so že v originalnih zavoih ali steklenicah) Za vse druge vrste predmetov in živil je dovoljena uporaba le enega lista. Omejena je tudi uporaba papirja za navodila za uporabo določenih izdelkov in uporaba papirja za propagandne in reklamne cvrhe. Pošiljanje reklamnih tiskovin po pošti je prepovedano. prav tako razdeljevanje na javnih prostorih ter afSiranie. Dovoljeno je samo tiskanje in afiširanje javnih razglasov v določenih dimenzijah (največ 35 kvadratnih decimetrov). Plakatirati se sme na vsaki deski samo en izvod. Kjer nI takih desk. je dovoljeno afiširati po eh izvod na razdaljo najman' 200 m. Izdane so vrhu tega omejitve glede tiskanja koledarjev, blokov s koledarji, kakor tudi omejitve glede Izda1an1a vodičev, almanahov ln letnih poročil ln za izdajanje voznih redov Tiskanje vizitk in voščllnih kart, poročnih in smrtnih oznanil je prepovedano. Pisemski papir za zasebno uporabo, za trgovine in urade se bo izdeloval v treh formatih (kot cel list, četrtinski list in memorandum) z določenimi dimenzijami. Omejitve veljajo tudi za kuverte ln se ne sme izdelovati papir za podlaganje kuvert. Prav tako je omejena uporaba škatlic iz papirja ln kartona za opremo proizvodov, ki so v posodah.
■= ZmanJSan.1e obroka kruha na Madžarskem. Madžarska je s 15. januariem letošnjega leta uvedla enotne izkaznice za kruh ln moko za vso državo, medtem ko je b'lo nrel uvedeno racioniranje samo v Bud'mneSti ln v nekaterih večjih mestih na Madžarskem. Kakor sedaj poroča mndSarskl tiskovni urad. je minister za lavno preskrbo spremenil dncedanlo naredbo o razdelitvi moke ln kruha. Od 12. febninrla Je m!?f»n dnevni obrok kruha na 200 medtem ko so dodatni obroki za težake ostali nespremenieni. Tudi je ostala nespremenjena količina moke
Položaj angleškega delavstva
Po italijanskih listih posnemamo v izvlečku članek, ki ga je v angleškem tedniku »Picture Post« objavil znani angleški pisatelj J. B. Priestley o položaju angleških delavcev. Angleški pisec opozarja predvsem na zmanjšanje delovne sposobnosti angleških delavcev v pristaniščih in ladjedelnicah, ki ga ni bilo mogoče ustaviti niti z reorganizacijo pristaniškega dela, kakor jo je bil odreiil minister za delo Bevin. Po mnenju pisca, ki je brez naklonjenosti angleških oblasti na lastno pest obiskal angleška pristanišča, je položaj kritičen zlasti v Liverpoolu, kjer se je pripetilo več sporov. Toda Priest!ey izrecno brani angleške delavce proti napadom, ki so jih bili deležni, pri čemer opozarja na njihov revni položaj, ki da je med drugim vzrok tudi povečanja tatvin in ropov. Med nemškimi letalskimi napadi preteklo zimo so nastale neznosne razmere in angleške oblasti se niso izkazale sposobne, da bi napake odstranile. Zaradi napadov iz zraka so postala n. pr. bivališča pristaniških delavcev v Liverpoolu takorekoč nemogoča. Priestley piše dobesedno;
Delavci so potrebovali nova stanovanja, toda oblasti niso v tem pogledu ukrenila ničesar. Dolga je bila pot, ki so jo morali delavci prehoditi od doma do pristanišča, a nikomur ni prišlo na misel, da bi zanje uvedel prevozna sredstva. Po celodnevnem trdem delu so delavci pričakovali vsaj topel obed, toda le redko so ga dobili, kajti njihove družine so bile preveč oddaljene. Ko človek povrhu vsega ne ve, kje bi po delu spal, ko več dnj povrsti ne vžije tople jedi in mora zjutraj in zvečer napraviti več ur dolgo pot, da pride na delo, tedaj ge mu zbudi odpor in postavlja zahteve. 6e bolj pa je zagrenjen, ko mu danes očitajo, da je slab patriot, samo zato, ker se pritožuje nad tem neznosnim položajem.
VESELI TEATER
NEDELJA:
dopoldne ob 10.30 popoldne ob 14.30 NOV PROGRAM 8T. 15
NEZGODA Gostiteljica: »Goapod Sraka nam zdaj zapoje šaljivo pesem.«
Gost: »Ko sem na mizi prevrnil soln'co, se mi je kar zdelo, da učikamo še nocoj nekaj strašnega.«
»Marlčka, ta servis je star Se petdeset
let...«
»Ne bojte se, milostiva, tega ne bom nikomur povedala!«
Nevarni prebivalci malajske džungle
..^uo od Burme in Siama leže nezedi-njene države Per lis, Kedah in Kelantan, na katere meji zvezna država Perak in v pra-šumah teh držav živijo Sakaji, divje ljudstvo, ki o njem trde, da je v sorodu s Kmezi in ki se zelo razlikuje od Malajcev. Imajo temno polt, lasje so čisto kodrasti, nos ploščat, oči so globoko vdrte, naj silne je pa se kaže na telesu zatečen trebuh imenovan »rižev trebuh« (čeprav riž ka] redko pride vanj). Po inteligenci so jako šibki. Sakaji so prava bitja iz džungle, umejo šteti samo do tri in v sili še enkrat tri in tri, tako da je devet njihov naj višji številčni pojem. Kar je preko devet, se po njihovem mnenju ne da prešteti.
Nihče pri nas ne ve, kaj pomeni življenje v pragozdu ali džungli. Mi navadno mislimo na naše lepe prehodne, varne gozdove in zavidamo popotnike, ki hodijo po toplih krajih; ta gorkota pa je prav za prav edina prednost. Slabih strani je neizmerno.
Potovanje skozi pragozd je boj s priro-do in z ostalimi prebivalci džungle. Z vsake veje, ki se je dotakneš, pade kaka mravlja in te ugrizne; iz močvirnih, često omamljivo vonjavih tal skočijo pijavke, ki v kratkem času izgrizejo noge, da kn kar curkoma teče. Zemeljske stenice se ti zajedo med prste na nogah in ostavljajo globoke luknje; klopi in klošči se ti zarišejo v roke in jih moraš mukoma izruvati,
onoga tako piči, da žrtev kakih 20 mi-
t skače kakor obsedena, rana pa boli vi j ko en dan. Škorpijoni brezobzirno brizgajo svoj strup v utrujene noge in Če slučajno stopiš na drevesnega hrošča, te tako prime, da ga še dolgo pomniš ...
To so »brezpomembne nadloge«. Lahko pa se v goščavi skriva tiger, ki ponavadi čaka, da odide poslednji mož mimo, ker rad napade zahrbtno in neusmiljeno ugrabi svojo žrtev. N. nemogoče, da kje preži leopard ali pa malajski medved. Čeprav slednji na Malaki nj večji od svinje, ima take šape, da človeka prav nevarno rani. Divja svinja često zares divja in beži tako slepo, da skuša podreti vse, kar ji je na
i: pa tudi rinoceros ni nič kaj vesel, Ce sc pokažejo ljudje v pragozdu. Tu in tam ie treba prebresti reko, ki šteje med svoje prebivalce krokodile in čme strupene vodne kače. V travi se iztezajo velike kobre in drugi kačji obri, pa tudi džungelski slon utegne biti včasih od sile bojevit. Čreda slonov je manj nevarna n če jih ne odbija človekov vonj, stopijo bliže m »preiskujejo« novega došleca. Tako so od neki priliki presenetili neko žensko pri kopeli Skočila je na obrežje ;<n vsa osupla in prestrašena obstala. Sloni so jo obkolili in jo svojimi rilci »tipali« po golem telesu. Niso j; storili nič žalega in so mirno odšli. Skriti gledalci so občudovali pogum te ženske, zakaj pretila ji je strašna smrt.* Ce namreč »preiskava« ne bi bila ugodna, bi jo bil kak slon omotal z rilcem. dvgnil kvišku in jo vrgel na tla, nakar bi jo bili neusmiljeno poteptali, da bi bila zmleta kakor kaša. Talca je namreč navada slonov.
Pa tudi če ne bi bilo teh nevarnosti — kako jadno je življenje v pragozdu! Kolibe so narejene iz bambusovih cevk; ne-koi.ko rotanga in palmovega listja za ležišče in vroč pepel na tleh (žerjavica ne sme nikdar ugasniti), to je edina oprema človeškega stana. In hrana? Korenje, malce zagija ali yame, ki jih posejejo ondi, kjer so zažgali nekoliko redkejšo plast pragozda in s. pripravili tla za najpreprostejše začetke poljedelstva — njih setev je v večni nevarnosti pred divjo svinjo — potem krokodilja ali opičja pečenka, kdaj pa kdaj kaka riba in — tudi malce riža, to so poglavitna živila Sakajev. Oblačijo se v pregrinjalo, ki ga umejo narediti iz skorje drevesa brusenetija. Tu in tam vidiš tudi kos bombaževine, ki so jo zamenjali v bližnji malajski vasi za kak džungelski pridelek vendar je kos bombaževine že veliko imetje, ki ga nosita navadno mladoporočenca. Ce se hoče lepotica prikupiti, obesi okoli vratu verižico iz opičjih zob. v lase si pa zatakne sveže cvetice. To je vse lepotičie. Orožje Sakajev je kaj preprosto, vendar pa se ga vsi boje: votla bambusova cev, v kateri tiči dolg, z upa-sovim sokom in s struoom razkraiočeea se trup'a pomazan trn. Kogar zadene tak trn — in je rana še tako neznatna — je ne zprosno zap-isan nagli smrti.
Sakaji. ki že iz sive davnine žive nepre-
DRAG UŽITEK
—	že dolg0 te nisem videl, prijatelj. Kako se kaj počutiš v svojem zakonskem stanu ?	,
—	Ljubi moj, drag je ta ulitek. C* bi bil prej vedel, koliko bom moral trošitl za račune pri mod'stki . ..
—	Bi bil seseda ostal samec?
—	To ne: poročil bi bil modistko!
stano v džungli in opazujejo rast. razvoj, lastnosti in navade neštetih živali, rastlin žuželk in vseh drugih prebivalcev, tega za njih zaključenega sveta, odlikuje obsežno poznavanje narave, ki pa cesto od sile nevarno. Sakaji so mojstri v umetnosti zastrupljanja Malajci, ki jim ne more nihče očitati, da bi bili začetniki v tej umetnosti, iimajo hude preglavice s Sakaji in se veliko prizadevajo, da bi se zavarovali pred njihovimi strupi. Tako pravijo, da človeka, ki nosi strup pri sebi, spoznajo po tem, da njegova senca nima glave. V
Paraku imajo posebne žlice narejene iz roženice nekega kljunača in te žlice bojda počrnč, če se dotaknejo strupa. Pred za-strupljevalci baje varujejo tudi kost gosje peruti, rog divje kože, ščetina ščetinaste morske svinje, kitov čekan in nekatere džungelske korenine, kakor pravoveren mo-slim varuje, da ga vneto klicanje moha-medovega imena varuje pred čarovnijami nevernika.
Kadar kdo umrje, ga brž za grebejo in njegovo kolibo zažgo. Verujejo, da je to njegovemu duhu v prid, ker lahko roma dalja Samo čarovnika n« zakopljejo v zemljo, marveč ga poloze pod kakšno drevo, da ga raztrga tiger, zakaj njegova duša je zajeta in se more 1« na ta način osvoboditi. Sakaji imajo vrle nejasne slutnje o posmrtnem duševnem življenju in mislijo, da utegne biti dežela mrtvih nekje na zapadu, kamor vsak dan zatone sonce.
Nežnost ni njihova lastnost ln v govoru najrajši primerjajo deklico čolnu brez vesel, ki ga je treba šiloma vzeti. Praviloma pa starši barantajo med seboj za deco ln kdor ponudi boljšo odškodnino dobi de-vojko.
Značilno je, da tisti Sakaji, ki so prodrli najglobje v Kolantanski pragozd in najvišje v gore. najrajši pripovedujejo o človeškem plemenu, ki obstoji iz samih ogromnih žena brez možev in ki baje živi najgloblje v planoti. Dosihmal ni še noben belec in tudi noben Kitajec odkril teh Amaconk.
Kolikor je v tem primeru sploh mogoče ljudsko štetje, se računa, da živi v Malaki 20.000 Sakajev.
V umirajočem mestu
Mesto, ki umira se imenuje Brouage ob
Biskajskem zalivu. Vojni poročevalec Moes prikazuje to mestece z naslednjo mračno sličico.
široke, prijetno ploščate* stopnice držijo ob vzhodnih vratih k trdnjavskemu zidu. Nekoliko narušene so, kakor vsaka srednjeveška. trdnjava, ki obdaja mesto. Tanka plast maihu napravi ja kamen nekoliko spolzek. Takrat, sredi 17. stoletja, za časa mladosti Ludovika XIV., so te stopnice pogostokrat prenašale stopinje lepe Marije Man-cinijeve, kraljeve nečakinje. Stopala je tja gori na utrdbo, da bi — kakor nam pripoveduje spominska plošča — zrla tja po morju in se solzila zavoljo tega, ker ni smela kralja poročiti iz ljubezni. Oba sta se namreč ljubila z vso strastjo svojih zo-rečih let, nista pa se smela združiti za vedno, ker je blagor države zahteval, da se kralj Ludovik poroči s Španko Marijo Terezijo. Vsaj mogočni kardinal Mazarin, ki je krmaril usodo Francije v imenu mladoletnega kralja, je sodil za potrebno, da se tako zgodi in je to tudi dosegel. Živahno, ljubko gospodično Mancinijevo so odstranili iz bližine dvora in jo takorekoč internirali v mestecu Brouarreu.
Razume se, da je francosko prebivalstvo znalo to zadevico ohraniti kot ganljivo legendo do današnjih dni. Trde. dolgoletne cerkvene vojne med katoličani in hugenoti. rivalitetna borba s stremi'škim La Ro-chelleom in marsikaj drugega zbledi pred to nezgodovinsko arabesko.
Dejansko ie bilo Brouasre nekoč znatno mesto pomorščakov. Chamnlain. n.Ttanovi-telj Quebeca in vobče vse francoske kolonialne posesti v Severni Ameriki, ki so se je pozneje polastili Ansrleži, je bil tu doma. Tu in tam je trdnjava imela svoj pomen, ki ga lahko primerjamo pomenu bretonske vojne luke Bresta. Toda sledil je propad, še enkrat se je v tem mestu začutil val velike politike, ki je prešinil
krhajoče se zidov je. Bilo je to v dobi druge francoske revolucije. Mestece Brouage je bilo takrat svojevrstno koncentracijsko taborišče za duhovnike, ki so preveč vtikali prste v politiko. Z njimi je bilo interniranih še nekaj drugih osumljencev.
Svoj čas je v Brouageu živelo 6000 prebivalcev, a leta 1800 jih je bilo samo še 400, danes pa jih ni niti več 100. Sami pravijo, da ne morejo ne živeti, ne umreti. Za silo se preživljajo z ribištvom to solinami. Pred mestnimi vrati se posamič pasejo krave — to je vse. če stopaš znotraj mestnih zidov, se kar zgroziš pred siromaš-jem narušenih hiš, ki so vse pritlične. Mrtvaška je tišina po ulicah. Počakati moraš nekaj trenutkov, da usledaš kakega prebivalca, s katerim se lahko pogovoriš. To so sami šibki moški to »kršene ženice. Otrok skoraj ne vidiš. Kjer se potika kak otročiček, je šibek in zanikrno opravljen. Menda si nikjer drugod ne moreš tako bridko pred oči ti izumiranja, kakor v tem mestecu.
Drusrod je v navadi, da se razširijo srednjeveška mesta izven svojih obrambnih zidov Pred Brouageom pa ne stoji nobena h'ša. Znotraj trdnjavskega oklepa so dolgi vrtovi in celo travniki povsod tam. kjer so nekoč stala poslopja. Podrli so jih in ob-do'aU tla. kamenje pa so porabili za izpopolnitev trdnjavskega zidovja, ali pa so s-a znosili na kupe. žalosten je ta pogled. Francozi sami pravijo, da je Brouage najbolj otožno mesto njihove dežele. Niti Chnmpl^lnovi hiši ni bilo prlzanešeno. Izginila ie in edini oreostanek — vrtna vrata — jc kupil neki ^nelež za 50 frankov. In so to c°lo zabeležili v uradnem vodiču kot zanimivost.
Tu in tam prihajajo danes nemški vojaki v Brouaere. Nadejalo se sr^dn-feveške posebnosti, najdejo pa samo žalostno podobo nropada, ki si je v taki obliki hiš in ljudi bolj drastično ni mogoče zamisliti.
sejaii
9
Nujno epesorilo vsem o&iebvalcem vrtov
Letos bo obdelanih še več vrtov, kakor lani. Predvsem s1 moramo takoj priskrbeti dosti semena. Kdor ima toplo gredo, bo sejal vanjo že kraj tega meseca ali pa v začetku marca. Marsikdo si bo pi top^o gredo šele napravi ter ga zato opozarjamo, naj napravi okna širnka po 1 m in visoka po 1.50 m, kakršna predn'.°uje splošno veljavna mednarodna norma za vzgoJo zelenjave že zaradi velikosti steVla in dolgosti desk. Te so namreč vse po 4 m dolge ter pri oknih te mere desko noool-noma Izkoristimo, pri drugi meri imamo pa odpadke.
S semenjem moramo varčevati rf« «kr«»i-no*«tf že zaradi epnp nr"''"«!^ no
zato, ker imamo semena dobrih vrst zelenjave zelo malo.
Poklicni vrtnarj' in ze'en^adarji ter vsi tisti, ki imajo skušnje in tudi odda-'ajo sadike, naj lrtos na mh način pr"pravijo precej več «adik ko lr.nl.
junija meseca bomo potrebovali za prehrano zgo Injo kolerabo zgodnji oh rovi: godn;e zrl 'e, rd^čo p=eo in solato ki >& bomo seveda s svojega vrta lahKO dobil' ž» prej na mizo.
Za setev v toplo t^o posebno priporočamo naslednje vrste zelenjave:
Z""dnv, kolerabi poišM^io dunaV^j in n f>'£k'i ppved'' bfin in modi-"* predvsem
pa priporočamo po tvrdki imenovano Dvor-akega zgodnjo kolerabo.
Pri zgodnjem ohrovtu se bomo odločili za zgodnji ulmski. ce bo na razpolago bomo pa sejali tudi vrsto pomladni sel (Vor-bote), nenoUko poznejši ohrovt je pa Železna glava.
Za Ljubljano preizkušeno ln najbolj priporočljivo zgodnje zelje je juiujsko erja-ško, prav tako pa tudi Enknuizenska slava.
Ker je rdeča pesa prav dobra tudi brez olja, jo bomo letos nasejali čim največ, ž^amo prvo partijo borno nase,ali v toplo gredo pozneje pa kar na gre.ij pod mile neno. Najbolj zadovoljni boste /. deli<atno temno rdečo ploščato egiptovs.t >.
Solate ne bomo imeli mK.iar preveč. Tudi preveč olja ne bomo aai-.vali na solato, temveč bomo poskusili tako solato, kakršna je splošno v navadi v Srbiji in po drugih balkanskih ter sploh po južnih deželah. 2e prej smo omenili rdečo peso brez olja, ker je v resnici okusnejša brez maščobe in samo okisana z dobrim vinskim kisom ali pa s citrono. Tako zabeljeno po-kusimo tudi solato in kmalu nam bo prav všeč. Kisle smetane za zabelo solate pa dandanes ne priporočamo. Med zgodnjimi solatami bomo seveda tudi letos imeli največ mehke Kraljice majnika in domače maslenke, nato pa rumeno in zeleno slavno ljubljansko ledenko ki je za naše kraje še vedno boljša kot tako imenovana »izboljšana«.
S cvetačo naj poskusi vsak. saj jo že veliko pridelajo celo kmetje na Sorškem polju in tudi na Barju kar na njivah. Posebno priporočamo zgodnjo erfurtsko cvetačo.
Zaradi vitaminov bomo pa letos nasadili posebno veliko paprike in paradižnika. Kar bomo olja prihranili pri rdeči pesi in pn solati, ga bomo pa mnogo bolj koristno porabili pri praženi papriki ln paradižniku s čebulo. Odločili se bomo za Kaltokovo rumeno in rdečo debelo papriko, ki pri nas odlično uspeva in je zelo mesnata ter sladka. Kar se pa paradižnika tiče, bomo skušali poiskati za Ljubljano najbolj priporočljivo angleško vrsto Stir-ling Castle, prav tako pa tudi Heineman-nov prebogati, ali letos bo posebno prišel v poštev tudi Resista, ker je zelo odporen napram boleznim, zlasti pa proti rji, kar je prav vel kega pomena, ker je težko dobiti modro galicQ za škropljenje.
Zelo zdrave zelene pri nas nasadimo dosti premalo, posebno letos se bomo pa odločili zanjo zaradi zelenjavne juhe in sploh zaradi zmanjšane spremembe pri prehrani. Najbolj priporočljiv; sorti sta praška zelena in vrsta Alabaster.
Tudi por se moramo naučiti pripravljati kot samostojno jed ter bomo izbrali vrsto Slon.
Za poletno potrebo moramo pripraviti tudi več čebule ter najbolj priporočamo vrsti Tripolis in Madeira. Za zimsko porabo bomo pa nasadili naš domači čebul-ček.
Takoj, ko bo zemlja kopna, pa lahko kar na gredo vsadimo zgodnji grah, ker ne zmrzne. Nasadimo ga pa vaaj dvakrat toliko kakor prejšnja leta, ker ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine ter je grah potreben posebno otrokom kot naj-izdatnejša hrana. Naprej bomo nasadili nizki čudež Amerike, nato pa visoki str-ženasti Telefon, še pozneje pa bogati Senator.
Sele po ledenih možeh in mokri Zofiji pa smemo zaradi slane saditi fižol. Ce bi fižol sadiii prej, bi tvegali, da nam zmrzne. Tveganje je sicer večkrat dobro, v sedanjih časih pa ni priporočljivo. Zato bomo pa tudi na stročji fižol rajši nekoliko počakali ter fižol sadili šele v drugi polovici majnika. Saxa je najbolj priporočljivi nizki zelenostročni fižol. Imamo še dolgo vrsto zelenostročnega in rumeno-stročnega nizkega fižola, vendar pa nobena vrsta ni tako bogata in zgodnja. Pri prek-ljarju se bomo odločili za zelenostročni Sivi dan in pa za že splošno znani in uveljavljeni Cipro. Med rumenostročnimi prekljarji pa priporočamo zlasti voščenec in Mont d'or.
Kakor bo kopno, bomo pa kar na gredo pod milo nebo sejali peteršilj to rdeči korenček. ki ga bomo letos gotovo več kuhali za prikuho. Izbrali bomo tako Imenovani dolgi sladki peteršilj in sloviti nanteški korenček. Ce bi pa morda kdo ne mogel dobiti dobrega semena rdečega korenčka, naj pa seje kar navadno rumeno korenje. In če bi pst kdo ne mogel najti peteršilje-vega semena ali zelene, naj pa seje pa-stinak, k5 z^užuje oba okusa to ga še premalo rabimo za zelenjadne juhe.
Ponavljamo: Zagotovite si gnoj, če vrta niste jeseni dovolj pognojili. Takoj pa poiščite z^n^ljivo dobrega semena, predvsem naštet:h vrst povrtnine. Pripravite čin največ sadik, da jih boste lahko odstopili t'-di svojim sosedom. Berite članke v dnevnikih pazljivo in stalno! Ravnajte se po na vod'lih, objavljenih v dne mikih in v Sadjarju in vrtnarju ter drugih strokovnih časopisih. Obiskuite predavanja ta posvetujte se z izkušenimi vrtnarji
Marinka in Janez
že se je razbohotilo sonce. Kar prijetno je začelo greti. Vročekrvna Marinka in Janez sta se vsedla na klop. Sonce se smeje na jasnem nebu. Tudi Marinka in Janez prične,
—	Gospodična Da... Marinka..,
—	Povejte, gospod Janez...
—	Gospodična, jaz bi vam rad povedal, da..
—	Povejte, povejte!
—	Rad bi vam povedal... nu, rad bi vam povedal, da ...
—	Kako?
—	Ne, tako ne gre. PosluSajte, gospodič. na Marinka, ali ljubite ptice?
—	O Bog, da.
—	Vrabce tudi?
—	Da.
—	In golobe?
—	O, da.
—	Evo. vidite, koliko jih leta tu okrog?
—	Da, so tako dragi...
—	Štirideset.
—	Kako Štirideset?
—	Da, štirideset lir kilogram.
—	Ne, hotela sem reči: tako ljubki so, kadar ljubimkajo ...
—	Da, gospodična Marinka, in jaz sen vam ravno hotel reči, da ...
—	Povejte, povejte, gospod Janez!
—	Hotel sem vam povedati: preden začn-5 ljubimkati, golobi jedo ...
—	Ah, gotovo, tudi oni morajo jesti.
—	In potem letajo... In medtem ko letajo ...
—	J®j. gospod Janez, vi me silite, da rdevam!
—	Ne, gospodična Marinka, reciva tako_ le: mislite najprej na golobe in potem mislite na letala ..
—	Na letala?
—	Da, na letala za bomb... bombardiranje.
—	Moram misliti na letala za bombardiranje?
—	Da, na tisto, kar spuščajo lz zraka... Takoj nato mislite na golobe ...
—	Jo j, gospod Janez, kakšna podlost! VI ste r»*i hoteli povedati, da golobi med letanjem zagrešijo nedostojnost do IjndL, ld se sprehajajo po cesti ..
—	Ne, gospodična Marinka, jaz sem vam hotel povedati, da ravno vi sedite na tfetf zgrešeni spodobnosti.
Občevanje s Poljaki v Nemčiji
Nemški list »Kolnische Zeitung« je objavil te dni pod zgornjim naslovom beležko, ki j0 posnemamo:
Mlada dekleta na kmečkih posestvih imajo često upravičene razloge za pritožbe, ki nastajajo zaradi občevanja z ljudmi. Tesno in tovar'šk0 delovno razmerje, kakršnega zahteva poljedelsko delo, je samo po sebi razumljivo, ko gre za ljudi istega tipa in iste krvi, sumljivi pa postanejo takšni delovni odnosi, kadar v takšni delovni skupnosti sodelujejo vojni ujetniki ali sploh tujekrvni delavci. Mncga mesta v domovini so sedaj zasedena po tujih moških in zelo verjetno je, da bodo tudi p0 vojni še vedno potrebni tuji delavci, zlasti Poljaki. To tudi ne more škodovati, potrebno je le, pokazati tem tujekrvnim delavcem primerno razdaljo. Oni so namreč prišli v Nemčijo samo zaradi dela. Na drugi strani pa smemo od vsakega kmeta pričakovati, da bo v zaščiti pred tujo krvio ustrezal željam svojih kmečkih pomole, vendar pa je povsem nemogoče, da bi nemška pomočnica "tanovala v istem prostoru s kakim Poljaikom. Tak spalni prostor nemškemu dekletu ne sme niti od-kazan. Ni tudi v skladu s častjo nemSkega dekleta, da bi ona in poljski delavec imela eno samo skledo za umivanje m da bi s Poljakom sedela to jedla pri isti mizi! Čeprav se sož'tje s Poljaki pri delu ne more obiti, je pa vendar gotovo, da Poljak ne spada v domačo skupnost. Zato smemo od vsakega kmeta pričakovati, da bo svojim ženskim pomočnicam nudil sleherno zaščito; oni so tu zaradi dela, postopa naj se z njim' kot z ljudmi, dobe naj primerno hrano in obleko, ter odgovarjajoče plačilo, toda ne sme se jim dopustiti nikake zaupnosti ali celo vsiljivosti <Jo nemških žen. Vsaki prilagoditvi Poljakov se je treba energično upreti.
Fran Lipah:
Spomini na
»Kje so zdaj tvo;e domislic*, tvoje pesmi..., pobliski duhh ob katerih se je vse omizje krohota-lo? Niti ene besede več, da bi se ponorčeval iz svojega lastnega spa-kovan ja?«
Shaekespeare, Hamlet
Te trpke Hamletove besede o Jo<riku nam prihajajo v spomin ob misli na pokojnega prof. Rudolfa Grošlja.
Od maturantov I. klas. gimnazije v Ljubljani iz 1. 1911. štirje niso več med živimi in tudi štirje naši takratni profeforji so danes že med pokojnimi, med njimi originalni prof. L. Lederhas in pred tednom preminuli nepozabni prof. R. Grošelj.
Ko je prišel kot^&unlent na gimnazijo, smo vprašali svojega takratnega profesorja matematike dr. Svetino. ali res dobimo novega učitelja za to stroko In stari kanonik pristen Gorenjec, se ie široko zawne:ail. sii po pravil jermen za pasom in rekel:
»Res pride, ie še zelo mlad. toda zna več matematike kakor kateri nas starih.«
Ko je prof. Grošelj s*tor>il v razred smo takoj videli, da je imel dr Svetina prav nri GroSljevih urah ie bilo treba točno sle diti in sodelovati pri njegovih oretavaniih iz matematike fizike ;n psihologije _ °Gu lež« ni opravil pri njem ničesar Gro^eli ni poznad šolskega	zabeliti je znal
ivoje ure s takimi krilaticami da ie ves
idoISa Grsšfp
rnrvfd buTti! v smeh to-h Gro"e'i s« je mahoma zrinil in razred tud:. kai ti v na-sinrcifnerr Tv-irneru b' rts zresnila kaka Groš-Ijeva zasoljena enačba.
Tako st je rrkoc mučil wed tablo dija-ček s presneto enačbo se dokončno primu-či! do rezultata, ga podčrtal in boječe pogledal p<rofesoria. Ta pa oči vidno zadovoljen. tv.ikima in reče roravi v r.dstavk;h:
»Dobro, res je«. — fdijak si? oddahne) »iz-ie.mo>ma site jo rešili« — (diiak nogleda zma?m!avno po razredu) »— napačne .. (di'ak ne gleda n:kamor več.)
Podobno je zasio'il včasih pri kakem dni-gem napačnem odgovoru:
»Res je toda to velja samo na otoku Fidži. v naši državi pa »'učaino ne«
In tako se ga ie opriielo ime Fiči. ki ie biilo znano po vsem mes<tu celo takim ki
srploh niso vedeli, kake se v resnici pdše. *
Glede njegovega sipomina nai omenim sa mo primer. « katerim nas ie takoi navdušil mv že prvi Rfnr^tfr ko ie oriše! med nas Poklical ie dijaka k tnb'i in mu reke' nai napiše pet petem£tevilčn'h številk Profesor j ie medtem gledal skozi okno in ko mu ie i Hi?	>avi* rta iih n^nisal se ie pro !
obrnil V tab'i Stei etasnn do de^et nato prt snet <t'odfl! skor: r>Vnn ter na »'a« Ponovil veh petindvajset števi'k... Brli I smo poraženi...
Pri psihologiji je bilo treba odgovoriti na neko vpra šan ie samo z »d.a« ali »ne«. Pro-fervor izrva\?ie pet učencev, ki so «« pisali — recimo Vo'k. Medvod. Petelin. Lisjak in Z* 'ec.
Pr^fcoor: »VoTc, da ali ne?« — Dijak:
»D*..«
Profc-r: »Medved!« — D'iak: »Ve.«
Prr/cor: »Pete'"n!« — Diiak: »Da.«
Profesor: »Li*iak!« — Dijak: »Nec« ♦
Nato bHskoviito pokaže na petega, čigar imena s« trenutno ni sipomnil. dijak ga je že kar sM^l in je hitro odgovoril:
»Zaiec!«
Razred v vneh. profrv»r tudi nato nam
je veselo pojasnil ta psihološki pojav. *
Nekoč smo imeli o»mo*Wci snlno važen sie«itanek. k' s« ie ko-čal o pozni uri v bivši »NatrHn! kavarni«. Pili smo črno kavo in vlokli vrrzinke: zelo mogočni in imenitni smo bili.
Naenkrat nekdo sikne: »Fiči!«
Meni ie padla cigara iz ust in vsi smo se pripravija®i. kako ga bomo pozdravili. Profesor pa ie =el mimo nas s tistim značil-STnim nasmeškom, ki je vse videl in vedel, toda ni ho/tel pokazati kai vidi in kaj vi. Se pooledail nas- ni vendaT sem iaz takoi zapustil kavarno, viržinko in drugo imenit-nost beza' sem domov se zariJ v matema tiko nra p« prav nič vame.
^itjo^nSoro Hne cm« 'rn'*'1!' prvo uro ma-tem"t:lro P-r^r^vr 7,1 čne izpričevati Krog kandidatov okrog mene se ie ozil s tako neusmiljeno brzino, da sem sključeno ždd in
oaikal, kd^j me zadene. Imel ->em občutek, da se izpreminjam v nič.
Profesor pa se mirno skleni k meni m me prav prijazno vpraša:
»Želite mogoče še eno črno kavo?«
Razred v smeh, jaz pa st e pozneje, ker me ni nič drugega vprašal in ker sem jo tako poceni odnesel.
*
Zgodba o kombiniranem kripčevju je gotovo opombe vredna. Profesor nariše na desko Skripčevo kolesje, začetek vrvi in reče dijaku, naj izpelje vrv okrog kolesja ter izračuna silo v razmerju z bremenom.
Dijak, ki je bil velik re ež v takih stvareh. je ovil vrv okrog pn ga kolesa, nato jo je pa napeljal kar narer --ost v os drugega kolesa, in tako dal je.
V razredu nastane grohot, profesor pa mimo reče:
»Dam vam red zadostno toda samo pod pogojem, da se po maturi ne vpi»ete na univerzo in tam ne delate sramote naši gimnaziji. Obljubite?«
Ko dijak prikima, vpraša profesor:
»V kako službo pa nameravate?«
»K železnici,« je klavrno odgovoril nesrečnik.
»Pardon. potem vam dam zadostno samo pod pogojem, da mi s. tiste postaj*, kj* boste nameščeni kot prometnik, takoj dan javite natančno lego in im« postaja.«
Ko mu je dijak tudi to obljubil i« na Grošlievem obrazu zaigral mefisJovsJri nasmešek, ki se mu je pojavil vedno v podobnih primerih. Rekel je:
fonika
*	Prvi guverner Tripolisa umrl. V Genovi je umri admiral Rafael0 Borea-Rl ;ci. Pokojnik je bil 84 let star in je imel za seboj veliko vojaško kariero. Posebno popularnost si je pridobil kot poveljnik italijanskih čet v Tripolisu in kot prvi guverner Tripolisa.
*	Stalna prehodna mesta na nemškem ozemlju in predpisi za orestop meje. Z nemškt strani je sporočeno, da 15. februarja stopijo v veljavo novi predpisi za prehod oemSko-italijanske meje. Prehod bo mogoč sam« osebam z veljavnimi listina -mi in sicer na prehodnih mestih Rateče, Bohin ska Bistrica, žiri, št Vid, črnuče. Sv. Jakob in Laze. Organom, ki jim je poverjeno nadzorstvo, je pa naročeno, naj rabijo orožje takoj proti vsakomur, ki t»i brez listin skušal priti čez me.o. Da se Le na samem začetku preprečijo incidenti, naj ljud e drug drugemu sporočajo to odredb")
*	Izpit za Specijalista iz Kirurgije je napravil v Splošni boln;šnici v Ljubljani dr. Jože žitnik iz Šmarja pri Ljubljani z odličnim uspehom. Čestitamo!
*	promocija. Na medicinski fakulteti v Beogradu je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Idi Kopač iz Novega mesta, čestitamo!
*	Poroka. V Beogradu se je v oktobra poročila gdč. Jelka Lipša. hčerka pok dr. Lipša Franja, z g. dr. Milanom Aleksi-čem. Obilo sreče!
*	Smrt zglednega dolenjskega gospodarja. V Dolenjskih Toplicah je v četrtek nenadoma preminil posestnik g. Miha Daro-vec. Rajnki se je v mladih letih izučil čevljarstva in je potem mnogo potoval po tujini, kjer si je nabral življenjskih izkušenj. Ko si je v Toplicah uredil domačijo, ie čevljarstvo opustil in se posvetil izključno kmetijstvu. Več let se je udeistvoval v javnem življenju, posebno pri srcu pa mu je bil dobrobit' domače občine. Zapustil je ženo, Iva sinova in hčerko. Na zadnji P°ti so ga spremili včeraj ob števili udeležbi domačinov na farno pokopališče. Naj mu bo lahka domača zemlja, žalujoč m svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	še o oblačilni nakaznici za oficirje. Z ozirom na nekatera nesporazumljenja, ki so se pojavila pri uporabljanju oblač ln h nakaznic za oficirje in podoficirje pri nakupu racioniranjh predmetov, opozarja uradna ageneja »L' Eco di Roma«, da smejo oficirji in podoficirji nakupovati pred-mete_ kj tvorijo sestavni del predpisane uniforme, samo pri prodajalnah Vojaške zveze in po pooblaščenih vojaških krojač-nicah, medtem ko lahko ostale racionirane predmete kupujejo pri kateremkoli trgovcu. V obeh primerih pa morajo, razume se, predložiti nakaznico za obleko.
*	Bolgarski gostje v Italiji. Italijansko korporaci.sko ministrstvo je povabilo zastopnike bolgarskih poklicnih združenj na obisk v ItalMo. Bolgarski gostje se bv.iu mudili v Italiji 14 dni in bodo obiskali vsa večja mesta v deželi, da se seznanijo z ital jansko kcrporacijsko organizacijo.
*	Več let ni govoril, potem pa onemel. 541etni posestnik Franc Gajdošek iz vasi Papel na Slovaškem se je že pred svetovno vojno poročil in bil srečen oče dveh otrok. Medtem ko je bil on na fronti, pa sta mu oba otroka umrla. Za smrt je de^l odgovorno svojo ženo in jo ob povratku domov spodil iz hiše. Odtlej je vodil samotarsko življenje. S svojimi sosedi sploh ni spregovoril besede, če ga je kdo kaj vprašal, mu je olgovoril s kretnjami ali pa mu je odgovor napisal. Dolgoletno molčanje pa je imelo nepričakovano posledico. Pred kratkim se je moral izjaviti o neki zelo važni stvari, toda iz sebe je spravil samo nekaj nerazločnih glasov. Glasilke so mu odpovedale in je ostala vsaka zdravniška pomoč zaman.
*	Pri pastirovanju se je naučil 38 jezikov. Kaj lahko človek doseže s pridnostjo, je dokazal kmet Ivan Gelanski. Po št rih razredih ljudske šole je moral iti med pastirje in se v kratkem času naučil 38 jezikov Ko je bil 24 let star, je znal poleg materinščine še latinsko, grško, francosko in nemško. S trudom je zbiral denar za učne knjige in se je v presledkih naučil italijanščine. angleščine, španščine, lanščine, ruščine, arabščine, turščine, holandščine in še drugih jezikov.
*	Oves iz lesa. Da bi na Finskem nadomestili razmeroma slabo letino ovsa, so se odločili, da ga bodo — izdelovali iz lesa. Prvi poizkusi so dali odlične rezultate. Poskusili so tudi že hraniti ž.vino in so ugotovili, da je surogat prav tako hranilen kakor pravi oves Revija »Industrija papirja« piše, da je proces izde'ave ovsa iz lesa zelo podoben izdelovanju celuloze. Les najprej sesekajo in potem ga .lelj časa kuhajo. Način kuhanja in višina temperature je zdaj stroga tajnost. Po posebnem procesu se prekuhani les spremeni v plast, ki je podobna lahki lepenki. Novo plast končno zrežejo v tenke bilke, ki so i po obliki i po barvi podobne ovsu.
*	Sadje moramo hraniti v vlažnem prostoru. Tisti, ki mislijo, da morajo jabolka in hruške hraniti v suhem prostoru, s? z^' motijo. Izjemo tvori grozaje, katero moi i-mo zmerom hraniti v kolikor mogoče su-hemf hruške in jabolka pa v vlažu^m prostoru. če so hranjena v suhem p. ostoru se osušijo, pre-en končno aozonjo. To se še poseppo rado zgodi, če je prostor kuijen. Sadjar bi morai predvsem paziti, da ima pritličen prostor, ki se da po potreoi pie-zračiti in ki je kolikor tol.ko viažen. Poleg tega je dobro držati sauje na poLeah, katerih predali so obrnjeni proti središču prostora, da jih je mogoče udobno nadzorovati in takoj odstraniti sa-je, ki je na-gnito.
*	Brezmesni dnevi v Sofiji. Bolgarski minister za prehrano je izdai odretiuo, po kateri se za gostinske ocrate v prestolnici uvajata dva brezmesna aneva na teaen. Namen te odredbe je, da bocio imela privatna gospodinjstva zadostil^ količino svežega mesa, ker se je v zadnjem času zaradi prometnih m vremenskih neprilik občutna pomanjkanje .
*	Nobena v^s brez šole v Turčiji. Kakor poroča časopis »Ulus«, je turški prosvetni minister izdelal načrt, pQ katerem bo letno zapustilo šole 32.000 novih učiteljev. Računajo, da leto 1950. ne bo nobene vasi več, ki ne bi imela svoje šole. Starši, ki se bodo branili pošiljati otroke v šiolo, bodo kaznovani. Prav tako bodo kaznovane občne, ki ne bodo dale na razpolago zemljišč, gradbnega materiala in delovnih moči za gradnjo novih šol.
*	Delomrzneži v Rumuniji ne d°be krušnih kart. Na nedavni seji ministrskega sveta, ki ji je prisostvoval tudi maršal Antonescu. so razpravljali med drugim o vprašanju preskrbe prebivalstva z živili. Sprejet je bil sklep, da bodo odslej dobivali krušne karte samo tisti, ki so zaposleni, in pa risti brezposelni, ki bodo lahko . dokazali delanezmožnost.
*	Kapitana iščejo. Za bolgarsko ladjo »Strumo«, ki je pred dvema mesecema s 720 židovskimi emigranti priplula iz Ru-munije v carigrajsko pristanišče, iščejo zdaj kapitana. Parnik je plul pod panamsko zastavo in je bii v luki v popravilu. Ker je Panama zdai napovedala vojno tudi Bolgariii, je bo'gr>rski kapitan ladjo zapustil in zdaj iščejo novega.
u— Mraz Je popustil. Novi val mraza, ki je tako nenadno pritisnil v noči od srede na četrtek, nam ni povzročal hudih skrbi, čeravno je bila noč od Četrtka na petek hladna, je začel mraz popuščati. Včeraj zjutraj je znašala najn:žja temperatura v Zvezdi —11.8, v Trnovem pa —18 8 stopinj C. Ko se je naredil dan, je začelo močno pršiti. Pršilo je ves dopoldan,
u— Poroka. Danes se poročita v stolni cerkvi gdč. Božena Kodranova in g. Znre Guček, uradnik Bratovske skladnlce. Poročil ju bo stolni župnik g. dr. Tomaž Kli-nar. Na njuni življenjski poti jima želimo vso srečo.
u— Mojstrski Izpit iz mesarske n k?o-basičarske stroke je napravil g. Lojze lesih, sin uglednega ljubljanskega m -"Ja in posestnika g. Jakoba Jesiha.
u— Z živilskega trga. Zadnji čr.p .-e na živilskem trgu malo zelenjave in še. po-i^b-no solate. Vzrok temu nenavadnem . vu tiči v tem, da podjetne Trnovčurki. žijo solato doma. To pa zaradi toga, k jr jo more o na domu dražje prodajati, kakor pa na trgu, kjer so cene maksimirane. Neznatna količina solate, ki je na ti naprodaj, je navadno pod stojnicami rezervirana za nekatere izbrane gosp?■.. ki plačajo zan o višjo ceno. Ko smo pr<v.: davnim^grali, da so na zahtevo zc-lenjadn-ric cene" zelenjavi znatno zvišane in dc. jim je bilo do skrajnosti ustreženo, sm upravičeno pričakovali, da bo več solaie in ostale zelenjave na trgu. Na splošno presenečen e pa se to ni zgodilo, če se podamo na Trnovo pa bomo srečali ljubljanske gospodinje, kako se iz naše zelenjadni četni vračajo z zelenjavo obloženimi sankami domov. Koliko velja taka solata ne vemo, ker kupovalke dGbro pozna'o predpise o pobijanju draginje in špekulacije in vedo, da je kupčevaue nad maksimiranimi ceni. mi strogo prepovedano in da so bile zaradi takih prestopkov nekatere že zaprte Da je tako kupovanje zelenjave s strani nekaterih gospodinj skupnosti škodljivo. Je po vsem razumljivo in se kvarne posledice občutijo na trgu. Pri tem so prizadet' predvsem revne ši sloji, ki si ne morejo pv:voščiti luksuza, da bi na saneh nato- rrj^no solato prevažali s Trnovega domov
u— Obletnica velikega požara. Jutri mine 55 let, kar je v Ljubljanj zgorelo staro gledališče, ki je stalo tam, kjer je danes palača Filharmonije. Prejeli smo naslednje vrstice: Se danes se dobro spominjam, kako je bilo takrat. Stanoval sem v
Kolodvorski rilci 3. Bilo mi Je 19 let, bil pa sem že pn gasilem. Bilo je v noči od 16.
na 17. februarja leta i»a7. ko je v juirajtii urah zapel z gradu železni pcteLn in naznanil gasilcem da goni. Gorelo je SLaro gleuališce. Kakor hiuo sem slišal alarm, dem skočil kakor zajec iz brloga in ttkei na pomoč. Turobno se je oglasaJ ga-j.isKi rog. B.l sem priča, kako s<> bili našj vrli gasilci hitro na nogah in kako so gasili in lsKaij vodo. Ga&iiaKi načeln.k Dooeriet je ukazal gas-lcem, naj na Ljuoljanici žagajo led> da priuemo io vode. Saj takrat LjUu-Ijaiia ni imela vodovoda kaKor ga ima danes. Pogled na goreče gledališče je bil strašen, ognjeni zublji so Švigati visoko v 4raK in na vse strani. GasiiCi smo imeli težko nalogo, ko smo morai iz diug.ga nadstropja reševati igralce, ce še p. .pjm-nim, da je bila tista neč izredno mrzla, saj je bilo 30—32« mraza, potem lahko misLte, kakšno delo smo imeli. Menda žive ie še reuki Ljubljančani, ki so biti priče tega požara. Živimo tuii le še uije gasilci, ki smo takrat sodelovali pn gašenju. To smo gg. Franc Med.c, Ivan Parme in jaz onemogel gasilcev Anton Pritekelj, Ljubljana Vil, Pod gozdom.
u— Danes dve predstavi v »Veselem teatru«, m sicer dopolune ob pol 11. m popoldne ob pol 3. Na sporedu nov progiam štev. 15. Predprodaja vstopnic od 9. ure ualje.
u— Razstava bratov Vidmarjev podaljšana. Umetnostna razstava biatov Vidmarjev v Galeriji Obenuiei je podaljšana za teden dni, t, j. do vključno 22. t. m. Kazstava je oiprta od 10. do 16. dnevno.
u— V Glasbeni šoli »Sloga« bo danes, dne 15. t. m. ob pol 11. uri dopoldne interni nastop gojencev pevskega in instrumentalnih oddelkov.
u— Večina tramvajskih potnikov se je že uklonila novim predpisom električne cestne žeiezn ce, so pa še vedno nekater-niki, ki smatra..o za svojo dolžnost, da se predpisom ne pokoravajo. Nikakor se ne morejo privaditi vste-panju pii zadnjih in izstopanju pri sprednjih vratih. Tudi sedeti nekateri nikakor nočejo. Zaradi take neuviuevnosti morajo mnogokrat potniki stati na zunanji stopnici, kar je v zimskem času zdravju škodljivo, človekovemu življenju pa ob vsakem letnem času nevarno, čas bi bil, da se tudi taki potniki kenčno privadijo discipl m.
u— Odstranjena navlaka. V mestnem središču med Dukičevim blokom ln palačo banke »Slavke« je bilo še do nedavnega prav0 smetišče, ki je kvarilo okolico in lepoto mesta sploh. Ob novi zvezi med Verdijevo in Puherjevo ulico je bila iz razpadajočih desk zbita ograja, za njo pa so bili celi kupi kamenja, nerabne opeke, odpadkov ln druge navlake. Tudi stara, razpadajoča, od ognja počrnela pritlična h ša je bila tam. Prostrani proster je vsega nepotrebnega očiščen, da ni več zunanjosti mestnega središča v kvar. Ko bo v bližnj"i bodočnosti urejena tudi puher;eva ulica, ki je še ozka in na desn! strani neravna — ob nji bodo zrasle nove večnadstropne stavbe — bo primerno urejen trg med palačami velikega pomena. Stanovanja bodo imela dovolj zraka in sonca tučTi v n:"ž'ih nadstropjih. Ožje, središče Ljubljane dobiva svoje pravo lice. Doslej je b'la ure jeva na predvsem leva stran, v bodoče pa bo prišla, na vrsto tudi desna stran Tvrševe ceste.
u— Naznanite sobe! Ljubljansko mestno poglavarstvo potrebuje za oficirje tn uradnike več opremljenih sob sredi mesta z eno, dvema ali tremi posteljami ter s souporabo kopalnica. Prijave sprejema m črtno glavno vložišče na Mestnem trgu št. 27., seba št. 1 v veži na tevi strani.
u - — Poslovalnica za osebne izkaznice p; skijejo po vseh okoliših tudi današnjo nedeljo orl 9. do 13. ure Kdor Se n">. mrtvil pr oririti petrebn h ossb*vh listin in fotografij, mora današnji zadnji dan v porio-vjdrlM izpolnit': vsaj predpisano prešnjo. meri tednom naj pr. posebej prinese, kar mu danos še ma^ ka. Prošnje nai d nes vlagajo samo moški od 15. d^ 50. leta.
u— Snb"si;Karskc, pleskarske in lič r-sko pomočnike iz Ljubljane vlhidno v?b!-mo "a sestanek, k! se bo vršil v sredo, dne 18 t. m ob 14. uri v Pokr*1 "n^ki delavski zvezi, Miklošičeva cesti 22. I. stmoje. sobn št. 3. Na sestanku se bo poreč-lo 0 tek-čivi zadevah ln vnrašanj'h naše stroke. Vabimo vse tovariše, da se t p ara sestanki z"r>poijWo	— ^Vu-
nini so^^ik^r^Vh.	"m lič?r-
sklh pono*rti>ov pri P..1 ••ajinsk' delavski zve i v T/ubMfni.
u— Ob^ni zbor £ros?yr ?s'«*h pom^čn^c. V n?s^Ti'šk:h n^ostorih Trgov^-k^ea oddelka Pokraiinske letav^ke zveze (Delavske zborn;ce) se vrši v nedeljo, ("ne 15 t. m. ob 3. uri popoldne ot<*ni zbor sindikata gospodinickih pomočnic. Ker so r.a dnevnem redu volitve novesr? odbora, vnlrmo vse gospodinjske pom#*r>ice, da se občnega zbora zares1 iivo udeleže.
u—- Sociaino-fospodarski odbor za rero prašičev v Ljubljani poziva svoje č'ane na izredn! sestanek, ki bo danes ob 10. dopoldne v Marjanišču. Važno! — Odbor.
»Veste, jaz se namreč ne bom nikoli peljal skozi tisto postajo temveč po najdaljšem ovinku daleč naokrog!«...
*
V poznejših letih sem mu nekoč v družbi omenil, da ni bilo prav, kar je on v šoli pri matematiki z menoj počel: da je namreč ravno mene izpraševal navadno tisto, česar jaz nisem znail in kar je sam prav dobro znal.
»Saj v tem je bila tudi moja tragedija,« mi je odgovoriL
*
Davno pred vojno je šel v pozni uri skozi »Zvezdo« domov. S~edi drevoreda s>o se skrili štirje veseli dijaki vsak za s>voi kostanj. Ko pride Grošelj ravno v sredo med kostanje se oglasi zaporedoma od štirih sit rani: »Fiči! Fičil Fiči! Fiči!«
Profesor obstoji nato pa zakliče na vsako stran:
»5ema! Šema! Sema! Šema!«
Nobenega odgovora ni bilo več slišati.
Profesor pa ie bil prevelik humorist, da bi si v takem primeru ne znal pomagati in
prevelik filozof, da bi celo zameril.
•
Bil je naš gledališki abonent. Včasih ie rad omenjal da ie v akademskih letih na DunaJu tud; sam nastopi Ikot igralec in sicer v traves^iii »Cew Caracada«. ki jo ie spml Josrfri M ari. poznejši ravnatelj IJub-Ija^isiVe realke.
Prof Grošelj pa Je vedno s povdarkom povedal da je imel v tej igri izgovorit? zgoflj en »tavek:
»Cesar Caracala — danes v gala!«
*
»Hud:mana, včerai sem pa napravil izlet z avtom v Višnjo goro-« je nekoč pripovedoval. »Ko hočem po kosilu v kavarno, me nagovori na vratih moj bivši dij^k, sedaj tovarnar, naj se poljem ž nj:m v Višnjo goro;,da ima nov voz. mi je pravni in da bova zvečer že v Ljubljani. Res sede-m v avto. ki ga je tovarnar takoj pognal s ta-ko' brzino, da sem ga pričel prositi naj mi'o odneha, vsaj dokler sva še v mestu. Zdaj bi šele morali videti hud kal Spustil je vse pline tako. da sem zadn;ikrat dihnil v Ljubljani in dolenjsiki mitnici, drugič nato pa v Višnji gori. Bila je res zelo športna vožnja. Zvečer sem bil prav kmalu sipet doma v Ljubljani. Pripeljal sem se z dolenjskim vlakom.. •«
*
Ko je pred leti priUetel Lindbergh iz Amerike v Pariz, je omenil v družbi prof. Grošelj:
»Časopisi trdijo, da bo letel tudi nazaj. Toda če to stori je pravi norec!«
Nismo vedeli, kako to misili profesor pa nam je mirno in znanstveno raz'ož'il:
»Pravi norec bi bil! Lindbergh na; v Parizu z letalom dvigne, obstoji v zrak.- počaka da se zemlja zavrti za tistih pa- sto kilometrov in ko zagleda r^d seboi Ameriko. naj se lepo mirno »misti na zomljo — oa bo tam!«
*
Večkrat je pravil, kako hud« rima ?e v tistih vzhodnih krajih kier je bil med svetovno vojno v ujetništvu:
»Tak mraz je tam, da v pozn: jeseni celo vrabec prxi oblaki zmrzne in pade na zemljo še'e spom'ndi. kn s« malo r.tija. Iz tega vidimo, da v ti&t.h krajih zmrzne celo — prosti padec ..«
*
V neki gost i'ni so nastavili; novo vino ki ga pa g03tje n so posebno pohvalili Ko sede za mizo tudi profesor, mu hitro prineso j novega v;na na poizkušnio. Vsr smo vprašujoč g'eda'i profesorja kaj pereče.
Groše'j pa skira obraz in se odreže:
»O hudi mam. s tem vinom bi pa lahko hudiča obhajal!«
Pokojnik ni niko^r žalil, se nikoli pritoževal. vse neprijetno*, t i ie prenašal kot pravi filozof. Gleda! je na živPeive tiko. kakrino je v rcfrrci. N:č ga n; posebno nre-seneMlo ker te skušal vsakemu pojavu dognati pravi vzrok.
Včasih ie sedel sam v gofti'ni in 'gral z edino roko klavir; imel je izvrsten posluh za fl»'asbo.
»Salem a'eikum« ga je pordravdl došlec. ki ie takoj dobil rezek odgovor:
»Gumi arabicum!«
»Kaj pa site igrali, eospod lvofes^r?«
»To je uvertura iz o«>cve »NT"b'ik/»dn'"7a'-.«
Ta izrazit fizik in matematik ;e zna.l zlagati čndorito 7a*>avn«» np«m:ce in 'a'uv'0 nrevaiat' iz tuice* ierika V«k njegov prevod
te bW l<foč in duhovit.	i
Značilen za fPo^oflio te«a moS« n bil m^r r>o»'ednie dni na ho'ni*k' po»te-1 ii. kier se je do zadni^ga ?a1'l in rekel tik pied smrtjo v bolestni slutnji;	i
u— Dane« ob 11. bo v opernem gledališču nagradno žrebanje v zvezi z nateča em
v gledališkem koledarčku. Žrebanje bo pod nadzorstvom strokovne komisije Izžrebani bodo dobitki, ki so dolgo vrsto dni vzbujali pozornost v izložbi tvrdke Bata v 6e-lenburgovi ulici. Prva nagrada je God čeva slika >Ples v operi«, ostale nagrade pa so knjige naših književnikov ln brezplačne vstopnice za Dramo, Opero in Veseli teater. Za žrebanje vlada veliko zanimanje.
u— V počastitev spom na pokojnega prijatelja med. univ. dr. Maraža G ti s tel na so
darovali Socialni akciji na univerzi za podporo potrebnih akademikov njegovi prijatelji »torkarji« 450 lir.
u— Mater štirih otrok, ki me je prišla v stiski in bedi presit za podarit®-/ stare žimnice, prosim, da mi jo vrne, k«r jo stranka, katere last je bila. zahteva na. zai. sicer me bo kazensko pregan ala zaradi samolastne prisvojitve. Ponovno prosim gospo, naj sporoči vsaj svoj naslov. Falatov tapetnlk, Novi trg 4.
u— Nesreče. V kočevskem premogovniku je nesreča zahtevala dve žrtvi. Na rudarja Friderika Derčar a se Je sesula na nogo pHst kamenja in mu jo hudo poškodovala. 20!etnega rudarja Janeza Arka pa je čez orsi stisnil vagonček in mu nalonil nekaj reber 21!etna služkinja Ludmila Drofenikova lz Ljubljane sc je hudo ope. kla po desni nogi. Na cesti je padla jn si nalomila levico 58!etna žena upokojenega polici skega stražnika Helena Bankova. Ponesrečene: se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Spcdsire št^ierske
Dve civilni poroki. Na celjski občini so se poročili: Alo z Kiinc iz Celja in Ara Vrečko iz škofje vasi ter Franc Seidl m Marija Tanšck. oba iz Celja.
Pomanjkanje stanovanj v Marib°ru je še vedno občutno. Zato je izdal župan nov razglas, pc katerem se morajo uradi :n posamezniki, ki so nakazana stanovanja sicer na eli, a se £e niso vselili, vseliti najpozneje dc 1 marca.
Zborovanja in sestanki. V Lauriohevi usn arni v Slovenskih Konjicah ;e bilo delavstvo in nameščenstvo spet sklicano v zbor. Govoril je vodja delavnopolitičnega urada lz Maribora o tem, kako mora vsakdo opravljati svoje dolžnosti do države. —
V	Središču ob Dravi je v teku enajst ezi. kovnih tečajev s 400 udeleženi Zadnii ča^ sta bili dve večji zborovanji in sedem d3-iovnih posvetovanj. Gostovalo je Franklo-vo gledališče iz Gradca.
Šolske kuhinje v trboveljskem okraju prehranjujejo v petih krajevnih skupinah 600 otrok, v štirih krajih pa bodo ta mesec ustanovljene Otroci bodo prejemali to. plo kosilce do 31. marca.
Nezgode. 28!etni ključavničar Josip Ugo, zaposlen na Teznem, 'e bil ranjen od ža-rečega drobca, ki ga je nevarno poškodoval na cbrazu. — Sinček nekega viničarja iz Slovenskih goric pa se je s kropom ope_ kel po obrazu in rokah. Oba poškodovanca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zadnji čas se je na Spodnjem štajerskem, primerilo tudi več nesreč zaradi poledice 'n plazov s streh Hišni posestniki so bili pozvan', naj cdstranju ejo sneg s streh in ledene sveče, viseče na cesto.
Iz ErvatsSce
Visok sneg na Hrvatskem. Iz mnogih krajev poročajo, da so zaradi snežnih mete-žev nekatere vasi popolnoma odrezane od zunanjega sveta. Snežna odeja je ponekod visoka o do 4 metre in so hiše do streh za-metene s snegom.
čiščenje v poslovnem življenju. Finančni min ster je z zakonsko odreubo poobiaščon za raz;as;itev židovskih posestev in podjetij. kakor tudi poljetij oseb, ki so se p.e-grcš:Je zoper zakon o zaščiti dižave.
Nadaljevanje gradnje cerkve v Zvoni-mirovi ulici v Zagrebu. Ze od leta 1937. grade franč.škani v Zvonimirovi ulic: cerkev Matere božje. Do konca lanskega leta je bilo porab.jeno 3,033.000 kun. Denar je bil zbran od mi odarov vernikov. Za nekatera dela je napravil načrte ljubljanski arhitekt prof. Piečnik. Dela bedo letos končana, če bo zbrana še nadaljnja za gradnjo potrebna vsota. Celokupni gradbeni stroški so preračunani na 9 milijonov kun.
V	cerkvi bo prostora za 3000 verrrkov. Hrvatski gasilci. Kakor znano, bo po
korporacijskem sislemu organ:zirana tudi hrvatska gasilska zveza. Ministrstvo za korporacije pravkar izdeluje osnutek zakona. Zdaj šte.ie Hrvatska gasilska zajed-nica 54 žup, 1200 prostovoljnih društev in okoli 150 industrijskih gasilskih oddelkov. Skupno šteje zveza 80.000 članov, od katerih je polovica izvršujočih.
Bencin za diplomatski zbor. Trgovinski minister dr. Tcth je izdal odredbo o preskrbi avtomobilskih voz;l zagrebškega diplomatskega zbora z bencinom.
Organizacija zaščite pred letalskimi napadi v Sarajevu je po porcčHu poročevalske agencije »Croatia« končana.
»Če bi umrl spo:n'adi. bi imel morda več
cvetja na g:v>Su ... Paperlaran!___Vojaški
poircb ... Sa.lva ... in nato: Tataratata... Odsvirano!«
*
V ZMien;u ni i m o! siTvražnikov ra seboj je zapuat;' samo prijatelje, ki ga ne poza-
bi:o jvkoH!
MAMICA
—	Mala, koliko let imaš?
—	Ne vem. Mamica Je im-3'.a 30 let, ko sem bila rojena; zdaj pa jih Ima samo 23.
i
»Ubog mož prosi za---«
»Ah, vi a te! Saj Bem vam vendar že prejšnjo soboto dala deset »totink!«
»Da, oprost te, milosti va. Toda v tem času sem bil tako lahkomiseln, da sen? špekuliral na borzi in sem vso desetico izgubil!«
Starinski vodnjak t Zagreba. V eni
najstarejših zagrebških ulic so odkrili vodnjak iz 14. stoletja. Vodnjak je bil zgrajen še za časa škofa Avguština Ka-zotiča.
Ustanovljena centrala kmetijskih kor-poracij. Kmetijski minister je imenoval 11 članov upravnega odbora Centrale kmetijskih korporacij s sedežem v Zagrebu. Nemško narodnostno skupino zastopa v vodstvu posestnik Josef Schmidt iz Osijeka.
Hrvatska fotografska razstava v SofijL Dne 1. februarja je bila svečano odprta razstava hrvatske umetniške fotografije v Sofiji. Otvoritev je bila velika manifestacija hrvatsko-bolgarskega kulturnega sodelovanja. Na razstavi je zastopanih 34 fotoamaterjev z 200 deli. Spomladi bodo bolgarski fotoamaterji vrnili obisk in razstavili v Zagrebu svoje fotografije.
Dijaki oproščeni vojaške službe do konca študija. Hrvatski listi poročalo, da so vsi dijaki, rojeni 1920 ali starejši, ki so dobili že od bivše jugoslovanske vojske dovoljenje za odgoditev nastopa kadrovske službe, še nadalje oproščeni vojaškega službovanja do izpolnjenega 27. leta. Vsak dijak pa mora do 1. septembra svojemu vojaškemu okrožju predložiti potrdilo šolske oblasti, da je še vedno reden dijak dotičnega zavoda.
Poštni promet med Hrvatsko in nezasedeno Francijo. 20. februarja bo ofvor-jen pisemski poštni promet med Hrvatsko in nezasedeno Francijo.
Razširjenje zagrebške telefonske centra^ Ie. V kratkem bolo končana vsa dela na razširjenju telefonske centrale, kj bo dobila 1000 novih številk.
Invalidsko vprašanje bo kmalu rečeno. Takoj po ustanovitvi NDH je bil pri ministrstvu za korporacije osnovan poseb n invalidski odsek, pozneje pa tudj vrhovno invalilsko sodišče. Slednje je doslej reši o 4.800 prošenj, invalidski odsek pa že 10.700. Nerešenih je ostalo še okoli 900 prošenj, ki bodo v kratkem prišle na vrsto. Razen omenjenih invalidskih ustanov je pri ministrstvu sestavljen poseben odbor, Iti bo že do prihodnjega meseca izdelal načrt nove zakonske uredbe o invalidih.
Zdravstveno sodelovanje Hrvatske ln Bolgarije. Te dni se mudi v Zagrebu g. Nestor Ličev, načelnik zdraviliškega odseka pri ravnateljstvu naro Incga zdravja v Sofiji, z nalogo, da vzpostavi tesnejše stike na zdravstvenem polju med Hrvatsko in Bolgarijo. Med drugimi je obiskal zdravstvenega min stra dr. Mirka Petriča in se zadržal ž njim v daljšem razgovoru. G. Ličev si bo ogledal tudi zagrešite zdravstvene ustanove.
Hrvatsko-slovaška revija. V kratkem bo začela v Zagrebu izhajati revija »Tatra in Velebit«, ki jo bo izdajalo Hrvatsko-slova-ško društvo. Revijo bo urejal dr. Josip An-drič.
»Interreklam« reorganiziran. Zag^o Ski listi poročajo, da je bivši zavod za oglaševanje »Interreklam« popolnoma rfc-.^.-ii-ziran in zvezan z državnim propagandn.m uradom. Zavol se je preselil v nove prostore na Jelačičevem trgu.
Smrt v parni kopeli. V petek je stopil v parno kopel »Terap.jo« v Zagrebu konduk-ter spalnih vagonov Rudolf Zakošek. Mož je bil sicer nekol.ko boian na srcu in čeprav je bilo v kopališču opozorilo, naj taki ljudje ne hodijo v parno kopel, je kljub temu stopil v kopališče. Kmalu pa mu je postalo slabo in se je zgrud i. Priscini so mu priskočili na pomoč, toda bilo je p.e-pozno. Rudolf Zakošek je bil že mrtev.
Nova regulacija cb Cesti Ssške divizij
Mestna občina ljubljanska je na predlog gradbenega odbora, naj se spremeni regulacijski in zazidalni načrt za blok med Ce-stvo Soške divizije, Kotnikovo, Slomškovo in Metelkovo ulico, izdelala nov regulacijski načrt z naslednjimi spremembami:
Kotnikova ulica bo razširjena od 14 na 19 m, da bo na vzhodni strani regulacijska črta Kotnikove ulice tekla 19 m daleč od sedanje stavbne črte na zapadni strani.
Regulirano bo torej zemljišče za dr. Až-manovo hišo tja do Slomškove ulice, torej zemljišče, kjer sedaj stoje razna skladišča. Ko bo Kotnikova ulica podaljšana do Ceste Soške divizije, se bo s to cesto združila na zahodni strani dr. Ažmanovega posestva. Ob Cesti Soške divizije bo na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva stala še strnjena vrsta dvonadstropnih poslopij, tako da bo proti severu novi blok odprt ter bo zato Imel vedno dosti zraka. Ob Kotnikov!, Slomškovi ln Metelkovi ulici bo pa novi blok popolnoma zazidan s trinadstrop-nimi stanovanjskimi hišami v obliki okvira okrog središča. V tem središču bo med vrtovi stalo nizko industrijsko jedro, obdano s 6 m širokimi potmi. Ob Slomškovi in Metelkovi ulici bodo pred stanovanjskimi hišami pasovi pred vrtov, da bo ves novi blok v zelenju na zraku in soncu.
Blok bo v regulacijski črti Kotnikove ulice zazidan v strnjenem sistemu s tri-nadstropnlmi zgradbami.
Za dr. Ažmanovim posestvom bo Kotnikova ulica zvezana z Metelkovo ulico z novo 6 m široko potjo, do koder bodo zidane tudi prej omenjene stanovanjske hiše. Pas predvrtov ob Slomškovi ulici bo širok 5 m, ob Metelkovi ulici na celo 8 m. Tudi nova strnjena skupina hiš na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva bo 5 m od-makniena od Ceste Soške diviz'ie. da bo tudi stala Fredi vrtov. Tako bo Metelkova ulica ob vojašnici dobila lene vrtove ln postala res prijazna in prijetna.
Znotraj bo zemljišče dolgo 220 m in 100 m široko. Toda zazidan bo snmo srednji del s pritličnimi Industrijskimi !n obrtnimi no-slopji. da bo na cbeh straneh zelen zrščitni pas. širok s cesto vred 25 m. S Slomškovo ulico bo Industrijsko sred-šče zvezano z dvema pasažama skozi stanevanirke h'še.
Po uresničeni regulaciji bo Kotnikova ulica postala važna zveza tovornega kolodvora s sredino mesta.
Interesenti se lahko o novi re^nilaciji podrobneje poučiio iz razglasa v »Službenem listu«. Regulacijski načrti bo^o javnosti razgrnjeni v mestnem tehničnem oddelku na Nabrežju 20. septembra St 2 v sobi št 39 v II. nadstroniu. vendar pa po določilih gradbenega zagona S°le 16. dan po objavi, torel šele 2	ter dalje
mesec dni vsak d*n od 9 ?0 do 12 url. Prit>ombe roner n*m^r*van» spremembe tega re«mlicljske<ra n^črin mor^o lnten-senti predložiti mestni obč'nl ljubljanski najkasneje v 15 dneh po tem enomesečnem roku, torej najkasneje do 17. aprila t. L
SPISALA IN NAPISALA DIDAKIN3A v
DAQMAH liACE^OVA
HUado (Jutro
V kristalnem gradu mogočna živ:
lepa in bela kraljica Zima S prestola srebrnega slugom veli kaj deci veseli prinesti ima
Snežinka poslušna pajčolan razgrne
nežne proti nebu vzdigne roke V hipu ves kraj se z belino zagrne bleščeče snežinke na zemljo Dolze ..
In Burja čez polia hiti —
zamolkle gozdove prepiha, otroke poredne domov podi ootem oa je zopet vsa tiha.
Starček. Mraz — strog mrkogled,
čez gore priplava nad vas. in kjer se ustavi — je led .. tedaj je deca veselja za vas!

- -
Njegovi sinčki, z ročicami.
se oken zaprtih dotikajo prelepe jim rož'ce vzevet' rod dlanmi s srebrnimi nitmi jih spre^eio
tfV • * i&Tt
ln najlepši čar pošlie nam Zima
To stara ie znanka Pravljica Ves raj in lepote v naročju ima jih tebi predrago detece da!
Manica:
(Dalo ugibaimo!
Popotni krojač in prav tako popotni kovač se srečata na cesti Med njima se razvije naslednji pogovor:
Krojač »Dober večer! Kmalu se bo stemnilo Kje ostaneš čez noč'« •kovač »Nič ti ne vem povedati, kam se boni nocoj zaril «
Krojač- »Kako je že tebi ime?« Kovač: »I nu kako je pa tebi?« Krojač: »Moje ime si pravkar čul v mojem prvem vprašanju Ponavljal ti ga ne bom!«
Kovač »Potem ti pa vračam milo za -drago Tudi ti si namreč moie ime že čul v mojem prvem odgovoru. Zbogom!«
5tric matic deli nagrade
Za nagrado so bili izžrebani tile Jutro včki:
Neda Novakova, učenka III. razreda osn. šole na Vrhniki,
Kilar Mitja* učenec IV. raz?r. osn. šole v Ljubljani,
Batistič Tamara, učenka IV. razr. Vadnice v Ljubljani,
Fajdiga Franc, učenec IV. razr. v Po-stumiji,
Kavčič Bernardka, dijakinja III. razr. žen. real. gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani.
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mladinske knjižnice Jutra«.
Posetnice
RADA POLJAK
(Kakšen poklic ima to dekle?)
n.
ROL KAVEC
(V imenu se skriva rojstni kraj tega gospoda.)
Otroci! Potrkajte se nekoliko po čelu in izluščite imeni omenjenih dveh obrtnikov!
Inserati v Jutru" šma:o velik uspeh
oda in dom
Osvežitve starih
Na pomlad, ko se prenovi narava, Je
skoraj ne najdete ženske, ki si ne bi želela čednega novega oblačila, pa naj bo to lahka bluza, živobarvna jopica ali prikupna obleka. No, v pomanjkanju vsega tega se danes zadovoljimo tudi s starimi nekoliko prenovljenimi oblekami. Svež bel ovratnik z odgovarjajočim vložkom n^m v novih okoliščinah napravi ravno toliko vesel ia, kskor smo ga imele včas h s celo novo obleko. Glavno je. da si vsaj malo izpremenimo videz, da se zdimo sebi in svojim znancem nekam nove. pomladanske. Na naši sk:ei najdemo dvoje tak-šn:h prenovljenih oblek. Prvi izpremenimo videz s svetlim ali belim vložkom, enakim pa«om in morda tudi žepi. drugo pa predrug^čimo s tem^eiš^m blasom, iz katerega ukroiimo oplpček in kratke kmonas*e ali všite rokave Sprednji del života ozrdišamo pri tei obleki še s ši-vnrdnv robovi ki «e izpod oplečVa razhajajo v obliki žarkov.
krilo kostuma prav tako kakor v zvezi z
različnimi pomladanskimi oblekami. Takšna jopica nam torej služi namesto kratkega paletoja. Drugače je s tesno ob telesu krojenimi jopicami, ki imajo izrazito kostumski značaj. Tudi te jopice so lahko iz drugačnega tvoriva, a podajo se samo h krilu. Za dolgo ozko jopico nam pride prav star ponošen moški suknjič, ki ga lahko obrnemo. Ker je blago suknjiča najbolj obrabljeno ob robovih in na koncu rokavov ter ob reverjih in ker
dico, kamor hočemo dati meso, prevremo v njej zajemalko juhe, denemo v juho meso, pokrijemo posodico in jo postavimo v lonec z vročo vodo. Meso v omaki pogrevamo z omako vred, preden pa ga uporabljamo, ga vzamemo iz omake, prevremo samo omako, ki jo zalijemo z juho, mlekom in začinimo z limonovim sokom in po potrebi tudi z gorčico. Sele potem položimo tanke rezine mesa v omako, vse skupaj naj potem stoji v lončku četrt ure v sopari, da se meso dodobra pregre-je.	_
Stradanje fe včasih zdravo
Pri hudih boleznih, ki se v začetku pojavijo z visoko vročino in slabostmi, je najbolje, če bolnik strada vse dotlej, da zdravnik ugotovi bolezen. Po potrebi mu dajemo le po požirkih malo mleka, mineralne vode. limonade ali lahkega čaja. Telo, ki je bilo v času zdravja pravilno hranjeno, lahko prenese nekaj dni stradanja, ne da bi mu to škodovalo, zlasti če bolnik leži. Oddih, ki smo ga nekaj dni privoščili prebavnim organom, bo pozneje blagodejno vplival na ves organizem in telo bo vse zamujeno hilro nadomestilo. V prvh dneh borzni posebno pripcročrmo vreče mle'-o. zmešano z nr-rers'no vodo, ker služi bo!n:ku z? žejo, a je s>-»r blagodejno za prebavila, grlo in pljuča.
Prebivalstvo Madžarske
10. oktobra lani so v področjih, ki jih je Madžarska v teku lanskega leta dobila na jugu, Izvršili ljudsko štetje, ki je naštelo, kakor sedaj javljajo. 1,024.876 prebivalcev S tem se je število preoivalcev na Madžarskem dvignilo na 14.733.000. Prejšnja Madžarska je štela 7,990.000 prebivalcev.
Nesreča z brodom
Skupina 27 oseb se je vozila, kakor po ročajo iz Madrida, z brodom preko reke Viveya v španski provinci Lugu, da tr obiskala veselico v sosednem kraju. Srci; reke se ie brod prevrnil in 13 oseb je utonilo. Doslej so našli šele štiri trupla.
Skck na slamo
18 letna služkinja Dora Sch. iz Berlina lahko reče, da je imela pri vsej nesreči veliko srečo. Zaročenec jo je bil pustil na cedilu in nesrečnica je zavoljo tega menila, da ji ne preostane nič drugega, nego da si konča življenje. Sklenila je, da skoči v ledeno mrzlo Sprevo. V temni noči je spie_ zala na ograjo nekega mosta čez reko in se vrgla v globino. Bilo bi je res konec, da ni baš v istem času privozil po reki navzdol s slamo naložen čoln. Padla je toč. no v sredino slamnatega tovora in si ni storila najmanjšega zla. Ta padec pa je zadostoval, da ji je pregnal iz glave vse misli na samomor.
Nedeljska križanka
t
..Lfc-iS B	j-iiHjS- i^jCU-il
2e lanska moda nam ie prinesla dolge Jopice vendar ni videti da bi se jih žene in dekleta doslei že naveličale — nasprotno čedalie boli postaiaio Driliub-lie?e 5»>v-em ia«no ie torei da bodo turi' novi nom'adni kostumi v ?nameniu teh dols^h iopic k' storMo oostavo vitko in ele?- n*no Ker dopu^č^	rsznoharv-
ne komblnaeile si lahko modem^ramo star kostim tako da sa se«tav'mo 7 dolgo iopieo ki io ukroiimo iz k?kesa starega n^šča V tem nrimern iopJca lahko ohlapno sešita in jo lahko nosimo čez
1 lahko računamo za žensko postavo ožje reverje. krajše rokave in manjšo širino čez pas, lahko vsa poškodovana mesta pri novi jopici lepo upognemo, da je vi-| deti povsem nepoškodovana. Tako si po-| magsmo na razne načine, da si nekoliko i osve?imo garderobo in kliub vsej skrom-| nosti ostanemo zveste modi.
Fagrevanfe jedi
Kadar hočemo jedi pogreti, zavremo v večjem loncu vode. ki nai sega tri do štiri prste visoko — ako so lončki visoki, mora biti več vode Na dno lonca položimo desko ali trsko in na to desko zložimo lončke z iedmi. Če bi deske ne bilo. bi se posode lahko pokvarile Veliki lonec pa pokrijemo tako. da se pokrovka dobro zlaga z robom lonca in da sopara ne more uhaiati ven Voda nai vre na i štedilniku približno pol ure. potem odkri-| iemo lonec, počakamo nekoliko da se » na^huiSa sopara izgubi potem vzamemo lončke iz lonca ln nesemo led kar v njih na mizo. Na ta nsč'r» pogreta jedila se ne razlikuiejo od svežih.
Pri pogrevanju mesnih jedi postopamo prav tako, samo da prej segrejemo poso-
Nesoametro rav-a gospodinja, ki re vmesi v kruh tudi primerne količine krompirja. Z dodatkom krcmrvrja pri-hran:mo mn~go krušne moke. toda knom-p'r ne poveča samo k"i:č'r>e krirtn. temveč ga tudi izboljša. T"k kruh ie okus-nejšC rnhleiši in ostane dalj časa svež. Pr prav:mo pa ga takole:
1 kg kromoirja skuhamo, ohinimo in pretlačimo Dodamo 1 ke in dq1 krušne moke. pr.lijemo 3 četrt litra toole vode in dodamo malo v vodi raztopiienega kvasa Pri sedanji mok\ ki ie težia. ne smemo s kvasom oreveč štecPti Več kvasa n&m pomore da ni kruh Dreeost' Testo zgnptemo kakor navadno dvakrat pa mora vzhaiati. oroden ga denemo v pehar Da se testo ne orme kroe ea moramo potresti s koruznim zdrobom ali r moko.
Divji	"i mestnih
tslieafi
Hud« Tlm« ie por"»»la trope dlvUh -srn Sičev iz ^o/dov v okolici francosk0«" m' sta Linv>ge*»a Tropi do dvalpet lačnih t vali so se pojavili v okol1*k'h vaseh neka tere pa so tvegale tudi sprehod po mearVi.r ulicah, kjer so povzročile veliko paniko.
Vodoravno: l novinar, žurnalist, 8 vodja francoske revolucije, 15 prometno sredstvo, 16 glagol, ki pomeni premikanje, j.3 komentar, razlaga. 19 osebni zaimek, 20 prednja stran kovanega denarja, 22 oseoa iz grške mitologije; tudi mati Romula n Rema, 23 napiši: 95 z rimskimi številkami. 25 del cirkusa, amfiteatra, 27 balkansko jezero. 29 tuji veznik, 30 reka v Sev. Nem. či i, 32 enota za delo v fiziki, 34 divja zver. 35 vrsta pesmi (množ.), 36 kraj, 38 znam. 41 železniški predor, 43 nasip, branik 44 Španski narodni junak, 45 žensko ime, 46 del čebelnjaka, 47 domača žival plemensko govedo, 49 stara pritrdilnica, 50 iudovski tnesec: latinski predlog, 51 zvok, 52 oblika pomožnega glagola. 54 čaša. pehar; tudi hrvaško ime za Kolpo. 57 pripad. nik st naroda 59 dva konsonanta. 60 reXa v Bosni, 62 grška črka. 63 svetop semska oseba. 65 igralna karta 66 veznik. 67 ,fi dijska plesalka: hotnica. 68 družabna igra NavpKn": 1 slovenska beseda za filan trop 2 lHti~ski dvoglns. 3 število 4 Zola iev roman 5 -refcV alec st rimske provut ce. 6 časi vni vernik 7 obala, plaža 8 mo ikc ime fe gcegrafiki pojem 10 pretek' *as v *rbš<Mn< 11 ezerr na Goren sken. ! 2 ženskr Ime l7 relta v VVestfallji. 14 ie lagoška f«rla. 17 kazalnj zaimek 20 evroo ska otožna država. 21 kajfa. 24 vrsta J lz moke in kruha, 26 kem. znak aa erbij
28 japonska dolžinska mera, 29 raj (tujka) ; tudi števnik, 31 manj znana tu ka, ki označuje domišljavca, 33 del kolesa, 35 Ju. dežev sin, 37 vrsta pesnika, 39 gora ca Kreti, 40 divja (roža) vrtnica, tudi žensko ime, 42 vstaja, 48 pripadnik kavkaškega plemena 51 sorodnik, 53 števnik, 55 ameriški pesnik Edgar Allan, 56 predlog, 58 starorimski pesnik, 59 vprašalni zaimek, 61 medmet. 63 predlog 64 Lutrov nasprotnik (fon), 66 naša kratica za »pleno ti-tulo*.
Rešitev nedeljske križanke
Vod°r*vno: i telebmti, 9 aksiom, 15 unija, 16 Neron, 18 ostre, 19 Bek, 20 rt, 22 kan, 23 Ur, 24 ost, 25 ej, 26 Baer, 28 črez, 30 o a, 31 Zagreb, 33 trinom. 35 karta 37 Sanin. 39 igalo, 41 urna, 43 tat, 45 urar. 46 Leo, 47 Metuzalem, 51 Krf. 52 ob 53 ceremonijal. 55 Io, 56 osel,
57	pelin, 59 astronom, 60 kamgirila.
Navpično: 1 tuberkuloza, 2 Ene j, 3 Me, 4 ej, 5 Baraga. 6 in, 7 tek. 8 Irak. 10 koreni, 11 SS 12 Ito, 13 Orao. 14 metamor-foze 17 on 21 ter 23 Url, 26 Bata, 27 res 28 črn 29 Zogu 31 zrno. 32 Batum, 33 titan 34 Mark. 36 A res 38 IJazor. 40 Lari, 42 <eren. 44 sejem, 47 meso. 48 telo, 19 lipa. 50 mala, 53 Oer, 54 Lir, 56 v t,
58	ni.
leSaadska Indija
Sedaj, Ko 9o Japonci zapečatili usodo Singapura, priha a na vrsto pač Holands-<a Indija. Piostranost te Kolonialne posesti je tako ogromna, da prekaša skupno po vi šino evropskih držav Italije. Anglije, Fran. cije, Španije, Portugala in Švice Čeprav je ta del remi e po večini pokrit z džunglami in goi skimi verigami, med katerimi sega nek vrh skora višino Mont Blanca. živi tu tenko ljudi kolikor v evropski An gliji in Hrlandiji skupaj, to je nad 60 milijonov duš.
Holanrlska Indija je sestavi ena iz neš letih otokov in morskih predelov, nosi pa najrazličnejša imena kakor Indonezija, tr.-zulinda 't d. ki že zavoljo tega niso povsem primerna, ker leži vse to območje izvm prave Indije ter ga samo morski roka »i veže;o z Zadnjo Indijo. Bolje bi se imenu valo »Maiajsko otočje«, ker ima malajski pleme tu svoje glavno bivališče, po drugi strani pa je seveda res, da obsega to 'nif-še širše področje, nego ga predstavlja ho-landska kolonialna posest. Zemljepisci prišteva o Otoško Indijo k enemu izmed treh največjih svetovnih sredozemskih morii, tu je morij, ki ležijo med raznimi celinami. Eno izmed teh sredozemskih morij se rar prostira med Evropo, Afriko in Azijo, drugo med Severno in Južno Ameriko, tret.e pa med Azijo ln Avstralijo. Pojem sredrv. zemskega morja veže ta tri območja, čeprav so s1 drugače popolnoma različna Med. tem ko sta evropsko in ameriško sredozeni sko morje zemljepisno zaključeni enoti in sta le po človeški volji, preko Panamskega in Sueškega prekopa postali umetni prehodni morji, je avstralazijsko sredozemsko morje po naravi prehodno morje, ki je pa od evropekih dežel tako oddaljeno, da je stopilo šeie v novejšem času na prizorišče sveta. T-kia malajsko prebivalstvo, ki ga je otoški značaj njegove domovine silil k pomorskemu življenju, je pri vsem teio bržkone najstarejše brodarsko ljudstvo na zemlji sploh.
Bržkone že tisoč let pred našim štetjem ali pa še prej so vozile tod ladje proti otokom Vznodne Azije in še daleč v Tihi ocean Toda evropski lorodarji so malajski otoški sv.Ht šele v 16. stoletju zmotili s svojo navzočnostjo. Prva dva pionirja evropske kolonialne misli, Španija in Portugal, sta vdrli s svojimi malimi ladjami v no--skončno zmešnjavo Otoške Indije ter .-ta ustanovila svoje naselbine ter trgovinska oporišča. Združitev Portugala in Španije je dala Holandcem, ki so bili tedaj v vojni s Španci, priložnost, da so svoje kolonialno kraljestvo razširili na račun portugalskega p idročja v Vzhodni Indiji. L. 1595. je Corneiis Houtman izvedel prvo odpravo v te kraje, kjer je ustanovil holandsko trgovinsko oporišče Že 1. 1602. se je več manjših holandskih družb združilo v pro-slulo Holandsko Vzhodnoindijsko družbo, ki si je pridobila položaj prave države v državi in je v kratkem času zagospodovala velikim predelom vzhodnoindijskega otoškega sveta. L. 1619. je postala Batavija na Javi piestolnica Holandske Indije. An-gleži, ki so se skušali na teh otokih isto tako vsidrati, so se morali 1623. umakniti Holandcem. Od tega časa je ostal ogromni otoški svet med Vzhodno Azijo in Avstralijo po svojem velikem delu skoraj neprekinjeno v holandski posesti Holandsko. Vzhodnoindijska družba je zaradi kratkovidnega monopolnega gospodarjenja propadala čedalje bolj, 1 1798. so jo razpustili. njeno posest pa so proglasili za holandsko narodno posest. Ob koncu 18. sto-let a so Angleži zasedli sicer skoraj vse holandske kolonije v Vzhodni Indiji, toda dunajski kongres jih je prisodil znova Ho. landi i. Domačini so ce ponovnemu razšU*_
jevanju :c utrjevanju noiandskega gos stva upirali in nemiri so trajaii do piv svetovne vojne toda Holandci so obdrži., ogromno posest v svojih rokah, čeprav m morali 1917 ustanoviti tako zvani »ljuds1? svet«, ki " dovoljeval domačinom v upra-no-tehničnih vprašanjih vsaj na videz n»-ko vlogo.
Holandska Vzhodna Indija je pretežno agrarna dežela, velikanski nasadi, ki so povsem v evropskih rokah, imajo posebno vlogo za proizvodnjo važnih poljedelskih izvoznih cobrin Najstare.šo panogo poljedelskega udejstvovanja v velikem slogu predstavljajo tamkajšnji nasadi sladkorre. ga trsta ki so se pa v korist drugih Kui turnih rastlin zmanjšali. Najvažnejše panoge obdelovanja predstavljajo danes pn-leg nasadov sladkorja nasadi kininovrp*-, kavčuka, čaja. kave, tobaka in sizalmh vlaken. Tudi gojitev oljnih palm postala čedalje Dolj važna Poleg poljedelstva ie za gospodarstvo Holandske Vzhodne Indije važno rudarstvo, ki pridobiva petrolej, cin, premog boksit, zlato in srebro. Tako v nasade kakor v rudnike je vloženega mno_ go nehoiandskega kapitala, tako je tuji kapital vložil v nasadno gospodarstvo pol mi. lijarde goldinarjev (Holandci so vanj •zložili poldrugo miijardo goldinarjev), v pe-trolejskl industriji pa je nad 50 odstotkov tujega kapitala. Povsem v holandskih rokah je premet, torej železnice, plovba m letalske zveze. Ogromna proizvajalna &i!a holandskih kolonij je najbolje razvidna iz sledečih številk, ki izvirajo iz zadnjih ict pred sedanjo vojno: tedaj so v Holandski Indiji pridelali letno za okroglo 240 000 ton palmovega olja, 200.000 ton kavčuka, nad 80 000 ton čaja. skoraj 60 000 ton kave, 12.000 ton kininove skorje. 7,400.000 ton petroleja, 1,430.000 ton premoga in 30.000 ton cina
Uvažali so v prvi vrsti tekstillje (iz Japonske), stroje in orodje, železne in jeklene predmete vseh vrst, motorna vozila, kemične izdelke, papir in papirne izdelke Toda dežela ima gotovo še velikanske neizkoriščene in doslej neznane zaklade.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»V tem kraju imate torej blaznico?« »Da, in celo zelo zanimivo!« »Kako to?«
»V zavodu je dvajset blaznikov, ki si vsi utvar ja jo, da so Napoleon!« »Nemogoče!«
»Da, a najhujše je to, da se vsi motijo!« »Nu, seveda, samo ob sebi umevno!« »Gotovo! Napoleon sem namreč jaz!«
— Nc, naočnikov pa ne maram! Dajte mi rajši monokel še za drugo oko. To bo višek elegance!
Bolniška sestra (zdravniku): »Ali naj vpišem ta primer kot vnetje slepiča?«
Zdravnik: »Ne — vpišite: po pomoti odprt!«
»Oprostite, ali ml lahko poveste, kje je Visavis'«
»Toda to je baš tu nasproti, draga gospa!«
»Saj od tam prihajam, pa so ml rekli,
da je na tej strani!«
•
Edini, ki ima vpogled v finančne zadeve svoje rodbine in ki tudi prostodušno govori o tem, je Korenov mali Petrček. Dejal je: »Moj očka, generalni direktor, je milijonar: dve sto lir ima v banki, sto pri mamici, sto pa v žepu!«
*
Gospa Ahacljeva je po dolgem času hotela odpotovati za nekoliko tednov na morje. Bila je v pripravah za to vsa nervozna. Venomer je vpraševala moža:
»Ali veš, kdaj odpelje moj vlak?« Na zadnje ji je odgovoril:
»Da v 46 urah in 28 minutah!« •
»Ali imate tudi otroke, milostlva?« »Da, dva dečka, kakor da sta izrezana
lz mojega obraza!«
»Nu, za dečke ni to nobena nesreča.« *
»Vaš sin je pa napravil naglo kariero!« »Da, pomislite, pred tremi leti je še nosil moje stare obleke, a danes vidite mene v njegovih!«
»Cujem, da je tvoja tašča zelo bolna.« je dejal Jaka Mihu. »Pripravljeni ste pač
na vse!«
»Ne, ne na vse, le na polovico, saj je še en sin tu!« je odgovoril Miha.
Ne ve, kam bi z žiraSami
Mel trgovinskim, strokami. Ki s^ t p le avoljo vojne, zavzema enn prvih e t nedvomno trgovina z divjimi žvalmi Ma-•ka danes ne moie več izvajat. svojih antrov in velikanskih kač Ho. ndska ln 'ija ne more nikamor prodati s*'ojlh tigrov in orangutanov kenguruji ne morejo nikamor iz Avstralije Celo cigani, ki se potepajo po Srednji in Južni Evropi se pričenjajo pritoževati zavoljo pomanjkanja rjavih ali severnih medvedov iz Rusije.
V huli zadreg; je danes tudi kitajski trgovec Kunitaro Tmaeda. ki ne ve. kaj bi s 60 žirafami. ki predstavljajo vse njfgovo imetje Mož prav za prav n tigovc, temveč je bil še pred nedavnim v ke. jsk. . glavnem mestu Nairobiju brivec. Malo pred pričetkom vojne na Pacif ku je imel v banki 4481 funtov šterlingov. 12 šilingov jn 2
peneča s tem: pr.h<ajiki ^e ,e hotel Vrniti v domovino. Toda Kenja je blokirala imetja tujcev z denarjem Kun taro ni mogel ven a kei po drugi stran; tud' m hote) oditi s praznimi rokami ga je porabil vs-ga za ed.no stvai kj so jo tujci lahko še izv .žal z Kenje,. za žirafe Kupil ih je nič n anj nego šestdeset - Vkrca! jjh je na neki par nk in odplul še sam ž njimi proti š~ng-haju Za uvoz divjih žival, n: tam n ben h carin toda Kunitaro je ob svojem prihodu v rodno mesto doživel vendarle hu lo prese nečenje. ko so mu oblast; postavile vse živali v karanteno in mu dale 60 dn; časa da jih odpelje kamor koli hoče samo v šanghaju j h ne sme pustiti, ker tudi tam preskrba 60 ž vali ni majhna reč Ves lokalni tisk se bsvi sedaj z brjvčevo smolo, a j: ne ve sveta
ja letaia m vse za to potrebne naprave.
Wake je 1794 na novo odkril angleški kapitan Wake. toda že dve sto let prej io pr.p.uh do njega tudi Spanci, ki se n:so nikol; odrekli svoje pravice do njega vr so bil. njegovi dejansk, gospodarji, iokier ga n 1899 zasedla Amerika.
Krneč dveh rczfecfnlkov
lz Aten poročajo, da so trije orožmski podčastniki izsledili ava znana razbo-uiki, ki sta •• zadnjih časih terorizirala tesaL ko prebivalstvo ln na katera so bihe oh:a-st<' razpirale nagrado pol milijona drahei-i. Po triurnem zasledovan u in divjem streljanju so orožniki oba razbojnika ubili.
Cepivo iz jajc
Tokijski listi pišejo, da je dr Kiširo Si megava, zdravnik v majhnem podeželcKe.i. mestu, izdelal novo cepivo proti črnim k' zam, in sicer iz jajc.
Po šs?t in dvajsetih letih potrpežljivi j, poskušar.ja je izpolnil ta postopek lak da je mogoče izdelati na cenejši način neg« doslej dovolj cepiva za vso Vzhodno Azije Kolikor je znano, obstoji postopek v ten. da podvržejo ;ajca inkubaciji. ki troja 5 do 10 dni, in sicer v temperaturi 3 stopaj
Celzija Pc posebni proceduri se khce črnili koz injecirajo z določeno količino glicc-na v aice «kozi majhno iuknjo v lupini, nat-j sledi že omenjena doba inkubacije Ko Id preteče, se serum izvleče in shrani v steklene cevke Poročajo da je mogoče na ta način U enega samega jajca dobiti dovolj cepiva za tisoč oseb Listi tudi pišejo, aa se novi serum pripravlja sedaj v laboiato-ri ih iaponskega ministrstva narodnega zdravja.
Otok Velike ptice
Uradna japonska brzojavna agencija Do mei je pred kratkim sporočila, da se o< otok Wake, ki so ga Japonci zasedli v z« Setku vojne na Pacifiku in kjer so imel-Američani svoje oporišče, odslej imenoval »Ohtorišima«, to je »Otok Velike ptice. Preimenovana sta bila tudi sosedna oto-čica Peale m Wilkes. Na teh treh otokih hoče Japonska zgraditi svoje najmočnejše pomorsko. in zračno oporišče na Tihem oceanu.
Otok Wake ali Ohtorišima je bil že doslej najvažnejša izpostavljena strategična točka na Tihem Oceanu, čeprav je Ame-
Kakor pritlikavec
J ričani niso znal: ohraniti zase. Zanje je ■ oila življenjsko važna vmesna postaja m> potu med Havaji in Hongkongom oziroma v južno Oceanijo. Otok je bil neobljuden ker ni imel ne vode ne rastlinstva, razen tega je bilo okrog njega nešteto podmorskih in v:dnih čeri, tako da je bila plovbo okrog njega zelo nevarna. Vseeno pa je s svojo lego predstavljal prevažno postajo sredi oceana, zlasti za letalske proge. O njegovi strateški važnost; so prvič govorili 1934., ko je Amerika sklenila, da ga spremeni v trdnjavo prvega reda. L^to dn pozneje je Panameriška zrakoplovna dru žba uredila na njem pristajališče za svo-
DRUGI ČASI
—	Ko sva se vzela, sem ga vsako jutro zbudila s poljubom.
—	In zdaj?
—	Oh, zdaj si je kupil budilko.
•
POSLUŠEN BOLNIK
—	Ali ste storili tako, kakor sem vam bil naročil? Tri tablete in dva kozarCka Konjaka na dan ...
—	Da, gospod doktor. Samo (ia sem ■ tabletami tri tedne nazaj, s konjakom pa za pet dni naprej.
Zanimivosti iz znanosti in tehnike
je videti la delavec ob verigi modernega orjaškega prekomornika
M.Kula Letič:
Premija
Blagajnik Spjošne kred.tne banke Milan Milanovič je sedel pri sitnem, neprijetnem delu Na lev; stran: pisalne mize je imel razrostrte razne časopise, ki so prikazoval., kateri vrednostn; in državni papirji so bili izžrebani, na desni strani pa je imel obširen spisek raznovrstnih -vrednot-nic, ki so bile položene pri banki.
Počas; je šlo delo naprej, ker je moralo biti natančno m točno. Splošna kreditna banka je polagala važnost na to. da svoje kiijente posluž. brezh.bno.
Blagajnik M.lan Maanovič je pritajeno zehal Ze tn ure je sede! pr; tem dolgočasnem delu. od samih številk se mu je vrtelo v glavi Na enkrat pa se je vzdra-mil: obveznica Prekosaharske železnice št. 26.788 je bila izžrebana s premijo enega milijona frankov, a po seznamu na desni strani mize je bila ta obveznica položena pri Splošni kreditni banki.
Zurno je Milan Milanovič vstal in hitel v zakladnico banke da ugotovi, če ne gre za pomoto. Ni bilo pomote srečna obveznica Prekosaharske železnice št 26.788 je res bila pri banki kot last bivšega trgovca Stojana Stojanov ča
Milan M '.anovič je stekel k telefonu, da obvesti Stojana Slojanoviča o srečnem dogodku. 2e je imel slušalko v roki, ko se je nečesa donvsU! Stnian Stojanovič je bil star klijent banke. Bil je nekoč bogat trgovec, toda zaradi zavratne bolezn je moral zanemarjati in končno prodat svoj obrat, takn da ie vsaj reš 1 razmeronr skromno ven tn « ir-*'— io 'oViVo žve1 r" stara !e*a — Ce n*-:dr. -»-n *nko v?«-la novca b- t n o^^-emu boln°mu Sti jannvču lahk' "i:'o wp'~«jmos» le bi da «a zadan., irap
Zarad* teaa ^'»•slnMf M'hin Milan« vič odložil telefonsko slušalko ter se podal k ravnatelju banke, da mu stvar obrazloži. Ravnatelj ga je pohvalil zarad:
tenkočutne pazljivosti in mu je naročil, naj gre k Stojanu Stojanoviču na dom in obvest; njegove svojce, da se potem oni pobrigajo, kako bodo srečnemu dobitniku sporočili veselo vest na najprimernejši način.
Milan Milanovič je govoril z gospo Ljubico Stojanovičevo m njenim sinom Dušanom. Ginjena sta se mu zahvalila ne samo za srečno novico, ampak tudi za izredno pozornost in obzirnost banke.
Kako obvestiti bolnega Stojana Stojanu-viča? Težko vprašanje. Ljubica in Dušan j Stojanovič sta pritegn.la k posvetovanju še hčerko odnosno sestro Mileno. Po dolgem razmišljanju so sklenili, da naprosijo hišnega zdravnika in starega prijatelja j družine dr Lazarja Popoviča, naj on pre- j vzame in reši kočljivo nalogo.
Kmalu potem je dr. Lazar Popov:č pozvonil pri Stojanovičevih Prijatelj Sto-jan ga je sprejel z radostno vljudnostjo:
»Dragi Lazar, kaj te je zaneslo k meni? Ne potrebujemo te. hvala Bogu. vsi smo zdravi!«
»Eh moj Stojan. če gora ne gre k Mohamedu se pa Mohamed potrudi do gore Ali ne smem enkrat priti k teb: na prijateljski ob sk. da pokramljrm s teboj o čem Irugem. ne samo o bolezni?«
»Seveda1 Sedi, takoj pride črna kava**
Kljub Stojanovemu zagotovilu je dr. Po-povič najprej vprašal po zdravju v hiši. Nato je spretno okrenil pogovor proti cilju svojega prihoda:
»Kako pa drugače živiš. Stojan? Ali se -iaviš še kaj s kupčijo?«
»Ne, dragi Lazar Imam dovolj prihrankov da lahko skromnr. ž vim Kupčije b! -n; pripravile le nppntrebnp razburjenja :aterib moram ogibati Zdravje 1e irvo!«
»Prav imai Toda al! «e ne bojil m svoj denar? Toliko se fovon o nesolidnosti bank in sllčno.«
»Moj denar je naložen v dobrih papirjih.«
»Slišal sem, da imaš še precej denarja naloženega v obveznicah Prekosaharske železnice. Ali so te obveznice dobre?«
»Trdne ko skala. Obre-tna mera je sicer nizka, zato pa imam zglede na kako premijo ob žrebanju.«
»Joj, dragi Stojr.n kam sreče, če bi ti kar tako na lepem padla v naročje prem.r-> KaKih desettisoč frankov?«
»No. desettiseč frarkov r? hva'a R-<sni, taka vsota, da b-; lahko nb?rt^o vp' va'.a na m nje in moje dmžine	«
Dr. Lazar Popovič ie kar zažarel Imel j je pr jatclja Stoiara 1~rr. Ir je: :a b <? i imet: Hitro i? vorr * »Pa pet desettisoč tn nkov'•'	i
»To b; b'Ia že vsota. Omogočil bi ž rio svojemu sinil pn.-čno n : ■ ■<■.' ■ s; želi. da «e spopoin. v svoj -ti•:••.:.« »In če b; b lo dveitotisnč O .nl- .v'« »To bi bilo impn^no' Potem bi -fhko ■ krasno opremil svojo hčerko, ki se m sli j kma'u poročiti «
»Kaj pa pet'tot!cn* 'pri-^v. s^-ir)'« »Vprašuješ kaknr o*rok' 7 ?-r-] m p«t-stotisoč frankov b '7pn'n 1a •' "e-Ija mojega ?iv-en:- K^mi h;	*T r>-
go j ■ ki m: jp ?e od nekdaj vš -č
»Odlično* S'*' "n .lr*? t: od -tcči f1*"'. želim Da -e več ?n!im * ce; mili Ion frankov nr^miip'«
»Ah toliko d°nqria pj, np potrebnipn, To bi bilo orevpč Dragi Larar ti s; me najboljši nriiatelj Iz^^-cten zdravnik s samo računati ne 7n?5 7,ntn b' tud tebi rad pomapal Roeanv ča=tna beseda č< dobim nr«miin enega milijona ie polovi na tvnia'«
Dr Popit"? ca ip 7f?r-r»:'	'S^eoMa!
«Po nn- pnVv „
r^r^ni' *^	it , >' ;	-.. 'r	* ■ - ^ r\ L
\p	k •• ••»•tv
■>% stresel »Urar L-^zar kai	Govori'«
Toda dr I^azar Pnr»nv'č nJ mnpa' vo? odgovoriti. Od vpc^Ma nnin^-ico milijonske premije ga je nadela kap.
Malo grozoten košček zemlje je vas Til-tepec v mehiški državi Oaksaki. Vsi njeni prebivalci so namreč slepi, oslepijo najpozneje eno leto po svojem rojstvu. Tujce, ki se nastanijo v tem kraju, doleti ista nesreča. Dolgo časa si znanost ni znala pojasniti tega pojava, končno je mehiškemu profesorju Reku in drugim uspelo ugotoviti, da je vzrok tiltepške splošne slepote kakor las tenek črv, ki se vgnezdi v vezno tkivo ter limfatski sistem in izločuje strup, ki povzroča slepoto. Ker prenašajo tega črva v prvi vrsti moskiti in so netopirji najhujši naravni sovražniki teh nevarnih žuželk, je prof. Reko predlagal, naj bi v okolici Tiltepeca čim bolj razmnožili netopirje, kajti s tem bi po njegovem iztrebili komarje in ž njimi tudi črva.
Bumerang, čudno orožje avstralskih domačinov, je po vsem videzu eno najstarejših orožij človeštva sploh. V nekem stranskem prostoru Tutankamenovega groba so našli namreč številne bumerange ki so rabili po mnenju arheologa Carterja za lov na ptice in kot vojno orožje. Med turne-rangi v Tutankamenovi grobnici sta bila zastopana celo oba temeljna *dpa. bumerang, ki se vrača na kraj. od koder je priletel, ln bumerang, ki ostane na cilju poleg ubite žrtve. Našli pa so tudi slonokoščene in pozlačene bumerange, ki _-o rabili bržkone pri verskih obredih.
Impulzi viri šport
V nekem predmestju Buenos Airesa so priredili kolesarsko tekmo, pri kateri ie prišlo med simpatizerji raznih klubov do hudega ppopada. L'udje. ki so se vmeSili v ta sponad. so uporabljali nože in samokrese Med splošnim božanjem je policija dohitela in razorožila najbolj bo;'evito sku. pino, pobrala je tudi dva mrtva ln tri težko ranjene, ki bodo svoje »navdušenje« za šport brr.kone plačali s smrtjo.
Pariško znamenje, 300 m visoki Eiffelov stolp, so od njegove zgraditve 1.1889 že ponovno prepleskali »od glave do nog« Ta procedura povzroča tehnikom vsako krat mnogo preglavice, prvič zato, ker še do danes niso našli idealne barve, ki bi ustrezala vsem kakovostnim zahtevam, drugič pa zato, ker je lepotičenje železnega orjaka tudi s kvantitativnega stališča naravnost fantastično podjetje. Treba je zanj nič manj nego 30 000 kg barve in nič manj nego 40.000 delovnih ur.
Najvišja stalna radijska oddajna postaja na svetu je bolivijska postaja La Faz. Leži v višini 3500 m.
•
Ko je Linne pred kakšnimi sto leti objavil svoj klasični botanični sestav, ki nam je v šolah priredil toliko bridkih ur, ga je med drugimi posebno ostro napadel ofmški profesor Siegesbeck. V svojem pamfletu je obtožil velikega botanika bogokletstva in mu je vrgel v glavo sledeči stavek: »Kateri človek bo neki verjel, da je Bog za razmnoži tev v kraljestvu rastlin uvedel takšno hotništvo . . . ?«
ANEKDOTA
Danska kraljica je obiskala okrog 1.1900 Islandijo. Tam je srečala kmeta, s katerim je pričela pogovor. Mož nI znal dobro danščine in tako se je zgodilo, da je na kraljičino vprašanje, koliko ima otrok, zamenjal dansko besedo za otroke z islandsko za ovce.
Dve sto, veličanstvo!« je odgovoril ponosno.
»Dve sto?« je vzkliknila kraljica prestrašeno. »Kako jih pa morete toliko prehrani« ?«
*Ah. to je preprosto.« je odgovoril kmeti č. »Poleti jih pošljem na pašo, pozimi jih pa večino zakoljem!«
Kraljica je prišla k sebi šele tedaj, ko so ji pojasnili nesporazum.
VSAK DAN ENA
Adamson je srečal starega prijatelja
t
S P O R T
So že začel!...
• • • Igrati na tableteniškem turnirju za moštva
Včeraj popoldne ob 13. se je v klubski dvorani na Kodeljevem začel prvi tableteniški turnir za moštva v organizaciji SK Mladike, ki bo trajal še danes ves dan in se bo nadaljeval in zaključil prihodnjo nedeljo.
Kakor smo opozorili prijatelje te športne panoge že včeraj, je ta turnir po svoje izviren, ln sicer zaradi tega, ker je konkurenca urejena ta«o. da igra vsako moštvo z vsakim m ostanejo torej do konca tekmovanja v konkurenci vsi udeleženci. Kakor zatrjujejo prireditelji, bodo na turnirju nastopili vsi ljubljanski klubi, torej H°rmes, Korotan, Slavija m Mladika, vsak suaj z enim ali ceio z več moštvi. Zaradi posebnega načina tekmovanja bodo vse Igre na tem turnirju zanimive in napete, ker bo vsako moštvo stremelo za tem, da izgubi čim manj točk in nabere čim več uspehov v vsakem srečanju. Najbolj zagrizeno bodo gotovo igrali Hermežani tn Mladikarji, prvi zato ker veljajo za sigurne favorite, drugi pa zato ker bodo hoteli pokazati, da so od tedna do tedna boljši m da morda že ogražajo Hermežanom prvo mesto. Tudi o Korotanclh se mora reči, da ne držijo križem rok ln že zato tudi računajo na eno vidnejših mest Slavija ki je v tej družbi novinec, se na svojem lastnem turnirju ni posebno postavila, zato pa je na prejšnjih dveh prireditvah pokazala, da ima tudi
Jubilej slavne
skakalnice
V HolmenkoIIu so slavili 501etnico prvih smučarskih skokov
Nedavno so na Norveškem imeli pomemben športni jubilej, in sicer 50-letnico, od kar je bila zgrajena najslavnejša skakalnica na svetu, tako imenovani Holmenkoil-bakken. Leta 1892. so se na tej skakalnin prvič pojavili skakalci na smučeh ln že takrat je prebivalstvo iz norveške prestolnice hitelo v množicah pogledat to senzacijo, okrog katere se je zbralo 10.000 gledalcev. Očividci pripovedujejo, da 31. januarja 1892. v Oslu ni bilo mogoče najeti nobenih sani, ker so bile vse oddane za vožnje do Holmenkolla, kjer se je vršila ona senzacionalna prireditev.
Prvi skakalci na njej so dosegli daljave do 20 m in marsikdo bo danes skomignil z rameni, češ da se za to malenkost res ni izplačalo povzročati toliko vznemirjenja. Toda pomisliti je treba, da je bilo to pred pol stoletjem, ko mnogo držav v Evropi smuči še poznalo ni, kaj pa še, da bi se bil kdo z njimi poganjal s strmih zaletov po zraku v globino. Takrat torej je bil skok do daljave 20 m prav gotovo senzacija prve vrste.
Leta 1927 so skakalnico v HolmenkoIIu
precej pregradiii in od tedaj skačejo tamkaj do približno 50 m, pri čemer pa je treba vedeti, da ta skakalnica ne spada med take, kakor smo jo mi imeli v Planici, da bi se dali na njej postavljati rekordi v daljavo. temveč je izrazito ena onih, na kateri mora tekmovalec pokazati največ — v drži.
Leta 1930 so bile v HolmenkoIIu tekme za svetovno prvenstvo ln menda je takrat ta skakalnica dosegla enega prvih rekordov glede obiska. Na takratnih prireditvah se je zbralo okrog 60.000 gledalcev, toda štiri leta pozneje so jih ocenili celo na 70.000. Največja daljava, ki jo beležijo v skokih tamkaj, znaša 68.5 m. Morda je bila tudi ta znamka deloma povod, da so Norvežani dolgo časa nasprotovali vsaki novo-tariji na tem polju in je bilo v zvezi s tem svoje dni toliko pisanega in govorjenega okrog največje skakalnice na svetu — v Planici.
Nekaj drobnih
Boks na Jesenicah
Preteklo soboto so imeli v dvorani jeseniškega kina boksarsko prireditev, katere so se udeležili boksarji dveh kategorij (v vvelterju in srednji teži) iz Celovca in domačini. Jeseničani so proti pričakovanju spravili številne zmage, v odločilnih borbah pa so sploh obračunali čisto sami med seboj.
V	Izločilnih borbah ie najprej zmagal Jeseničan Pristou nad Celovčanom Tuscher-jem, v drugem paru pa je domačin Suppan po točkah porazil Probsta iz Celovca. V srednji teži pa je tudi Aschmann po točkah odpravil Drsko iz Celovca, v drugem; srečanju pa je enako obračunal Meinig z gostom Kodymom. V odločitvah sta tako zadela med seboj v welterju Suppan in Pristou, v srednji teži pa Aschmann in Meinig. Obe borbi sta se končali z zmagami
najprej omenjenih po točkah.
• • *
Pretekli torek je bil v Milanu boksarski dvoboj med Carlom Orlandijem in Miche-lom Palermom za naslov italijanskega prvaka v srednjelahki teži Dosedanji prvak Orlandi je v 12 krogih brez posebnih težav gladko porazil svojega nasprotnika.
Prihodnja večja boksarska prireditev bo dne 28. t. m. v Rimu, in sicer med Botto in Bisterzom za naslov evropskega prvaka v lahki teži Oba boksarja, od katerih je Bisterzo pred kratkim po sezacionalnem lcnock-outu izgubil naslov italijanskega prvaka v tej kategoriji, se bosta obenem borila tudi za ta prvenstven naslov.
V	Zasrrebu so zadnjo nedeljo spravili pod streho prvenstva med amaterskimi boksarji. No\d hrvatski prvaki so v posameznih kategorijah od mušje do težke, kakor sledit Pavčec. Maglica. Nemeček, Hrblč (vsi Cro-atla). Tičid. Krleža (oba Herkules), Dugo-njič fCroatia) in Hladnv (Herkules).
Hrvatski table-teniški prvak žarko Doll-nar lz Zagreba 1e na slovaškem prvenstvi v Bratislavi osvojil prve mesto v singlih in skupno s Pečnikovo enako mesto v mešanem doublu Hrvati, ki so se kot edin« tulel udeležili tees prvenstva so osvojili dva prvenstvena naslova od treh, ki »o bili v celoti na raznolaero.
Na manlši plavalni prireditvi v Bonnu v Nemčitl se je odlikoval m1">di plavalec Uli Schr&der. ki je preplaval 100-metrsVo progo v crawlu v od>*čnem času 1:00.7. Ra zen tega je osvojil prvo mesto tudi v hrb:
nevarne igralce v svojih vrstah- Sicer pa bo to' za njo najboljša priložnost, da pridobi spet nekaj za turnirje potrebne rutine. V ostalem pa ni izključeno, da bodo v konkurenco posegle tudi druge garniture vseh klubov, med katerimi ima Mladika najmočnejšo, pa tudi Korotan in Slavija bosta lahko v drugo vrsto postavila dobre tekmece.
Na turnirju so zbrani vsi najboljši tableteniški igralci, med njimi za Hermes: Bogataj, Djinovski, Božič, za Mladiko: Meo-ved, Krečič, Blažič, Recek, Tršinar, Koc-mur, Bajec, Keržič Oto in Zvone ter Belec, za Korotan: BradešRo, Strojnik Aleš, 2gaj-nar, Potočnik, Jankovič. Purkart in za Slavijo: Poženel. Pavlič, Kamenšek, Sima, Smerajc in Havliček.
Ne glede na zanimivi sistem tekmovanja bo ta turnir pokazal dober šport tudi zavoljo tega. ker hočejo vsi igralci dobiti nekaj ostrega treninga ln se tako pripraviti za skorajšnjo prvenstvo, ki ga misli v bližnji bodočnosti prirediti table - teniška zveza. Kdor včeraj ni mogel priti do Most ln ol ogledati uvodnih borb na tem turnirju. Ima danes od 9. dalje ves dan časa in priložnosti dovolj, da obišče naše vztrajne table-tenlške 'gralce in jim s svojo navzočnostjo vlije še novega veselja za nadaljnje delo v našem športu.
nem plavanju na enaki progi z dobro znamko 1:13.6 in je seveda tudi v štafeti na 3X100 m prosto mnogo pripomogel svojemu klubu do zmage.
Letošnja evropska prvenstva v kajaku bodo v dnevih od 14. do 16. avgusta na Starnberskem jezeru pri Monakovu. Mednarodna kajaška zveza je prejela za ta tekmovanja izredno mnogo prijav iz vseh držav, med njimi iz Italije, Madžarske, Hrvatske, Rumunije, švedske, razen tega pa računajo še na udeležbo Slovaške in Švice. Ce se prišteje še Nemčija, bodo torej na tem tekmovanju nastopili zastopniki 7 držav.
Italijanska smučarska prvenstva, ki bi bila morala biti v dnevih od 21. do 25. t. m. v Cortini, so bila preložena na dneve
od 4. do 8. marca.
* • *
S. T. T. Z. poziva vse odbornike na redno sejo, ki bo danes ob pol 14. v prostorih Mladike.
Radio Ljubljana
Nedelja, 15. februarja 1942-XX.
8: Poročilo v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Orgelski koncert iz na-polske bazilike. 11: Peta maša iz bazilike Sv. Anunziate v Firenci. 12: Razlaga evangelija v italijanščini. 12.15; Razlaga evangelija v slovenščini. 12.35: Tercet Dobršek. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pesmi, orkester pod vodstvom Angelinia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod volstvoip D. M. 6i-janca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: D. Vončina: Kmetijsko nadaljevalne šole — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Kmečka godba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert violinista A. Dermelja in pianista M. Lipovška. 21.20; Predavanje v slovenščini. 21.30: Koncert violončelista E. Mainardia. 22.05: Orkester Cetra pod vodstvom Barzizze. 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.35: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini 12.15: Vlado Golob solo na harmoniko. 12.40: Koncert sopranistke Margerite Voltolina Medicus. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Filmska glasba — orkester Cetra pod vodstvom Barzizze. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: lahka glasba 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. škrjanca. 19: Tečaj italijanščine poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 40: Odlomki iz Leharjeve operete »Eva« — qrke-ster in zbor pod vodstvom Gallina. 21.25: Slovensko predavanje. 21.40: Simfonični koncert pod vodstvom Ferrera.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 15. febr.: ob 14.30: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. — Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ponedeljek, 16. febr.: zaprta
Danes ob 14.30 ari bodo Igrali zadnjikrat v letošnji sezoni P. Gollevo bajko »Peterčkove poslednje sanje« po zelo znižanih cenah od 10 Ur navzdol. Ta slikovita priljubljena mladinska igra bo doživela svojo 66. reprlzo. Sanje na smrt bolnega otroka, ki blodi po kraljestvu kralja Matjaža ln v božičnem gozdu ter najde končno v nebesih svoje starše, je ganljiva in napravi na otroke najgloblji vtis. V naslovni vlogi V. jv nova Režiser prof. Sest.
OPERA
Nedelja, 15. febr.: ob 14. url: Madame Butteifle>. Izven. Znižano cene od 1" Ur navzdol. V glava h vlcgafc Heyba lova in Banovec. Ponedeljek, 16. febr.: zaorto.
Danes v nedeljo ob 14. nri bodo peli v Operi Pucclnljevo opero »Madame Butter-fly«. Prvič v letošnji aezoni bo pel glavno tenorsko partije Pinkertona Svetozar Ba-novec. Naslovno partijo bo pela Valerija Heybalova, Suzuki — Spanova, Sharplesa
—	Janko. Gora — Sladoljev, princa Tama-dorja — Dolnlčar, Bonca — Lupše. Kate — Pollčeva, komisarja — Gregorin. uradnika
-	Skabar. Dirigent Nlko Stritof. Rež1s<" Ciril Debevec.
MRAKOVO GLEDALIŠČE
Nedelja. 15. febr.: ob 10.30 Slavnostni finale
V Slavnostnem finalu je Mrak na svojstven način prikazal poslednje dneve in življenjsko tragiko velikega komponista Cajkovskega. Delo Je bilo že uprizorjeno pred meseci z veUklm uspehom. Delp Je zrežiral avtor sam, ki igra Cajkovskega. Sodelujejo: Planlnova, Rajnerjeva, Poto-karjeva, Ponikvarjeva, Gorjup, Dolinar, Bezlaj. Blagajna franč. dvorane posluje danes od 9. naprej. Cene znižane.
Mali oglasi
Kam pa,kam ?
beseda L —.60, caksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L J.—.
Gostilna Lovšin
vam nudi naiizbranejša vina : refoško, verona, tra-scati. pinot, muškat, rebulo, rizling, cviček itd. Gostilna Lovšin!
2180-18
Službo dob-
Beseda L -.60, talna —.60, za daianie naslova ali u titro L .
Perfektno sobarico
zmožno tudi nekai gospo dinistva z znaniem sloven sčme io nemščine tet z do orimi, dolgoletnimi »priče v.iu spreimem Ponudbe » prepisi sptičevai oa Gozd m urad kneza Auersperga. Soteska, pošta Straža pri Novem mestu.	178^-1
Graščinsko
kuharico
prvovrstno, zmotno sloven ščme in nemščine z dolgo letnimi spričevali iščem za tako). Ponudbe > prepisi spričeval poslati aa Gozd m urat* kneza Auersperga Soteska, pošta Straža pri Novem mestu.	1784-1
Učiteljsko moč
ia nemški pouk l., i-. 3. in 4. razreda gimnazne z znaniem latinščine in po možnosti angleščine iščem Ponudbe oa ogl odd lu 'ra pod »Gimnaziia«
178} i
Iščem
več prvovrstnih čevljarskih pomočnikov za damske čev Ije s plutovino. Plača dobra. Nastop takoi ali po dogovoru. Ješe, Cesta na Loko 20._2123-1
Frizersko
pomočnico
in vajenko spreime Gustel Ferlič, Novo mesto. Zagrebška 1.	2133-1
Mizarja
za pisalne mize in splošne pisarniške oprave, ki je dobro izvežban v politiranju in za samostojno izgoto-vitev spreime mizarstvo — »Sava«, Miklošičeva c.
2140-1
Postrežnico
pošteno, enkrat tedensko — iščem. Naslov ▼ vseh poslov. Jutta.	2150-1
Dekle
srednjih let z dobrimi spričevali pridno, pošteno, ki-zna kuhati, sprejmem takoj ali pozneje.. Gostilna Mesarska cesta 2. 2133-1
Pridno dekle
za vsa domača dela, ki bi pomagalo tudi v gostilni sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	2121-1
Dekle «
15 do 17 let staro, pošteno čedne zunanjosti dobi takoj službo. Dolenc, Čopova 10, Lj.	2160-1
Kontoristko
zmožno nemškega in event. italijanskega jezika z dobro šolsko izobrazbo sprejmemo takoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kratek opis življenja«
2278-1
Natakarico
zmožno malo itaiiianščine, iščem na deželo za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za deželo«
2277-1
2 frizerski
pomočnici
pivovrstni in brivskega po močnika spreime salon .»Slavica«, Miklošičeva 6.
2312-1
Mizarskega
pomočnika
samo dobrega in samostojnega delavca za boljše ročno delo takoi spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«
2235-1
Občinski uradnik
sposoben vseh uradniških del išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gre tudi na deželo«_2203-2
Gostilniška
kuharica
stara 28 let, pridna, poštena. želt premeniti službo s 1. ali 15. marcem. Poncdbe na ogl. odd. Ju tra pod »Veselie do gostilne«_2172-2
Gospodična
s trg. tečajem, vešča italijanščine in nemščine bi se rada izučila v specerijski trgovini kot prodajalka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Špecerijska trgovina«	2173-2
Gospodična
iz boljše družine išče služ bo kot gospodinja. Skromna, zanesliiva, pridna lahko nastopi takoj pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jut^a pod šifro »Skromna gospodinja«
2244-2
Instrumenlarka
praktikantka išče zaposlit ve pri zobnem tehniku. Po nudbe na ogl. odd Iutra pod »Veselie«	2285-2
Samostojno
Prodajalka
izučena v meš. stroki, ve ?ča v stroiepisiu, brez službe radi opustitve treovine želi primerne namestitve.— Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zmožna«
2254-2
služkinjo
ki je vešča kuhania, stalno sprejmem s 1. marcem.— Zglasiti se ie treba na Do mebranski cesti 13, visoko pritličje, levo v času od 9. do 12. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 3« _2316-.1
Kuharico
samostojno, veščo gospo-dimskih del spreimem. — Naslov v vseh posl. J»tra 2271-1
Postrežnico
pridno ln pošteno — sprejmem ve krat tedensko. Bukovec, Gale-fcova ul. 3. SlSka
2322-1
Postrežnico
sprejmem. Naslov v vseh IKisl Jutra.	2249 1
Službe išče
Beseda L —.30. taksa — .6C. za daianje naslova ali za šitio L 2.—.
Mlado dekle
pridno in pošteno, velie vseh gospodinjskih del do bi mesto pri 3-članski družini. Naslov t vseh posl. Jutra.	2187-1
Lesnega
manipulanta
mlajšo moč, ki bi prijel ra vsako delo iščem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«	2211-1
Snažno dekle
za vsa hišna dela, pošteno in marljivo sprejme boljša družina dveh oseb. Naslov t vseh posl. Jutia. 2217-1
Slugo
sprejmemo. Prednost imajo oni, ki se razumejo na pleskarijo. Naslov t vseh posl. Jutra.	2242-1
Perfekten
železninar
vešč tudi porcelana, stekla in meš. blaga. Govori slovensko, hrvatsko, nemško in nekoliko italijansko, išče službe prodajalca, — skkladiščnika ali potnika. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Železninar«
2156-2
Sestavljam in
prevajam pisma,
spise, dokumente itd. v ita lijanščini, nemščini in fran coščini. Erjavčeva cesta l.a I. nadstr. levo. 2170-2
18-letno dekle
izučeno v trgovini in vajeno gostilne išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena« 2010-2
19-letna trgovska
pomočnica
išče službo s 1. marcem ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena« 2011-2
Lepo nagrado
dobi, kdor mi preskrbi službo natakarice ▼ kaki prometni gostilni j sredi šču mesu. To za 1. ali 15. marec. Ponudbe na ogl. od J. Jutra pod »Na-grada«	2096-2
Absolvent
elektrotehnične del. šole, s čez 20letno prakso išče mesto kot obratovodja — strojni mojster ali slično, vešč vseh elektr. strojnih in vodovodnih del. Govori psrfektno slov. hrvaško in nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestran sko verziran«	2049-2
Postrežnica
išče zaposlitve torek ali y petek. Gre tudi prat. Naslov ▼ vseh posl. Jutra
Začasno zaposlitev
v denarnem zavodu dobi v stroki verzirana moč. Prednost znanje itaiiianščine. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop« 2228-1
Nočnega čuvaja
za industriisko podjetje — iščem. Prednost imajo upo kojeni orožniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čuvaj«	2176-1
Služkinjo
z znanjem kuhe od 25 do 40 let sprejmem. Tržaška c. 19.	2311-1
Iščem
za takojšnn nastop pri odvetniku strojepisko uradnico z nekaj znanja italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Advokatska uradnica«	U07-1
Krojačico
ali krojača
z obrtnim listom iščem za takoi. Ponudbe na ogl. oddelek Jmtrs pod »Z«ne»l'i vo in polteno« »3-1
Mlado tekačico
In služkinjo
pridno in pošteno »preime mo takoi Naslov v vseh
posl. Jutra,	2281-1
Kemika
mlajšega po možnosti prakso v tekstilni, oljarski ali usnjarski stroki iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kemik« 2166-2
Šoferja-mehanika
treznega in poštenega. _ ki ie zmožen vseh popravil— sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanika	2167-2
Natakarica
išče službe. Vešča italijan ščine gre takoi ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada« 2196-2
Gospodična
z maturo poznanjem hrvatskega, nemškega, francoske fsa in italijanskega jezika, išče zaposlitve pri otrokih ali v pistrni za nekai ur dnevno. Ponudbe na ogl odd. jutra pod »Begunki« 2199?
Absolvent
irradb. tehn. šole išče ka kršnokoli zaposlitev ali de lo, nahajajoč se na zelo težkem stališču Ponudbe n« o«* odd. Iutra pod «Be gunec«	2197-3
VUokošolka
bral sredstev išče knkršne koli raposl:tve. Ponudbe na osi. odd Jutra pod Šifro »Zmožna 22«	2177-2
Začetnica
trgovsko izobrazbo išče primerne zaposlitve kierko-Naslov v vseh posl Ju tra.	2314-2
Boljše dekle
išče delo za pospravliante tvsarn. Gre tudi kot postrežnica k 2 odraslima osebama. Ponudbe na oel. odd. Iutra rod »Vztra:na
pri delu 1910« 2303-2 Največ o£r!a=ov ima
»JUTRO"
(nserira torej tud? Ti!
Beseda L —.60, taksa —.60. n dajanie nasiova ali za šifro L }.—.
Francozinja
nudi francosko konverzaci-jo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francaise«
2300-4
O»0i0»0*t
Vajenci ( ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, ii dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Vajenko
Radio-aparat
zelo dobro ohranjen |>f»»
djin. Ogled od 1. do 2. Karničmk. Prijateljeva la.
2209-9
Radio-aparat
6 cevni nov, prodam. Kn-ževniška 10-1. levo.
2246-9
Vsak ph hvali, vsak j h čita, kdor želi si k&j preftia. V mestu, trgu 'n na vasi „Jutr€tvi" slive oglasu
pridno in pusieuo, sprejme modna trgovina v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.	2157-4-1
Popravljeni klobuki
od tvrdke Kette so do 20. t. m. nai dvignejo, pozneie se ne lamči zame. Obenem so v razprodan novi trdi klobuki za polovično ceno od 10. do 15. K.im niška ul. 19. Liubljana 7.
2136-6
Fasone
št. 40 in 42 za škornje in kopita prodim. Lj. VII., Glince št. 15. (Podutik) 2022-6
Otroško posteljico
ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2061-6
Stereofotoaparat
Refleks kompleten in Mentor kompur refeks kamero s priborom prodam. Naslov v vseh posl. Jutra
2161-6
3 perzijske
preproge
Melaš, širaz. Belič stare 125 let ugodno prodam. Ocleda se lahko v nedeljo od 9 do 14. ure. Kla-rič, Tyrševa c. 37a-ll.
2204-6
Otroški voziček
globok, dobro ohiamen — naprodai. Poizve se pri Seliškar, Savska c. vis a vis skladišča Stavbne druž be.	2202-6
Otroški voziček
nov, naimoderneiši prodam v ponedeljek pod naslovom inž. Pretner, Gledališka 4. Ljubliana.	2219-6
Diro na saneh
na vzmeteh, močno (s p»i-padaiočimi kolesi vred) — ugodno prodam. Vprašati od 13. do 14. ure v poslovalnici Kovačič Lunder, Rimska cesta 7, priti.
2232-6
Jedilno orodje
rje prosto in fantovske obleke 12 do 14 let prodam. Kroiač, Bleiweisova c 48.
2229-6
Kože
mačje, lisičie, veveričje in \se druge vrste kupuie in plačuje zelo visoke cene kakor še nikoli Zdravič, Liubliana, Stari trg 30.
2093-7
Težke sani
močno kovane kupim. Je-nič, Liublj., Poljanska 69-2137-7
Harmoniko
klavirsko in diatonično ku pi:n. Ponudbe na ogl. oddelek Iutra pod »Plačam« 2148-7
Kože
domačih zaicev, domačih mačk. veveric, lisic, dihur ev, kun, vider kupuie L. Rot krznarstvo, Liubliana Mestni trg 5.
44-7
Gramofon
dobro ohranien in plošče kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramofon« 2126-7
Kupim žimo
ali ovčjo volno za mo-droce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista žima«	2200-7
Kupim
moško krojaško pupo in peč za gret>e železa. Novi trg 2-II.. Dular. 2208-7
Buteljke
m vse vrste očiščene steklenice kupuie Medarna — Liubliana, Židovska ul. 6.
2275-7
Vajenca
za mizarsko obrt od 14 do 15 let starega sprejmem. Oskrba pri mojstru. Avgust Čeme, Lj. VII. Vodnikova 83.	2127-44
Pekovskega
vajenca
sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekovski vajenec«	2185-44
Vajenko
sprejme modna trgovina.— Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	2178-44
Mizarskega vajenca
sprejme strojno mizarstvo. Zaje Viktor, Gnidovčeva 5 Ljubljana.	2315-44
'Potniki
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Oddamo zastopstvo
tehnično ali trgovsko izobraženemu gospodu. Fiksni zaslužek mesečno 2000 lir in provizija. Za prevzem zaloge je potreben kapital 30.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«.	1774-5
Ijtf <Hj
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.--
Prvovrstni
Karbolinej,
svetli in temni, katran, cramolin, kolektorsko olje za elektiomotorje, Gravi-cyd hladilno olje za vse stroie v "dozah, vinska že-iatina, »Flora« gnojilna sol za cvetlice stalno » zalogi Petronafea, Liubliana. Tvr-Seva J5a.	1444-6
Pomaranče
prima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja nežičevi cesti štev. 13 po 4.70 lit za kg. Kličite tel It. 37-14	1923 6
Harmonike
vseh vrst dobite pri Promet, nasproti križanske cer kve, tel. 43 90. 2149-6
Prodam
predsobno steno, dolgo masivno mizo, pripravno za kroiače. pisalno mizo, cv»t lično mizo. razne mizice, 6 stolov, pleteno garnituro s 4 fotelji in mizico. — Ogledati od 11. do 15. — Gledališka ulica 13-1. levo 2152-6
Prodaja bukovine
Raviutelistvo državnih gozdov v Liabliani. B!eiw*i-s<?va c« ta 1, proda na pismeni licitaciji dne 24. f-btunria letos okoli 12.000 r'rn h»^cr»ine na pini« v driavnam »oida na Gonaa rib v občini Radatoviči.— Pogoie in pniasnila daie - vedeno ravnatelistvo.
2110 6
Različne peči
2 triciklia, varilni aparat, kavč in damsko kolo ugod no prodam. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče) telef. 29-27.	2282-6
Prodam
praktičen in ekonomičen električni kuhalnik (rešo) na 2 plošči. Naslov v pošlo*. Jutra.	2276-6
Prodam
večjo količino na pol osu-šenga divjega kostanja po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Divii kostanj«	2310-6
Vreče
za oglje, rabliene in nove nudim. Podbevšek Filip, — Obirska 4, tel. 40-57.
2259-6
3 preproge
nove .velikosti 3x2 m poceni prodam. Ogled pri go stilničarju Sv. Petra c. 25.
2257-6
Oglje
v prahu ca 5 vagonov takoj piodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Prah« 2274-6
Otroški voziček
globok, temne barve, soliden prodam za 600 lir. Ločniherjeva 9, Glince.
2288-6
Pozor!
Imam ▼ zalogi gumiiaste škornje in otroške galoše. Spreimem vsa popravila, tu di galoše in snežke. Klav-žer, Vošnjakova ul. 4.
2306-6
Prodam
skoraj nove škornje. Stmad Kamniška 4.	2272-6
Zimsko suknjo
aa 15 do 17-letnesa fan ta prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.
2250 6
Kupim
dobro ohranjeno preprogo 3x3 m Naslov v vseh poslov. Jutra.	22-43-7
Tehtnico
Berkel avtomatično ali podobno novo ali malo rab-lieno kupim ali zamenjam. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za« '2241-7
Otroško posteljo
dobro ohranjeno kupim.— Ponudbe na op!, odd. Ju tra pod »Postelje« 2240-7
Kupujem
po najvišji dnevni ceni kro jaške, šiviliske, p!etilske_ in volnene odrezke, staro žem per volno, podlogo, konte-nino in razne stare cunje, luto in vreče. Kovačič, — Tyrševa c. 35. 2227-7
Kuhinjsko
kredenco
že rabljeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhinjska kredenca«
2059-7
Valvasorja
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1689 — 1877«	2267-7
Novo jedilnico
baročni slog, kupim. — Ponudbe nr. ogl. oddel. Jutra pod »Kompletna jedilnica«	2251-7
Firnež
kupim Fuchs, Gospo svetska 16.	2252 7
Prah od premoga
ln oglja, plohe ln deske kr«tice. mehke in trde kupi Skalar, Rimska c. št. 16.	2318 7
Beseda L —.60, ta^sa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Antikvarične
knjige
Vse vrste antikv.ričnih knjig od nejstirejših do najnovejših, kupuje — knjigarna Janez Dolžan.
Beseda L —.60. taksa —.60, za daiame naslova ali za iifro L ).—.
Filatelisti pozor
Nakup ln proda J» aiamk *seh vrst. JOL albumo* ln filntellstlč nlh potrebščin. Je naj ugodnejša ▼ knjigarni Dolžan. LJublJan« Stri ••arjeva 6. tel. 44 24
1
Kupimo
proti takojšnjemu plačilu polnojarmenik za do 65 cu debela debla, brzodeluioci aLi navadni, ali pa vene-cianko z vsaj dvema ia-einima listoma. Ponudbe na ogl. odd. Jalra pod »Pcagoad«	2132-7
Volnen«, krojaške
pletilske. šiviliske odrezke ovčio volno in meš«ne bom baine odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuie— »Jugovolna« Tvrševa 41 — ■iasproti sv. Krištofa.
2159-7
Kupim knjige:
Dom in svet: 1888 do 1901, 1926, 1928 do 1930. Mladiko: vse letnike. Življenje in svet: od 18. knji ge (23. VI. 35) dalje. — Kari May-a: II. in XVIII krjigo. janež Trdina: Izbrani spisi II. knjigo. Men cinger: hbr. spisi II. knii go. Poleg gornjih kniig kupim tudi drupe izšle pred letom 1930. Ponudbe z navedbo knjig in cene na naslov: Iv. Bizjak, L:ubljana, poštni predal 297.	2179-8
Prehranii
Beseda L —.60. taksa —.50, za dajanie naslova ali Za šifro I 3.—.
beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali M šiiro L 3.—*
Pozorl Lastniki avtomobilov t generatorjem!
tuurim^.iamo id popravlia-mo vse vrste seneratouev. Venka zaloga električnih enulatotiev. črpalk in vseh •■jtrebščin za generatorje. Generator delavnica, Tyrše-va 13 i Figovec. levo dvorišče). Tel. 29-27. 1775-.i
Tovorno karoserijo
novo kompletno 1-tonski avtomobil prodam. Na ogled v garaži Kopač, — Frankopanska 21. 2053-10
2—5 tonski avto
kupim Stefančič. Plešivic* 6, p. Brezovica. 2131-10
PoHovorni avto
4 cil. Ford v odličnem sta mu prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1000 kg« 2134-10
Kupim camion
80 do 100 HP na plinski pogon ali nafto. Ponudbe na ogl. čj Sčj čč na Kočevje, poštni predal št. 1, Ditta Codini.
2218-14
Avto
tipa Steyer 200 v zelo dobi cm stanju prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
2231-10
Osebni avx®
Fiat novejše oblike 1 '00 ▼ dobrem stanju prodam Za 24.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra	2321-10
Stare osebne in tovorne avtomobile
stružnico in vse vrste stroje za ključavničarstvo in kleparstvo kupimo in plačamo dobro. Generator de lavnica, Tyrševa 13, (Fi-govec, levo dvorišče) telef. 29-27 2280-10

Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Več tricikljev
različne velikosti, s prima gumami. naiboliSe izdelave in diro z avtogumami, za ?elo nizko ceno prodam. Generator delavnica, Tyrše-va 13. (Figovec, levo dvorišče) tel. 29-27. 1777-11
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3-—.
Različno pohištvo
umetniške slike in damsko ter moško kolo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13, Figovec, levo dvorišče, tel. 29-27. 1778-12
Prodam
jedilnico orehova korenina Ogled od 14. do 15. ure Friškovec 1, visoko priti.
2078-12
Kuhinjsko
kredenco
in več kompletnih kuhinjskih oprem proda Krže. — mizaisr.i. Vrhnika Ogledi se v skladišču Ljubljana,— Tyrševa 47, poleg kavarne Majcen.	2185-12
Moderne spalnice
imitacija orehove korenine in kuhinje prodala mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31 2207-12
Na stanovanje
in hrano spreimem tri gospode. Beljaška ul. 34.— Šiška.	2013-14
>Eadio
Beseda L —.60, taksa —.60. n dajanie naslova ali za šifro l 3-—.
Prodam radio
poraben tudi brer elektrike na anodno baterijo. — Franc Jerina, Dol. Logatec 35.	21199
Spalnice
in kuhinje še vedno najceneje pri »Opravi«. Mestni trg 17, prehod. Sprejemamo naročila.	2243-12
Kavč in
samsko sobo
novo, zelo elegantno, ugod no prodam. Radio ali klavir vzamem v račun. Ogled od ponedelika opoldne da-lie. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Izredna prilika«	2284-12
Krasno spalnico
kavkaški oreh p™dam. Ce-rar Anton, Vevče 105.
2270-12
Lep kauč
kredenca zn Jedilnico, ko^r Dietna kn.hlnSi 1n nret^ba se radi selitve proda Os!e3 vsak dan r«i io do 11. ure tia P.'mrk! cesti 5 pri Sar.-r'n. TI nadstropje. — Vpraša se pri stranki nnspntl.	2260 15
Oblačila
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Skoro nove škornje
ali pa nove lak čevlje št. •13 zamenjam za dobre moč ne čevlie ali gojzerce št. 44. Naslov v vseh posl. Jutra.	2190-13
3 moške obleke
dobro ohranjeni za srednje visoko šibko postavo ugodno prodam. Marijin trg 2-
II. i.adstr.	2148-15
Ženski plašč
črn, tretorn škornje, nove št. 37, čevlje št. 36 in 38 ugodno prodam. Tjrrfeva 5 vrata 9.	2234-1»
Zimsko suknjo
ia srednjo postavo prodani
Liubljana, Trnovski pristna 20.	2293-1J
K.Ulxtp i»n j o ilil l - tt. O )
za malo zelo zaposleno lnaustmsko podietie — s 150.000 Ur iščemo. Mesečni zaslužek 5000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Keutauiino«.
1776-16
Oddamo zastopstvo
tehnično ali trgovsko izobraženemu gospodu. Fiksni zaslužeK mesečno 2000 lir in provizija. Za prevzem zaloge ie potreben kapital 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«.
1773-16
Posojilo
100.000 lu iščem na hišo, vredno 500.000 brez dolga za čimprei. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna garanciia« 2193-16
Posojilo
sto tisoč lxr iz privatnih tok z dobrimi obrestmi vza mem za 1 leto. Ponudbe na ogl. odd. iutra pod »Sto tisoč«	2174-16
Katera
dobrosrčna oseba posodi državni uradnici 2000 lir, nai lavi svoi naslov na odd. Jutra pod »Nujna pomoč — obresti«
2286-16 Družabnika (co)
S cca 100.COO lir kapitala Za dobro idočo industrijsko tvrdko iščemo za takoj.— Kapital ie sto odstotno sigurno naložen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prima eksistenca«
2279-16
30.000 Lir
iščem s sodelovaniem pri aktualnem podietju. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik prednost« 2302-16
Hišo
večstanovanjsko ugodno — prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša« 2255-20
Hiše, parcele
prodaia, kupuje realitetna pisarna Zajec Andrej, Tav-čarieva 10, telef. 35-64.
2264-20
Večjo hišo
sredi Ljubljane prodam.— Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Sredina« 2304-20
Predam
vogalno trgovsko hišo s 4 lokali, 7 stanovanji za lir 00.000. Tretjina hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Hipoteka«
2294-20
Stavbno parcelo
v bežigrajskem okraju prodam Velikost 880 kv m Ugodna cena. Po nudbe na ogl odd. Ju tra po »Takoj 42«.
2319 2C
Parcelo
del do breg« sončnega vrta v Trnovem, ev. ce Io vrtnarsko domačijo s stanovanjsko hišo. pri nravno za obrtnika — prodam Oest« n i oko 22 Ljubljana.
229'' 20
Parcelo
kupim v šlški. Mostah ali v Rožni dolini. Po nudbe ped »Meščan« na ogl. odd Jutra.
2263-20
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
V hlev
sredi mesta spreimem še nekaj parov konj. Naslov t vseh posl. Jutra. 2122-17
Otroški voziček
globok, prvovrstno ohra-r.ien kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eleganten«	2175-17
Trgovski lokal
Do 3000 lir nagrade dobi, kdor mm preskrbi trg. loka!. velik, z izložbami v centru mesta. Naslov v poslov. Jutra.	2139-19
Lep lokal
Z 2 velikimi izložbami, pri rr.eren za vsako stroko oddam. Poizve se v trgovini Oiup, Pod trančo 1.
2230-19
Beseda L —.60. taksa —.60, za iJ-:an;e naslova ali za šifro L 3.—.
Lepo posestvo
na krasni in mirni legi na Doler^skem, gozd, travniki njive, velik zelenjadni vrt, lepa, najsolidneje zidana hiša s petimi Ipimi sobami in prostorno svetlo kuhinjo vse v na:boljšem stanju radi družinskih razmer takoj prodam. Ponudbe le resni kupci na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika« Posredovalci izključeni!
2014-20
Lepo
stanovanjsko hišo
donosno, v bližnjem centru kupim takoj. Ponudbe z navedbo lege in cene na ogl. odd. Jutra pod »Do dva milijona«	2233-20
Novejšo hišo
v Liubljani kupim za ca 300 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša hiša«	2058-20
Travnik ali njivo
za obdelavo blizu Ljubljane kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	2248-20
Hišo
kupim k|erkoli v Ljubljani do 120.000 lir. Grem tudi v dvolastništvo. Ahlin Marija, Ljubljana, Kolezijska ulica 19-II.	2258-20
Kupim
hišo. do 300 000 lir. Ponudbe pod »Dolenc« na ogl. odd. Jutra
2262-20
Dvodružinsko hišo
na Viču. enodružinsko hišo v Kožar j ah v bližini Tržaške ceste, lepo parcelo v bližini Sv. Križa in delež trinadstrep-ne hiše v strogem cen tra prodam. Realitetna Dtsarna Kunaver Ludvik Miklošičeva 34 telefon 20 37.	2292-20
^notranje
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Lepo dvosobno
stanovanje
s kopalnico zamenjam z dvosobnim, trosobnim ali z enosobnim. Ponudbe na oal. odd. Jutra pod »Brez otrok 23«	2273-21
Stanovanje
preprosto, s pritiklina-mi. oddam maločianski družini z nekoliko gotovine. Prednost mizar ji. Cesta m Loko 22.
Zamenjam
štirtsobno stanovanje v centru, komfortno, zelo ugodna cena, za enako veliko, v bližini sodišča. Vprašati tel. 3039. aLi v ogl. odd. Jutra.
2308-21
Višji uradnik
z ženo išče za april ali prej dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doktor iuris«	2188-21a
Dvo- ali enosobno stanovanje
išče za marec solidna stran ka na Viču, Miriu ali pa okrog Dolenjske ceste. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedaleč od tramvaja« 22Gl-21a
Mirna stranka
brez otrok išče dvo ali tro sobno stanovanie s pntikli nami za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Mirna 2205«
2205-21a
Večsobno
stanovanje
komfortno, prazno ali — opremljeno išče 5-članska trLŽm? odrasH- pn rr.^irr sti v centru. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Stanovanje M«	2158 21a
Vilo
dvostanovanjsko vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«
2238-21a
300 lir nagrade
dam onemu, ki mi preskr bi eno ali dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v novi hiši za takoi ali pozneie Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad zakonski par«	2224-21a
Stanovanje
dvosobno s kabinetom ali trisobno, sončno išče stalna liublianska družina Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalna 12« 2195-21a
ra,TiWiTl
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Elegantno sobo
s posebnim vhodom oddam bolišemu gospodu. Florjan ska 31.	2135-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom z upo rabo kopalnice oddam. — Hubadova 3, (prej Jasna poljana).	2151-23
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Stanovanje
5 do 6 sob komioitno ali celo vilo vzamem v najem takoi ali kasneje. Ponudbe pod »Dobri plačnik« — na Samicen, poštni predal 13, Ljubljana.	49
Stanovanje
tri ali štirisobno išče petčlanska družina (vsi odrasli) za april ali ma), najraje v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen« 2210-21a
Starejši državni
upokojenec
2 osebi, točen plačnik — išče eno ali dvosobno stanovanje. Žogan Josip, — Mandeljčeva 12, Trnovo.
2169-21a
Stanovanje
za dve starejši osebi iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. april« 2072-21a
Odlična družina
štirih odraslih oseb išče komfortno 3 do 4-sobno stanovanje za maj. Ponudbe sprejme ogl. odd. Jutra pod »št. 2191«
2191-2ta
2 opremljeni sobi
parketirani z uporabo kopalnice oddam. Kodelievo, Povšetova 71, I. 2100-23
Lepo opremljeno
sobo s posebnim vhodom oddam takoj bolišemu gospodu. Vrhovčeva ul. 11, priti. levo.	2162-23
Opremljeno sobo
za eno osebo oddam. — Ogled od 11. Bezrukov, Mestni trg 17-111. levo.
2198-23
Sobo
z uporabo kuhinje in drugega oddam solidni dvojici Vprašati: Celovška 112-1.
2236-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam gospodu s 1. marcem Naslov v vseh posl. Jutra 2287-23
Sostanovalca
t hrano m vso oskrbo ta-
Klavirsko
harmoniko
80 ah 120 basov kupim. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«
20iJ-26
Izgubljeno
llueua i — ou. UKsa -.60, za daianje naslova ali za šifro L i.—.
koi spreimem. 19-11.
Florjanska 2261-23
V Tivoliju
oddam sobo z dvema posteljama in prehrano Naslov v vseh posl. Jutra.
2268-23
Opremljeno sobo
kopalnico oddal solidni gospodični. Ponudbe na ogl. dod. Jutra pod »Ča-sta 14«	2291-23
Kabinet
oddam čez dan odsotni ose bi. Center Naslov v vseh posl. Jutra.	2296-23
Prazno sobo
ločeno, veliko v mestu oddam. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Lepa«
2305-23
122	IS,	mm
Beseda L —60, taksa —.60. za dajame naslova ali za šifro L 3.—.		
Opremljeno sobo
mestu ali bližini Mo>i išče mlad zakonski par. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »1. marec«.
2128-23a
Zvedel sem
slučaino za osebo, ki ie po brala moie nalivno pero znamke »Osma« 6. t. m. v kinu Matici. Prosim, da ga odda na ogl. odd Jutra.	2098-28
Dne 1. t. m.
se ie izgubila v bližini ko lodvora aktovka, v kateri so bile osebne listine na ime Capuano Francesco in druge toaletne potrebščine. Pošten naiditeli se napioša, da vrne dokumente in obdrži aktovko, pri vratarju hotela Strukel, kier dobi kot nagrado 100 lir.
2206-28
Dotični
ki je našel denarnico na stolu pri fotografu Pavlo-viču, nai io, prosim, odda proti nagradi Ciril Meto dova ul. 16-111. 2214-28
Prodam
Naročila za seno
Lokomobila
raznovrstne pletilne in ii-	s precejšnio primesjo dete-
valne stroie. Naslov v vseh	l|e in za korenje spreiema
posl. Jutra. 2295-29	med uradnimi urami od 9.
--do 15. najdalie do četrtka
dne 19. t. m. od članov društva »Mali gospodar« in
20 KS. 10 atin. — Ben-	članov »Žegoze« poslednič
cin motor 10 KS, ki se	v 'ei sezoni Splošna gospo
da predelati na oglje. —	darska zadruca železničar-
stroj za brušenje trač	'ev Liublianske pokrajine,
nih žag. vse brezhibno.	Blem-isova 35-11 proti pred
prodam Ponudbe na	plačilu. Seno in detel a bo
Ogl Odd Jutra pod Ši-	v balah od 40 do 50 kg. fro »Lokomobila«.
Razno
2317 29 Pisalni stroj
dobro ohranien s širokim valjem kupim. Ponudbe z navedbo dolžine valja na ogl. odd. Jutra pod »Pi salni stroi«	2124-29
Beseda l —60. taksa — 60. za dajame naslova ali za šifro L 3.—.
daian t	naslova ali z*
šifro	l 3.—.
fWda L —	.60. taksa —.60
Krojaške odpadke
volnene ln bombažu p^tilke ter šivtl ke od rezke kakor vse tekstilu, odpidke kupuje Gen man Hrenov,, 8 41 t
1T ( 1. .1
2 5 5 1
Naznanjam
T	s„„	da ser, otvorl! samo
xracna zaga	6toino obrt za »oia^nje
masivno staro ali novo, za	parketov in staro !=tru
gotovino ali les kupim ali	ženje Se najtopleje pri-
vzarnem v naiem. Ponudbe	poroča Brleč Jožef Ko-
na ogl. odd. Iutra pod	.odvorski 28 Ljub'Jana »Bandžaga« 2076-29 2256 33
Pletilne stroje Gostilniško
dobro ohraniene št 10. Ji valni stroi (overlotl stroi 73 plctenie noeavic kupim. Naslov v vseh posl [u tra. pod št 2290
2290-29
koncesijo
oddam v naiem. Naslov v vseh posl. Jutra. 2146-30
Škornje in
Gospod
išče sobo s posebnim vhodom pri mirni stranki v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno 4«	2130-23a
Opremljeno sobo
z 2 posteliama iščem za ta koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitno« 2145-23a
Garsonjero
prazno iščem sredi mesta za takoi ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra
2164-23a
Prazno sobo
ako mogoče z uporabo ko hinie išče gospod. Ponudbe pod »Živila« na ogl. odd. Jutra.	2113-23a
Prazno sobo
oddam gospodični. Poizve se Koporc, Reslieva 23-1.
2194-23
Kurjeno sobo
čedno opremljeno z 2 posteliama in pos. vhodom v bližini gl. kolodvora takoj oddam po zmerni ceni. Na slov t vseh posl. Jutra
2192-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam najraje upokojencu s hrano. Naslov v vseh posl. Jutra.	2212-23
Sostanovalca
sprejmem k mlademu gospodu. Knez, Stiška 1, pri šentjakobski šoli. 2215-23
Opremljeno sobo
oddam takoj solidni gospodični. Naslov v vseh
posl. Jutra.	2223-23
Sobo
z 2 posteljama in pos. vhodom oddam takoj. Einspie-lerjeva 15, pritličje.
2226-23
Odličen
vzgojitelj
Z znanjem nemščine, italijanščine, francoščine, angle ščine, želi skromno službo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Tudi inštruktor«
2236-23
Opremljeno sobo
8 centralno kurjavo oddam takoj boljši gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ceu-trum«.	2253-23
Za pisarno
vzamem 2 sobi v najem po možnosti s telefonom — Ponudbe na - ogl. odd. Jutra pod »Telefon«
2189-23a
Prazno sobo
ločen vhod, ali garsonjero iščem za takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center prvovrstno«	2186-23a
N a no
iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru ali majhno opremljeno stanovanie. Ponudbe na Agen-zia Generale INA, Cesta 3. maja št. 11.	2181-23a
Gospa
srednjih let, poštena išče skromno sobico. Gre tudi kot sostanovalka. Po možnosti šivalni stroj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Takoj 2213« 2213-23a
Na poti
D. M. Polje - Moste
so bili izgubljeni osebni dokumenti. Pošten naiditeli se prosi nai iih odda proti nagradi 100 lir v — upravi umobolnice Studenec.	2247-28
Siromašen delavec
ie izgubil večio vsoto denarja v četrtek dopoldne od Podmilščakove ulice do prelaza kamniške proge. Ker ie denar last njegovega gospodana, kateremu ga bo moral vrniti, prosi poštenega naiditelia. nai mu ga vrne proti na gradi na naslov Mižigo: Emil, Podmilščakova št. 18 Bežigrad.	2165-28
Beseda L —.60. taksa —.60, 73 daian-e naslova ali za šifro L 3.—.
gojzefce
a la »žirovske« in vse vrste drugih čevljev po naročilu izdeluj in spre ema v popravilo Mrak. S-. Pe tra c. 30.	2182-30
Fige
za igamekuhi lobtrr nai ceneie pn Ant Krispei ( oloniale. I luhl-ana Tvr <eva 31
Delavnico
za mehanično obrt z dvoriščem v Ljubliani iščem za takoi ali do 1 marca t. 1. Ponudbe na ogl odd Ju-43-33 tra pod »Velika delavnica« ----2313-30
č 1 t a j t e pazljivo oglase
„JUTr A"
La fampada di qualita prodotto nello stabilimento di Mila no della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S. A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM FLETTRICA ITALIANA S A.
O
TUNGSRAM
Izgubilo se je ,
nalivno pero »Koveco« na Drenikovi c v Šiški. Pošten 1 naiditelj naj ga odda pro- | ti nagradi v ogl. odd. Jutra, ker je drag spomin 2269-28
V petek 13. II. j
sem izgubil v kino Matici i v 21. vrsti z listnico vred ! 600 lir, sedem slik in drugo. Prosim poštenega naiditelia, nai mi vrne proti nagradi. Križnar Alfonz,— Čopova c. 19 Ljuhlinna.
2301-28
Srebrna doza
z monogramom zunaj in S tremi imeni ter datumom znotrai je bila nedavno iz-eubliena v Šiški. Kdor io vrne ogl. odd. Jutra dobi najdenino.	2266-28
-»-"»-i --Berite oglase
JUTRA
In poslužujte se jih!
Živali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Motor
5 ali 6 ks, bakreno žico in Upokojenka	kabel, lahko že vs; rab-
sama, mirna, išče prazno	J™?;?' H"221^/7
sobico s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali s 1. mar-cem«	2118-23a
VSAK
naš naročnik je zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Harmonikarji
Kovčke za harmonike vseh velikosti dobite pri Promet
gova ul. 10.
Pes
dober čuvaj, naprodaj. — Peršak, Mala čoln. ulica— 17.	2220-27
1—2 psa
»Sprlngar-španjela«, sta-ra <10 6 mesecev kupim, ponudbe poslati na J. Kodrlč Sv. Križ pri Kostanjevici.	2320 27
Zajklje
belo ln sivo orjaklnjo — plemensko, prodam. — Šišenska 26-1. Ogled od 13. do 14. popoldne.
2309-43
Beseda I. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Elektromotor
izmenični do 6 KS kupim, nasproti križanske cerkvke! Ponudbe na ogl. odd. Ju-tel. 4390.	2147-26 ! tra pod »Intakten« 2222-2?
ZAHVALA IN PRIPOROČILO
Zahvaljujeva se vsem cenjenim gostom, ki so tekom mnogih let posečali železniško restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani, katero opuščava 14. II. 1942.
Presciiva se v »Bežigrad"
v Ljubljani, kjer bova vodila
KAVARNO
pod poslovodstvom g. Jožeta Hudečka in se z vso voljo, da bi mogla dobro postreči, za obisk vljudno priporočava.
Ciril in Anica Majcen
Zahtevajte povsod
GAGEL"&va
vrtna semena
Stcnodattilografa
tedesca
possibilmente con conoscen za italiano cerca ditta a Genova, stipendio lire 1500 Offerte a:
Nemško
sienodaktilografko
po možnosti z znanjem ita lijanščine išče tvrdka v Genovi. Plača 1'00 lir. Po nudbe na:
Walter — Casella postale 47 — Genova
Velep&djetje
sprejme v stalno službo
samskega knjigovodjo
s popolnim znanjem Italijanskega jezika. Mesto na deželi, plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna industrija — Knjigovodja«.
Umrla nam Je naša ljubljena mama, sestra, tašča, stara mama in teta, gospa
KOS MARIJA
vdova po žeL kurjaču
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo 15. februarja 1942 ob pol 10 uri dopoldne iz zavetišča sv. Jožefa na pokopališče v Dravlje.
Žalujoči: ANTON, sin, P. ERNEST JENKO, brat, BAHAR FKANC, zet, vnuki ln vnukinje ln ostalo sorodstvo.
Dne 12. februarja nas je za vedno zapustil gospod
FRANC LUZNAR
nadučitelj v pokoju
V domačo zemlio ga položimo danes, dne 14. februarja k večnemu počitku in prosimo vse številne prijatelje in znance blagega pokojnika, da ohranijo možu poštenjaku in zavednemu narodnjaku blag spomin.
KRANJ, SELCE, LJUBLJANA, AGORDO, dne 14. februarja 1942.
V imenu sorodstva: MIRO, brat; ANTONIJA, sestra in družine
HELLER, PIRC, MAJDIC, SAJOVIC in SIRC
R. Sabbatini:
Povest
Možača ie bila prva, ki se je opametovala. V hudobnem režal u ie pokazala rumene zobe.
»Kaj tebi mar? Saj menda nisi aristokratski ka-valir, državljan vojak?« Pri tej besedi je buhnila v strahoten grohot. »Sveta Giljotina!«
»Seveda mi je mar. če psujete mojo soprogo, ženo vojaka republike. Spravite se, ali pa boste imeli opravka s komitejem odseka.«
Njegov oblastni, odločni nastop, njegova uniforma. trobarvna opaska, visoka postava in očitna moč. vse to ie drhal prevzelo. Samo ženščura se ni dala tako zlahka ugnati v kozii rog. Kar naprej ;e mahala s svojim nožem polkovniku okrog nosu in se zaganjala vanj z nabuhlim revolucionarnim besedičenjem, kakršnega se je takrat posluževalo vse od cestnega pometača do narodnega poslanca Opominiala ga ie. da so vsi enaki: nikar naj si ne domišlja, da mu daie častniški <!*jn kako prednost pred drugimi, kadar ni pri svojem polku Znova ie povedala vso istoriio o aristokratu z nariudranimi lasmi- ki so bili izgubili sled za njim. in obtožila Angelo da mu ie dala zavetje.
»Kaj še!« je rekel Vidal »To ni resnica.«
»Vorašaj jo.« je kriknila ženska. »Kar vprašaj jo!
A Vidal je imel tudi sam revolucionarni besednjak v malem prstu.
»Kaj mi jo je treba vpraševati? Kakor da me ni bilo doma! Ali mar ne vem, da ni noben .aristo' prestopil praga? Čemu naj ponižam svojo ženo s takšnim vprašanjem?« Govoril je srdito in nestrpno; nato je še zanosneje nadaljeval: »Kdo se upa reči, da je ta čas, ko jaz na meji prelivam kri za svobodo in se borim proti trinogom, moja žena zmožna tu v Parizu pomagati sovražnikom svobode? Kdor tako pravi, ne pozna ne Vidala ne njegove žene — nje, ki ima več vzroka, da sovraži aristokrate, nego ga utegnete imeti vi. S svojimi lastnimi rokami bi jo ubil, ko bi bila zmožna takega izdajstva. Ubil bi jo, tako mi boginje Pameti!«
Ubral je bil pravo struno; tako ie bilo treba govoriti s temi fanatiki. V njegovih puhlicah je odmevala tista lažiklasična plemenitost, ki je bila običajna pri oznanjevanju republikanskih načel. Razgrajači so takoj odnehali; ta republikanska gorečnost, s katero se njihova še primerjati ni mogla, jih je premagala.
Vidal je ukazal Angeli, nai se vrne v hišo, rekoč. da pride za njo; in ker se je obotavljala, je nujno ponovil ukaz.
Nihče se ni upal oporekati; Angela pa ie ubogljivo stopila v hišo ter ga nustila samega na pragu- kier se je rola^nma otresal domoljubov.
Preden se ie vzpela po stopnicah, je obstala da se oddahne in premaga živčni drget, ki io ie stresal Po pravkaršniem silnem naDnru ie bila reakcija neogibna. In mlada žena si ie krčevito tiSča-
la roke na prsi in se borila z omedlevico, medtem ko so ji oči begale po temni veži ter iskale begunca. Ta je stal ves potuhnjen v kotu za stopnicami, kjer je nejasno razločila samo njegov bledi pošastni obraz. Ko je pravkar Vidal tekel po stopnicah nizdol, ga ni mogel opaziti.
»Pojdite gor!« je zamrmrala Angela.
Izza priprtih vrat se je slišal Vidalov gglas- a njegovih besed ni bilo moči razumeti. Ko so poslušalci nenadoma udarili v grohot, se je Angela zdrznila, se oprijela ograje in se tudi sama tipaje vzpela po stopnicah, na katerih je bila zdaj trda tema.
Neznanec je obstal na mostovžu, dokler ga ni Angela povabila v kuhinjo, toplo in svetlo od ognja. ki je veselo prasketal v peči.
Na njeno znamenje naj sede. se je ves upehan spustil na stol in si obrisal potno čelo. Angela je iz previdnosti zaprla oknice in šele nato prižgala luč: ta čas. ko je kresala ogenj, je begunec vendar že našel moč. da je izpergovoril.
»Gospodična, kako naj se vam zahvalim?«
Čeprav je še težko dihal, je imel njegov glas vendar prijeten zvok. Spominjal jo ie nekoga — a koga. sama ni vedela
»Škoda besed državlian Vsaka ženska, ki si je sredi teh strahot še ohranila žensko srce bi bila storila isto. Pa tudi gospodična nisem, državlian.«
»Prosim za oproščenie. gosna « Čuteč, da se mu vračajo moči- ie vstal kajti dobra vzgoja mu ni dovolievala sedfti ko ie govoril z žer.sko
»Tudi go?oa' nisem « ie snet Dooravila Angela
»Znova prosim oproščen j a, državljanka.« Zdaj je vendar že razumel. »Mislil sem... spričo tega, da ste mi dali zavetje ...«
»Da ne morem biti republičanka? Zmotili ste se. Republičanka sem in žena republikanskega vojaka.«
»Vas soprog, državljanka, je srečen mož in vreden, da bi mu človek zavidal,« je z elegantnim priklonom odvrnil neznanec.
Angeli je šla ta svetska udvorljivost tem manj do živega, ker je imel neznančev poklon za ni ena ušesa dokaj čuden zvok. Brez odgovora je prižgala dve sveči in mu obrnila hrbet, da bi popazila na kožico, ki je vrela pri ognju.
»Še vedno niso odšli, državljanka,« je s vprašujoči mpoudarkom rekel begunec.
»Pa bodo; ničesar se vam ni več bati.« Preskočila je n adrug predmet in rekla: »Prejle sem vam dala zavoj.«
»Tu na mizi je, državljanka.«
Angela se je obrnila, opazila zavoj, nato pa je vzdignila oči do begunčevega obraza Trenutek ali kaj sta gledala drug drugega pri rumenkasti svetlobi sveč, oba nema in negibna, oba neizrekliivo presenečena. Oba hkratu st anazadnje pretrgala molk.
»Vi!«
»Angela!«
^SERIBAJTE v »JUTRU«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.