Leto m, štev. 22 <«J«tro« xv„ h. 119») LJubljana, ponedeljek 28. maja 1934 Cena 1 Din upravmatvo. L.juuijana, tCnailjeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 3128, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča St 2. — Telefon St. 190. Podružnice Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v btSi dr. Baum-^artnerja. Ponedeljska izdaja Ni. Vel. krali v carskem Skoplju Posvetitvi Hrama slave, v katerem so shranjene kosti 3200 junakov, padlih v osvobodilnih vojnah, je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, ki so mu množice prirejale navdušene manifestacije zvestobe in ljubezni Skoplje, 21. maja. Snoči ob 10. so prispeli iz Beograda predsednik vlade Nikola Uzunovič, ministri Boža Maksimovič, dr. Stepan Srkul«j in dr. Ilija Šumenkovič, člani senata kraljevine Jugoslavije s predsednikom dr. Tomašičem in podpredsedn koma dr. Urošem Kruljem in dr. Plojem ter člani Narodne skupščine s predsednikom dr. Kumamidiijem in s podpredsednikom Karamehmedovičem. Ob 7. zjutraj so že bile vse ceste in ulice prepolne občinstva, ki se je razvrstilo v gost špalir, kier je imel priti Nj. Vel. -kralj. Vojska, korporaciie in šolska mladina so zavzeli svoja mesta. 2e uro pred priho- Prihod Nj. Točno ob 9.10 so topovski streii naznanili prihod dvornega vlaka. Godba je za-svirala državno hmino, častna četa pa je izkazala pozdrav. Dvorni vlak je obstal med viharnimi pozdravi tisočglave množice na skopeljski postaji. Prvi ie izstopil Nj. Vel. .kralj Aleksander. Vedrega obraza je pristopil k armijskeniu poveljniku generalu Nediču, ki mu je podal raport Kralj je pozdravil prisotne, segel jim v roke in pregledal častno četo. Na mjegov pozdrav »Pomozi Bog, junaci!« ie četa gromko odgovorila »Bog ti po-mogao!«. Pri zhodu s postaje je predsednik skope! j ske občine Mihajlovič po starem slovanskem Običaju ponudil Nj. VeL kralju soli in kruha s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal čast, -ki je zadela njega in vse Skoplje z visokim obiskom. Nj. Vel. kralj je ljubeznivo sprejel simbole s'ovan- dom dvornega vlaka se je zbrala tudi pred postajo ogromna množica in na/polnila vse prostore, ulice in trge do vojaškega pokopališča in do Hrama slave. Ob 8.20 se na postaji razvrstili častno četo 50. pešpolka z godbo. Ob 8-40 je prispe! na postajo armijski poveljnik general Nedič s spremstvom. Kmalu za njim so prišli gg. ministri Milovanovič, Maksimovič. dr. Srkulij, dr. Šumenkovič in predsednik vlade Nikola Uzunovič, ban vardar-ske banovine Aleksa Stanišič, predsednik skopeljske občine Mihajlovič, delegati senata in Narodne skupščine ter predstavniki meščanstva. skega gostoljubja z besedami: »Sprejmem in hvala!« Ves ta čas so se nenehoma vrstile navdušene ovacije in manifestacije množic ljubljenemu vladarju, s trdnjave G-aai Babe, ki se dviga nad vojaškim pokopališčem in Hramom slave pa so grmeli v pozdrav topovi. Mladina in deca, ki je stala v prvih vrstah. je mahala z zastavicami tn metala cvetje. Te manifestacije so se neprestano ponavljale na vsej poti, kjer so vozili avtomobili Nj. Vel. kralja in spremstva. V prvem avtomobilu se je vozil maršal dvora general D i mi trije vi č z dežurnim ad-jutantom. Sledil je avtomobil Nj. Vel. kralja. ki ga ie spremljal predsednik vlade Nikola Uzunov:č. Nato so prišli avtomobili poveljnika 3. armade generala Nediča, bana vardarske banovine Alekse Stanešiča in predsednika skopeljske občine. Pred hramom slave Ze ob 5. zjutraj so se začele zbirati okrog vojaškega pokopališča in Hrama slave velike množ-ice. Ob 6. zjutraj že ni bilo več pralnega mesta. V sam hram. ki je razmeroma majhen, je prišlo samo kakih 120 zastopnikov meščanstva, tisoči in tisoči pa so se morali zadovoljiti z mesti okrog hrama n pokopališča. Ob 6. zjutraj se je pričel obred jutrenja. Opravi! ga je prota Babič ob asistenci dveh duhovnikov. Med cerkvenim obredom je prispe; v Hram slave patrijarh Varnava v spremstvu skopelj skega episkopa Josifa ter episkopov dr. Nikolaja in Nektarija. Po končanem jutreniu je patrijarh Varnava v spremstvu s-kopeijskega mitropoAi-ta, ep skopo v in 15 duhovnikov posvetil Hram s!ave. Po končanem obredu ie patrijarh darovati prvo iiturgijo ob veliki asistenci. Okrog 7. je prispel v Hram slave armijski poveljnik general Nedič. ob 8. pa ministri Maksimovič, Srkulj in Šumenkovič, delegaciji senata in Narodne skupščine, minister vojske general Milovanovič s predstavniki banovine, meščanstva in delegati korporacij lz vse države. Med Mturgijo in sicer točno ob 9.10, so vojaške trorente in topovski streli naznanili, da prihaja Nj. Vel. krali. Trobentači so zatrobiM »Mirno!«, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Manifestacije tisočglavih množic se niso hotele poleči. Pred Hramom slave so pričakovali kralja patrijarh Varnava z duhovniki, ministri, generali, zastopn ki senata in Narodne skupščine ter razne deputaciie. Kraljev avtomobil se je ustavil tik pred Hramom slave. Kralj je pozdravil prisotne in odzdravljal na pozdrave navdušenih množic. Nato je stopil v hram in prisostvoval službi božji do konca. Služba božja je trajala še kak h 1<> minut, nakar je Nj. Vel. •kralj v spremstvu prisotnih odšel pred hram. da se pokloni tisočem padlih junakov. Tedaj se je pred hramom začela spominska svečanost za pad'e junake. S trdnjave so vnovič odmevali topovski streli, toda to pot ne v pozdrav vladarju velike in močne Jugoslavije, temveč v zadnji vojaški pozdrav tistim tisočem in tisočem junakov. ki so žrtvovali svoja mlada življenja, da s svojimi kostmi in s svojo krvjo zgrade temelje sedanji veliki in čimdalie moč ne i š: JugoslavMi. Patriarhov govor Med svečanostjo v spomin 3200 juiako/, katerih kosti so pred dnevi prenesli v kri-p-to Hrama s:ave, kjer g!eda nanje .lo.usna slika velikega kralja Petra I. vVikega Osvoboditelja, je imel patrijarh Varruvb govor, v katerem je izrazil svoje veselje da prisostvuj svečanosti Nj Vel. knl}, in prosi! boga. naj bi mu dal moči in dolgo življenja, da bi lahko dokonča! svoje ve-like naloge. Omladina bo vedno prnravMe-na žrtvovati se za kralja in za domovino- Po patrijarhovem govoru so ora šole kralja Aleksandra I. Počastitev padlih junakov Po končanih obredih je povzel besedo -umijski general Nedič, ki je dejal: Vaše Veličanstvo! Iz našega naroda, ki le velik, ki ie vse narodne Ideale svojega kralja, svobodo ln edinstvo, cenil nad vse ln ie bil zaradi tega v preteklosti razpet na križu ter je šel pojoč v smrt, le vzniklo pokolenle. zgodovinsko pokolenje, »pokole-nle za pesem ustvarjeno«. L. 1912. le to pokolenle stopilo v krvavo svetovno volno pod vodstvom Vašega vzvišenega ln nepozabnega roditelja kralja Petra U Velikega Osvoboditelja. (Viharni vzkliki: Slava mu!) Od i. 1912 do 1918 to pokolenle ni odložilo meča vse dotlel, dokler nI junaško prel lo svoje uporniške krvi po vsem svetu v slavo Jugoslavije. To zgodovinsko pokolenje ]e s svojimi življenji lzpremenilo zemljevid Balkana ln Evrope. Vsa naša velika domovina upira danes svoje oči v ta Hram slave, kjer počiva 3200 junakov našega naroda Iz vseh strani naše domovine in vseh veroizpovedi. Čeprav so mrtvi, vendar pozdravljajo danes Vaše Veličanstvo, pozdravljajo Vas, svojega slavnega voditelja in svojega vojnega tovariša, s katerim so odšli v vojno vihro, da dele z njim vse dobro in zlo. Tj junaki pravijo: M| smo tu, na dnu Jugoslavije začeli in dogradi« kraljevino Jugoslavijo. Zato hočemo ostati tu za vse čase kot priče velike pravice ta teženj velikega naroda. Kier stoli ta hram ?o t?sf. H so '7 mrti Ogromne množice eo ee zgrnile za tribuno ; Podobno navdušeno eo pozdravili tudi letalna trg j že več ur pred mimohodom, da bi 1 ce, našo najmlajšo vrsto orožja. Nato so ile-mogle neposredno prisostvovati veličastne- | dili bataljoni petih polkov z zastavami. Za mu pojavu naše vriske in videti kralja 'z njimi so prišli bataljon graničarjev, konje- neposredne bližine Soince je stalo že visoko na nebu, ko se |e kralj s svojim spremstvom vrnil z vojaškega pokopališča in stopil na svečano tribuno. Ogromne množice eo vnovič vzvalo-vile in priredile kralju navdušene ovacije. Okrog vladarja na tribuni eo ee zgrnili predsednik vlade, ministri, patrijarh, epi-skopi, predsednik senata, predsednik Narodne skupščine, generali, ban. predsednik skopeljske občine, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Ječmenič, maršal dvora general Dimitrijevič, predstavniki delegacij in zastopniki oblastev. Mimohod se ie pričel točno ob 10.30. V mimohodu eo sodelovali vojaški oddelki in meščanstvo. Na čel j povorke je jezdil general Arandjelovič, nato pa eo, viharno pozdravljeni. korakali člani društva vojnih invalidov, med njiinii pet na berglah. Sledili so prvi rekruti iz leta 1914, ki jih je občinstvo prav tako viharno pozdravilo. Za tem eo se pojavili bregalniški miličniki s svojim voditeljem Kara - Matijevičem, nato pa so sledili vojaški odfielki. Najprej so nastopili rekruti 50. pe^DOfka, ki eo nastopili službo pred 15. leti. Sledite je četa mornarjev v belih krojih Množica je prešla v delirij zanosa in nafvdušenja in kar ni mogla prenehati s ploskanjem in z navdušenimi ovacijami vladarju, vojski in mornarici. niča, topničarji, oddelek strojnic proti letalom, pet oklopnih avtomobilov in oddelek avtomobilske komande. Vhb mimohod je potekel v vzornem redi in je pokazal vso moč naše mlade vojske. Med mimohodom so ee pojavila na nebu naša letala, med njimi tudi tri tromotorna letala. Po reviji vojaških oddelkov je prišla povorka korporacij. šol. sokolstva in drugega meščanstva. Povorko so zaključili prostovoljni gasilci. Nj. Vel. kralj je vse oddelke Ijoibeznjivo pozdravljal. Po končani reviji so množice vnovič priredile kralju mogočne manifestacije. Po končani spominski svečanosti so polagali vence. Prvega je položil Nj. Vel. kralj. Na njegovem srebrnem lovorjevem vencu je bil napis- r Padlim za domovino — Aleksander«. Nato so položili vence predeedn;k vlade Nikola Uzunovič, predsednik senata dr. Toma Tomašič, predsednik Narodne skupščine, dr. Kumanudi, predsednik ekopeljske občine Mihajlovič in številni delegati. S tem je bila svečanost na pokopališč j končana. Nj. Vel. kralj je stopil v avtomobil, kar je bilo za prisoino množico znamenje za nove manifestacije ljubezni in vdanosti najvišjemu vladarju. Manifestacije so se ponavljale na vsej poti, kjer je vozil avtomobil Nj. Veličanstva. Govor Nj. Vel. kralja Skoplje, 27. maja. Po končanem mimohodu se je vršil v Oficirskem domu slavnostni banket Kakih 250 oseb so bili gosti Nj. Vel. kralja. Ob 13. so že bili zbrani vsi gosti. Točno ob udarcu ure se je v dvorani pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade Nlkole Uzunovi-ča. predsednika senata dr. Tomašiča predsednika Narodne skupščine dr. Ku-manudija, ministrov šumenkoviča, Maksi-moviča, S-rtculja in MiLovanoviča, patri-jarha Varnave, skopeljskega mitropolita Josifa, tuzlanskega episkopa Nektarija ln ohridskega episkopa dr. Nikolaja. Godba je zaigrala državno himno, vsi prisotn' pa so pozdravili NJ. Vel. kralja z burnimi klici »Zivio!« NJ. Vel. kralj je zavzel svoje mesto sredi omizja Na njegovi desni je zavzel mesto patrijarh Varnava, na njegovi le vici predsednik vlade Nikola Uzunovič Na levi in desni so se razvrstili pred sed®ik senata dr. Tomašič. predsednik Narodne skupščine dr Kumanudi. mini stri Boža Maksimovič, Uija šumenkovič, dr. Stjepan Srkulj, general Mitovanovič. skopeljski mitropolit Josif. ohridski epi-skop dr. Nikolaj, tuzlanski episkop Nek-tarij, predsednik skopeljske občine ugledni nacionalisti in kulturni delavci na našem jugu, ugledni meščani lz Skoplja In drugih krajev vardarske' banovine, generali in oficirji Pri drugi mizi Je sedel na častnem mestu armijski general Milan Nedrtč. Ves čas obeda Je igrala vojaška godba. Na programu so bile predvsem pesmi Južne Srbije. Med prisotnimi Je bil tudi upokojeni general Miloš Vašič. bivši poveljnik 3. armije. Sredi obeda Je predsednik skopeljske občine Mihajlovič pozdravil NJ. Vel. kralja v imenu Južne Srbije in Skoplja. Njegov govor so prisotni sprejeli z navdušenimi klioi kralju, kraljevskemu domu ln Jugoslaviji. Nato Je povzel besedo Nj Vel. kralj Aleksander in imel v največji tidioi ln ob ogromni pozornosti prisotnih tale zgodovinski govor: Bojevniška grobnica, ki so jo danes posvetili najvišji zastopniki svete cerkve ob toplih molitvah nas vseh, izpopolnjuje tisto vrsto zadužbin in spomenikov, Id dokazuje naš vekovni obstoj v teh krajih ter našo ljubezen »n požrtvovalnost za to našo zemljo. V sijaj" • •w' '* ---------nnviuaivji ca »v —---------- svojih prednikov črpali pobudo za nove nem vencu veličastnih hramov, s kate w __ . ..I« . •! *__ !._«!!! A.!co1 žrtve. V tem hramu leži cela armada, cela vojska grobov, ki bo ostala na vojni st -Vsj naj čujejo opomin teh divnlh junakov. Ta hram naj bo opomin vsem, ki pridejo za nami vsej naši omladinl, da krene po potih naših slavnih prednikov. General Nedič se je na koncu zahvalil Nj. Vel. kralju za podporo in vsem ostalim ter končal svoj govor z besedami: Naše spštovanje in naša hvala naj bo spominu blagopokojnega kralja Petra L VeTkega Osvoboditelja hi spominu vseh tu padlih junakov. Prosimo Gospoda za pokoj njihovih duš. Slava Hm, slava jim, amen! Nato je neki dijak recitiral Šantičevo pesem »Kumanovo«, dijak filozofije Cvetko Kostič pa je obnovi! prisego zvestobe mrtvim junakom in Ni. Vel. kra"u Aleksandru. Revija vojske Skoplje. 27. maja. Nj. Vel. krali je W koTJ-Sani spominski slavnosti na pokopališču m pr.id Hramom slave odšel na Trg kralja Petra, kjer j.e prisostvoval mimohodu čet. Sredi'trga je bila postavljena tribuna, okrašena z zelenjem in 1 državnimi zastavami. rim so naši stari carji in kralji orisali svoje vladanje, stopa sedaj tudi ta dom Gospodov, skromen po zunanjosti, a velikanski po pomenu, ki beleži konec stoletne dobd trpljenja nod tujcem. Duh sv. Save, tradicija kraljeviča Marka in mučeništvo kosovskih Junakov so dajali moči našemu narodu cela stoletja brezpravnosti in zatiranja, da se ie ohranil živ in močan na teh starodavnih tleh velikega Nemanje in Dušana Silnega. Varujoč svoje srbsko »me in svojo srbsko zemljo ie naš narod s krvavimi ranami na svojem narodnem telesu nosil v srcu svoje stare narodne vladarje in v duši gojil nado, potrpežljivo in neomajno vero, da se bo njegov čas zopet vrnil. In Bog se ie usmilil, za trpljenjem je zasijala zarja svobode. Prvič 1. 1912, nato po končno 1. 1918 je Južna Srbija doživela osvobojenje in vstajenje s tistimi zgodovinskimi in svetlimi dnevi, katerih vzvišenega razburjenja in neprispodobljive lepote so nam vsem živo v spominu. Osvobojeno Skopre, kamor sem L 1912 prišel kot poveljnik I. armije, je slika, ki se nikoli ne pozabi. (Burno ploskanje in enodušno navdušeno vzklikanje: Tako je! Živel kralj!) Skoplje, še enkrat, to pot za zmerom rešeno in osvobojeno od ne-prijateija, kamor sem prišel po solunski oienzivi 1. 1918 kot vrhovni poveljnik — to Skoplje ie pomenilo neraz-družljivo zvezanost Morave in Vardar-ja. (Ponovno dolgotrajno in burno vzklikanje: Živel kralj!). Ta svečani trenutek. ki se pripeti enkrat v sto letih in s katerim se more meriti samo carsko kronanje Dušana Silnega, ki se Je tod vršilo pred še ne 600 leti. Je naložil nam vsem. da ne pozabimo svetih žrtev, ki so padle za svobodo teh krajev. (Burno dolgotrajno vzklikanje kraliu). Izpolnitev te dolžnosti do žrtev je dobila danes svoj vidni in pobožni izraz, postavljen rim ie dostojen spomenik, ki je postal cerkvena in nacionalna svetinja, hiša mrtvih !n hram Boga živega, izraz hvaležnosti in znamenje slave. Ta spomenik bo govoril sam globoko, kako draga in dragocena je svoboda, koliko trpljenja in gorja so prestali mnogoštevilni rodovi od Kosovega do Kajmak-čalana. Z žrtvami, pokopanimi v sebi. Poneueijsiui ^uajo »juuo. v.nn.,. vsa> ponedeljek zjutraj. — Wa-roča se posebej ta velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznaiaJ cib dostavi len a Din 5.- mee«eno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon •L 8122, 8128. 3124. 4125 u> 8126 Maribor: Gosposka ulica 11. TeteCoi St 2440. Celje: 8troesraayerJeva «L 1. TeL 96 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa bo ta spomenik simbol one nevidne spone, ki za večne čase veže nemanji-ško Srbijo s Srbijo Karagjorgjevičev in vso Jugoslavijo. Besede Nj. Vel. kralja so prisotni poslušali stoje in v največji tišini. Na več krajih so aavdjšeno aklamirali posameznim odstavkom in pritrjevali kraljevim izjavam. Po končanem govoru je manifestacija trajala še daije časa. Ob 2. in pol ee je Nj. VeL kralj dvomil, ttodba je vnovič zaigrala državno himno. Kralj ee je ljubeznjivo poslovil od prisotnih in med ovacijami zapustil dvorano. Priznanje Mandžurije Ženeva, 27. maja. AA. Srednje-ameriška republika San Salvador je priznala novo mandžursko državo. Kakor znano, je San Salvador članica Društva narodov. S priznanjem Mandžukua je San Salvador kriila sklep Društva narodov, ki je za vse njegove članice obvezen. S tem je torej poertavije-no vprašanje nadaljnega odnošaja San Sal-vadoria do Društva naTodov. Vsekakor je to politični jspeh Japonske v škodo Zedi-njenih držav, ki imajo v Srednji Ameriki zaradi Panamskega prekopa svoj« velike interese. Nov polet okoli sveta Pariz, 27. maja. AA. Davi 6ta letalca Co-dos in Roesi krenila na svoj svetovno-rekordni polet. Letalca letita z letalom »Jo-seph Lebrix«. Njun prejšnja rekord v premočrtnem poletu brez poetanka znaša 9103 km. Poletela sta z letališča v Le Bourgetu. Verjetno je, da poletita najprej do New Yorka in nadaljujeta pot naprej v San Die-go v Kaliforniji. Smer svojega poleta bosta uravnavala po vremenskih razmerah. Na ktališče sta Codoe in Rossi prisoela davi že ob 315. Pregledala sta letalo in ned-zirala osebno vse priprave za polet. Na njunem veleletalu je 7800 litrov bencina in 3000 litrov olja za mažo. S seboj sta vzela tudi večjo količino hrane in toplega oblačila za primer, da bi morala pristati v mrzlih kra- iih. v . . Odletišče .p bilo zaniu posebej pripravljeno. Dolgo je 1.8 km. Letalo ee je dvign-'lo ob 5.15 v naiiepšem redu. Letalo js krenilo proti Havi 1 in je bilo ob 6.55 nad Cher-bouraom. — Radijska postaja na letalu bo delala Čez dan na valu 600 m. ponoxi pa na valu 900 m. Znak te postaje je FALCC Stavkarski izgredi v Ameriki Mineapolis. 27. maja. AA. Stavka avtobusnih sprevodnikov je končana. Izračunali so, da je napravila izgube pri zaslužkih za več kot milijon dolarjev. Toledo. 27. maja. AA. Dosedanja bilanca nemirov izkazuje 2 mrtva, okoli 200 ranjenih in 100 aretacij. Izmed 103 toledskih delavskih sindikatov se jih je 51 izreklo za splošno stavko od 1. junija dalje. Pred veselim dogodkom na italijanskem dvoru Rim, 27. maja AA. Na včerajš. seji parlamenta je predsednik sporočil, da ga je upravnik dvora obvestil o tem, da bo soproga italijanskega prestolonaslednika porodila v 4 mesecih. Ta vest je med poslanci izzvala navdušene manifestacije. kmeti politiko Veličastno zborovanje jns v Slavonskem Brod« -Minister Demetrovič o novi vsedržavm politiki 8lavonskl Brod, 27. maja. č. Danes se je vrnilo veličastno zborovanje JNS, ki se ga je udeležilo okoli 5000 kmetov iz okolice in mnogo meščanov. Na zborovanje so tudi prišli minister za trgovnno in Industrijo Juraj Demetrovič, senatorji Toma Kovačevič, prota Matija Popovič. dr. Oton Gavrilovič, Lazar Aničlč, dr. Ljudevit Auer, narodna poslanci Stjepan Brkič, Milan Cukovič, dr. Mirko Došen ln podpredsedmik Narodne skupščine Karel Kovačevič. Zborovanju je predsedoval senator Toma Kovačevič, ki je dal najprej besedo ministru za trgovino in industrijo Juriju Demetrovič u. Minister je v svojem govoru med drugim izjavnl. Povsod po naši d-rfavi se vrše shodi JNS, na katere se poziva narod, ki se odziva glede na to, v kolikor Je izvedena organizacija. Izreden uspeh tega dana-Sinjega zborovanja najbolje dokazuje da je narod v Slavoniji pravilno razumel namen nove politike, W jI Je dal podlago NJ Vel. kralj s svojim manifestom od 6 januarja 1929. V tej politiki je narod spregledal in se osvestil pred strankarskimi borbami, ki so ga vodile v propast Prej se je govorilo, da se naša država nahaja pred razpadom, ko pa so tv deli naS napredek in naše zedlnjenje po 6. januarju, se je mišljenje lzpremenilo. Tuji plačanci, ki so hoteli dokazati ne-možnost obstoja naše države so pričeli pošiljati k nam bombe in peklenske stroje da bi dokazali, da naša država ne more obstati in da bi izvali nezaupanje in neslogo med narodom ter tako škodovali naši skupni državi. Med tem so vsi nj>-hovi upi propadili, ker Je narod danes ze-dinjen. Narod čuti. da prihaja nov fas in da leži samo v našem edlnstvu pod vodstvom modrega vodiitelja nova boljša bo- dočnost. Naš kralj je izvršil delo zedi-njenja m sedaj gre dalje ter vodi veliko akcijo za abližamje balkanskih narodov. Dočim se je se p-red kratkim časom mislilo v tujem svetu, da je Balkan sod smodnika in da predstavlja največjo nevarnost za mir, priznavajo danes vsi, da nudijo balkanski narodi vnoren primer siporazuma ln prijateljstva. Zatem je minister Demetrovič govoril o gospodarski krizi ter izjavil: Pred nekoliko dnevi sem podpisal novo trgovinsko pogodbo z Nemčiijo, ki temelji na načelu, da se povišajo cene kmetskih proizvodov ter dvigne konzumma moč na-Sega naroda, ln mislim, da bomo Isto dosegli tudi z drugimi državami in da bo brez dvoma dofclo do olajšanja gospodarskega položaja ln zmanjšanja breapoeel- nosti. a „ , Zatem Je govoril podpredsednik Narodne skupščine Karlo Kovačevič, ki je poudarjal, da so načela današnje državne politike strinjajo z načeli pokojnega vod-HSS Stjepan a Radiča. Lep shod JNS v Velenju Kmetje In delavci manifestirajo za vsedržavno JNS Kdor upa v povratek starih zmed, se kruto vara Velenje, 27. maja. Šaleška dolina je imela danes svoj veliki dan, ko je jasno pokazala, da je naTod spoznal, da ie njegova bodočnost le v vrstah JNS. Ves trg je kazal praznično lice. Ze ua postaji je pričakovala goste nad petetogla-va množica in gasilci v krojih. Ne le rudarji, temveč tudi kmetje iz bližnjih občm eo prišli na okrašenih vozovih, tako iz St An-dreža, Smartna in drugih krajev. Niso ee ustrašili vremena, ko je šlo za to, da javno pokažejo svoje odločno jugoslovensko prepričanje. I>ve godbi, rudarska i« Velenja in vrli šentandreški tambraši, eta da.i manifestaciji še posebno svečano razpoloženje. Brez lažnih obljub in cirkjške reklam? ee je zbralo na zborovališču nad 1500 vrlih somišljenikov, ki eo kljub dežju vzdrzali nad dve uri in pol, da eo čuli poro&U svojih predstavnikov o doseženih uspehih m jim dali pobudo ter smernice za nadaljnje ^Zborovanje je otvoril in pozdravil goste agilni predsednik^lov^aSkega ;f eske-ga no odbora JNS g. Šentjurc. Naglašal je ndar moč jugoslovenske nacionalne ideje, ki je prodrla že v zadnjo hribovsko vas, predlagal za predsednika zborovanja preiz-kišenega narodnega borca, šostan-eke^ žu-pana dr. MaTerja. ki je predvsem Plavil goste, ministra n. r. dr. Kramerja, narodnega poslanca in bivšega inm^m dr Vošnjaka, narodna poslanca Gajška m Fre korška, odposlanca minietm Demetrov^a inž. Domanjka ter prečital nato čestitke m pozdrave zadržanih narodnih predstavnikov, ministrov dr. Novaka, dr Srkulja dr. Andjelinoviča, Kraljica, bana dr. Marusica, mariborskega župana dr. Lipolda in drugih. Z živahnim odobravanjem eo zborovalci sprejeli predlog, da se odpošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade Nikoli Uzunovi&u. prvi je govoril inž. Dimanjko, ki Je pozdravil zborovalce v imenu zagrebške ir>.wu mož broieče organizacije JNS, tistega La-areba, iz katerega je izšla jugoslovenska ideja, ki temelji na delu. Panktaške sile so danee premagane (Živahno odobravanje). Vsi moramo delati v složnosti stanov, v splošno ne pa osebno korist posameznikov. Dotakni vši se razdornega dela narodnih izdajalcev, je poudarjal, da ee morejo sicer ubiti ljudje, nikoli pa ideje. (Živahno odobravanje. , . , Drugi je govoril domači narodni poslanec dr. Bogomil VoSnjjak, ki je naglašal uspeh JNS, da bo velenjski rudnik že v treh mesecih po dovršeni montaži in adaptaciji prižgal luč po veej banovini. Naglašal je važnost in nujnost ureditve cen za najnujnejše živlieniske potrebščine, kar je že minister Demetrovič obljabil izpeljati v najkrajšem času. Poudarjal je nadalje potrebo zgraditve ceste, ki bo vezala šaleško dolino s koroško preko Saivodnje. ker se bo le tako mogel razviti tujski promet. Vse to pa more izvršiti le enotna močna stranka v^ avtoritativni državi, ki jo hočejo kralj, država ter ves narod in ki bo pravična kmetu ter delavstvu. . Besede poslanca dr. Vošnjaka eo sprejeli »borovalci z dolgotrajnim m živahnim odobravanjem. Za njim je povael besedo minister in narodni poslanec dr. Albert Kramer, ki je med stalnim odobravanjem izvajal: Ponosen sem, da sem ein onega črnega kraja Trbovelj, ki ve, kaj je trud za kruh, onih Trbovelj, kjer je beda morda se večja kakor tukaj. Trije šihti na teden, torej le 12 na mesec, drži kljub vsemu prizadevanju vseh nas komaj našega rjdarja med grobom in življenjem. Ce ne bi bilo JNb, bi se davno že tudi velenjski rudnik zaprl. 'Sala. stranka pa je zagotovila rudarjem in njihovim družinam še vendarle zadnjo skorjo kruha. Da smo to dosegli, se je treba zahvaliti le močni in veliki stranki, kakršna je JNS. Vsi ste videli, da emo prav malo dosegli, dokler smo se klali med seboj v rajnih strankah. Naša stranka nosi vso državno moč, toda. tudi vso odgovornost Ce bi šla borba na nož naprej, bi že davno tudi mi delili usodo naših bratov na zapadi, onkraj mej, ki še boga ne smejo moliti javno v našem jeziku. Danes postaja naša država vse jačja, ker je edina in ki ie pod vodstvom Nj. Vel. kralja največji pobornik miru. Nekdanja proslula balkanska smod-nišnica ie postala po balkanskem paktu pravi tvorec miru. Naš cilj eta delo in mir. (Zivalno odobravanje.) Zato tudi ne poznamo več liberalcev, ne klerikalcev in tudi ne socialistov, temveč le delavoljne poštene ljudi, ki si podajajo roke za splošni blagor. V veeh občinah po vsej državi ima naša stranka svoja zborovanja. Kakor ima kralj oboroženo armado za zunanje eovražni-ke, tako je JNS mirovna armada, ki čuva mir in bratsko ljabezen znotraj države. — Prehajajoč na gospodarska vprašanja je naglašal mini6ter dr. Kramer zlasti veliko važnost novih trgovinskih pogodb, ki bodo prinesle znatno olajšanje našemu gospodarstvu. S povzdiguj enim glasom je zaklical: Tisti, ki pravijo, da se da v 24. urah vse zboljšati, so krivi preroki. Ce jih vprašate, kako ee bo to doseglo, molčijo. Naša JNS pa je poštena in ne slika nemogočih stvari ter-ne obljublja čudežev. Eno je pribito: Cim vej nas bo v stranki, tem več bomo dosegli. (Živahno dolgotrajno odobravanje.)^ Mi emo edina Svoboda< in »Zaria< sta v soboto priredili v dvorani Delavske zbornice svoj zadnji prosvehn vece te sezone, ki je bil zlasti od strani dravskega občinstva deležen Delavska godba >Zarja« je kapelnika Cerarja zaigrala ^ tamburaški orkester Zveze živilskih delav cer? pa je pod vodstvom istega dirigenta izvedel cel majhen koncertni P^ram. zva-ialci, zlasti njihov vodja, so bil. od! stran, poslušalcev deležni prav ^>lega priznan a. Nekaj posebnega za delavske prometne večere ie bil nastop pevskega zbora Senbakob-eke dekliške šo'e pod vodstvom učiteljice ga. Rudolfove. Male ne^ke so žele nrav iti n -ao odobravanja zbsti za Druzevičevo *Bar-čico« in za koroško narodno »Pastir«. — Rim, 27. maja. AA. Predsednik vlade Mussolini je imel v parlamentu velik govor o gospodarski politiki Italije. Predvsem je izjavil, da želi predložiti zbornici sliko celotnega gospodarskega in finančnega življenja italijanskega naroda, in navedel važnejše gospodarske in finančne ukrepe, ki Jih je vlada izdala v zadnjem času. Dodal je, da so ti ukrepi v medseboj-ai zvezi. Omenil je predvsem izdajo nov:h državnih bonov v januarju, konverzijo in konsolidacijo državnih obveznic v februarju in ukrepe o prilagoditvi cen in stanovanjskih najemnin sedanjim razmeram, ki j jih je vlada izdala v aprilu. Kritiko proti konverziji je Mussolini zavrnil s tem, da so pogoji sedanje konverzije istovetni s pogoji znane konverzije iz 1. 1906 za ministrovanja Luigija Luzzatija. Vlada nikoli ni mislila na to. da izda državne obveznice na ime, ker bi bilo to v nasprotju z bistvom državnih obveznic. Prav tako noče vlada uvesti pristojbin na obrestne kupone. Vlada tudi ne bo najela posojila za plačilo prihodnjega ku-pona. Mussolini je nato obširno govoril o znižanju plač, ki je bilo potrebno zaradi znižanja cen. Cene proučujejo gospodarski strokovnjaki splošne državne statistike. Indeks trgovine na veliko je znašal L 1926 591. 1. 1934 pa 275. V trgovini na drobno je v istem razdobju padel od 647 na 387. Predsednik vlade je mnenja, da morajo biti plače v sorazmerju s cenami. V nasprotnem primeru bi bile nekatere skupine državljanov v prednosti pred drugimi. Mussolini je nato primerjal gmotno stanje državnih uradnikov pred vojno in po njej. Fašizem je za uradništvo mnogo storil. Uradniške plače so znižali v vseh državah in v Italiji niso bili izvzeti niti najvišji uradniki. Zbornica je tu Mussolinija viharno pozdravila in mu ploskala, ko je dejal, da vlada ne bo dotaknila invalidskih pokojnin. Uradnki s sedanjimi prejemki lahko dobro in primerno žive. Znižanje je bilo potrebno v državnem interesu in zaradi trgovinskega ravnotežja. Tudi zasebne rodbine ne morejo živeti od dolga. Bolje je pravočasno ukreniti vse potrebno, kakor kasneje izdati drakonske sklepe. Mussolini je nato govoril o državnem proračunu v zadnjih letih. S svetovno go spodarsko stisko so se pojavili tudi proračunski primanjkljaji. Navedel je ukrepe proti primanjkljajem ter izjavil, da ravnotežja še ni. Končne rešitve v tem vprašanju ni v novih davkih. Obremenitev je dosegla vrhunec. Zato je treba znižati izdatke. Vlada bo šla po tej poti naprej. Mussolini je nato analiziral državno bilanco, ki se od 1- 1928 razvija neugodno, kar je posledica povečanih car.n, kontingentov in prepovedi uvoza. Podobne ukrepe so izdale vse države. Dodati je treba še devizne težkoče z nemožnostjo transferja. V zvezi s tem je govoril Mussolini tudi o Prostovoljna smrt ^ priljubljenega mladeniča r J Skofja Loka, 27. maja. Nedaleč od Starega dvora, pičlih 240 korakov vstran od glavne ceste v Kranj, so naleteli včeraj zjutraj trije delavci na obešenca, ki ga niso spoznali. Nesrečnika so brž odvezali v upanju, da ga morda se vrnejo k življenju, kar pa se jim ni pc- Srpoizved>be so kmalu dognale, da je šel v prostovoljno smrt priljubljeni Lojze C., mesarski pomočnik v Skofji Loki star 3"» let. Mladenič je moral preživljati hude notranje boje, da Je storil ta obupen korak, ker je bil sicer vedno dobro raz-zadnje čase je bil res raztour- obrazbo naraščaja, — _ - ... Sni tečaji in v lastni reviji »Elektroteh- niškem vestniku«. , . niškem vestniku«. G. inž. G^ delegat Maidičeve elektrarne iz Kranja, je pose gel v debato o okrožnih odborih in strokovno razčistil vprašanje na podlag česar združenje kot banovinska instituea a ne more brez vsega priznati vstopa v U okrožni odbor, četudi mu želi največjih uspehov v blagor obrtništva. položen, UV peteffvečer se je še mudil med svo-jimi prijatelji na Spodnjem trgu ia balja-vo pripomnil, da ga bodo prav gotovo oni prej pospremili na pokopališče, kakor on Se Kdo bi bil slutil, kaj je fant nameraval Pozno v noč Pa se je Lojze po-sfovil in se odpeljal s kolesom najprej baje na Trato in odtam nazaj v &kofjo Loko do goadEča, kjer se je odJočil za slo-vo od^ življenja. Kolo Je prislonil na neka odjižil je tudi dežai pla&č, ovratnik in samoveznioo. Vrv si Je ovil trikrat peljali včeraj popoldne v Svetje pri Medvodah, kjer so njegovi Hu^je doma. Lojze Je bil vnet igralec pri fiVhov-skem klubu in tudi sicer zelo dobro Sel prazen mladenič. Njegova smrt je X$ia*iogo P-orcosti in se navagjo nairazličnejši vzroki, ki naj bi bil pogna V obup. Bodo mu ohranjen blag skomin! Sin je napadel očeta s sekiro NOVO mesto, 26. maja Bilo le 26. oktobra lani, ko se je po-JZ* Mn Martinčič Alojzij od Sv.Kn-S že zjodaj zjutraj napil žganja. Fant, S šteje 25 pomladi, Je pa v pijanosti pre-cej nasilen človek. Sicer Je pijanost malo nrespal toda proti večeru, ko se je zbudil finske omotice, je pričel nad domačimi zmešati svoje muhe. Vsi so ga minh, zlasti njegov oče Jože, ki mu je dejal, naj S vSdar pameten in naj nikar ne po-iraročanemlra. Za dobro očetovo besedo se nasilnik ni zmenil, temveč se je po- japonski konkurenci. Razen tega obstoja nesoglasje med cenami na italijanskem notranjem in na svetovnem trgu. To dispariteto je treba odstraniti. Doseči je to mogoče na dva načina, z znižanjem cen za izvoz določenih italijanskih pridelkov in izdelkov aLi z razvrednotenjem italijanskega denarja. Na to drisgo italijanska vlada ne misli. Trgovinske in gospodarske stiske ni mogoče odstraniti z valutnimi ukrepi, n. pr. z odstranitvijo zlate podlage. Takj ukrepi zaležejo samo začasno, ne prinesejo pa trajnega izboljšanja. Mussolini je nato govoril o uvozu. Nekateri proizvodi kakor premog, druga goriva, volna, bombaž in železo so žvlienske-ga pomena za Italijo. To blago je treba plačati z blagom ali zlatom. V zvezd s tem je govoril Mussofini o ugodnem stanju italijanske Narodne banke. Kritje znaša 53.6%, za 13 točk nad zakonsiko mero. Z najnovejšimi ukrepi je italijanska valuta še bolj zaščitena. Sedanji predpisi dovoljujejo valutne posle samo za potrebe italijanskega gospodarstva in za izdatke Italijanskih potnikov. Vlada je izdala ukrepe proti špekulaciji z državnimi papirji Predsednik vlade je nato govoril o mezdah v zvezi z izvozom in borbo proti brezposelnosti. Vlada fco skušala zaposliti čim večje število delavcev. Javna dela se izvajajo na podlagi načrta iz 1- l^32-dnevnem redu bodo tudi nove gradnje. Ena milijarda in 200 mlijonov je namenjenih elektrifikaciji železniškega omrežja. Industrija bo dobila nova vojaška naročila. Po washingtonskem sporazumu 1-afako Italija gradi linijske ladje do 7000 ton. Od leta 1934 do 1940 bo izdala milijardo Hr za obnovo letalskega materijala. Nato je Mussolini govoril o železnicah in o poštni službi in o drugih funkcijah, ki obremenjujejo državni proračun. Povsod se vprašujejo, aii smo prekoračili vrhunec gospodarske stiske, ali se položaj izboljšuje. Pojavljajo se nesporni znaki, da se položaj ne more več poslabšati. Ali bomo ostali pri sedanjem položaju, ali pa se bo stvar obrnila na bolie, misli Mussolini. Po Mussoliniievem mnenju ni treiba računati z novo dobo blagostanja, kakršna je bila pred svetovno vojno. Človeštvo se bo moralo privaditi na tesnejši življenski standard. Gospodarstvo še nikoli ni bilo odvisno tako od politike kakor sedai. To se kaže posebno v vprašanju razorožitve. Po Mussolinijevem mnenju to vprašanje n: pravilno postavljeno. Narodi bodo vedno oboroženi. Zato je vprašanje sedaj likvidirano, pač pa je treba rešiti vprašanje Posaarja, srednje in vzhodne Evrope. Evropa se mora odločiti za politiko, ki ji bo dala premoč nad ostalimi celinami, ali pa se mora pomiriti s podrejeno vlogo. Evropa mora pomladiti vrste svojih državnikov, če želi vzdržati konkurenco z Amer ko in Japonsko. sko bolnišnico, kjer so ranjencu komaj rešili življenje. Pri včerajšnji razpravi pred novomeškim okrožnim, sodiščem je obtoženec Al. Martinčič v celoti priznal krvavo dejanje. Izgovarjal se je le s tem, da sta ga oče in brat vedno pretepala. Ce pa je prišel domov malo vinjen, da so se nanj spravile celo ženske. Kako je prišlo do samega žalostnega dejanja, pa se, kakor je izjavil, ne spominja, ker je bil vinjen. Sodni zdravnik; ki je obtoženca pre-iskal s posebnim ozirom na njegovo duševno stanje, je podal mnenje, da se sicer kažejo na obtožencu neke vrste psihopa-tični pojavi, da pa obdolženec nima znatnejših defektov. Ob času storjenega dejanja pa tudi ni bil tako pijan, da bi postal nevračunljiv. Sodišče je obsodilo Alojzija Martinčiča na šest mesecev zapora. Samomor iz ljubosumnosti Zagreb, 27. maja. Iz Stenjevca pri Zagrebu je te dmi na nepojasnjen način izginil 341etni šofer Josip žgank, doma nekje iz Slovenije. Pustil je dve pismi, v katerih sporoča, da se Je odločil za samomor. 2>ganik je živel zadnje čase v precej neurejenih rodbinskih razmerah in je rad popival. Prihajal je skoro redno vinjen domov m se doma prepiral. Mož je bil pa tudi brezmejno ljubosumen in vtepel si je v glavo da ga žena vara. To je tako porazno vplivalo nanj, da se Je odločil dati življenju slovo. Minili četrtek je odšel »doma in se ni več vrnil. Eno pismo Je našlodl na leno, drugo Pa na župana v Stenjevcu. V dTugem Je navedel, da ga žena vara in da se zato poslavlja od tega pokvarjenega sveta. Vsa poizvedovanja za žgankom so ostala dozidaj zaman. Ljudje domnevajo, da je skočil v Savo. Z1»or Je pokazal kljub temu, da imajo ' njemu celo z nožem Stare^ ti delno različne interese, trerao skup- ^0fbrat Jjanez je takoj pnhitel očetu onih, ki stvarno vodijo tehniško stran njegov^ ^ ^^ napada, prieel obde-iHfiirAHio naše zemlje in ki so poKii- _- nallrn tako UČiniCOVllO, J člani nost-------- elektrifikacije naše zemlje cani, da bede nad vsemi vprašanji razvija jočega se električnega gospodarstva. Vsah naročnik „JUT&A — je zavarovan — za lOJfOODin! lovati s palico tako ulovilo ža, iz hiše. Kososedomač^odstr ^ prepira ^kooecl st S*J&£ "fi rl to Stekel proti kozolcu, kamor Je šel Z Zrlv<5* Zahrbten sinov udarec s - starčka pobil na tla S smrtno 1 nevarno rano so očeta pripeljali v kandij- Stalnost režima v Rumuniji Buarešta, 27. maja. AA. V pooblaščenih krogih kategorično demantlrajo vesti, ki krož jo o izpremembi vlade v Rumuniji, češ, da je neizbežna. Sedanja vlada nadaljuje z izvajanjem svojega programa na vseh področjih državnega življenja. Vlada uživa zaupanje krone in vsega javnega mnenja. Doznavajo, da bo predsedništvo ministrskega sveta jutri izdalo uradni komunike v tem smislu. Agitacija za kmečko stavko v Španiii Madrid, 26. maja. A A. Vlada skuša pre-orečiti splošno stavko kmetovalcev bk e-nila je proglasiti vso žetev za javno delo. Vlada bo izdala vse potrebne ukrepe, da i omogoči letošnjo žetev. Stanovski zbor naših profesorjev LJubljana, 27. maja. V dvorani Trgovskega doma se Je danes dopoldne vršil redni letni občni aibor ljubljanske se Irci je Jugoelovenskepa profesorskega društva, številna udeležba — izmed 348 članov, kolikor jih društvo šteje, je bilo navzočnih in s poveritaicami zastopanih 339 — zgovorno priča o živahnem zanimanju naših srednješolskih učiteljev za njihovo stanovsko organizacijo. Skupščino je s kratkim pozdravom otvoril predsednik društva prof. dr. Gra-fenauer, nat0 pa je bil za predsednika zborovanja soglasno izvoljen prof. dr. P e-čovnik. za podpredsednika pa prof. Andrej Ver bič in trije tajniki ter dva overovatelja zapisnika. Med živahnim odobravanjem je bila Nj. Vel. kralju, najvišjemu zaščitniku naše nacionalne pro-svetc, popisna vdanostna brzojavka, nato pa še pozdravna brzojavka resornem« ministru II i ji šumemlktoviču in pozdrav banu dr. Marušiču. Skupščini sami so prispeli pozdravi in čestitke od glavne uprave v Eoosradu, od tovariške sekcije splitske, od zagrebške sekcije in od pod-odlbora v Murski Soboti. Brzojavno so slovenski profesorji čestitali s svojega ziborovrnja vodstvu gimnazije v Skoplju, ki prav danes slavi 4orekil hi al naposled akodUi ▼ lase. V tistem M Je vrnil iz sozda Josip. Da bi razdvojil ravsajočl se ženi, je pograbil krspelc in začel udrihat!, seveda n« po stoJI Mari, temveč po Mlletovi Ivki, kar Je dalo povod Mileto, da se Je vpletel v pretep tudi on. Ker Josip 1« ni prenehal udrihati po Ivki, j« to Mlleta toliko razjesilo, da je pograbil sekiro bi ko brat še ni nehal, zamahnil s njo po bratovi glavi. Josip se Je t presekano glavo mrtev zgrudil na tla. Ko je to videl najstarejši njegov »in Stlpam. je priskočil. Iztrgal Miletm sekiro la rok ia ga usekal po re- Mb, da m« Je »cwVn> pljuča. V sekaj trenutkih Je bil mrtev tudd Mile. Ko se je Stipan zavedel, da je tako nbil strica, je nagnal ženski ta otroke od doma. s« umll, zaklenil hišo ta odšel na orožniško postajo, kjer je povedal, kaj se Je zgodilo, ia se tam izročil oro&nikem. Sosedje, ki so se zbrali okoli Grbanove hiše, so potem komaj pomirili Maro ta Ivko, ki sta se kakor blazni i znova spo-p&dffl in se je bilo bati še novih krvavih žrtev. Komaj ta komaj sta se streznili, potem pa Je sledil obupen jok. Seveda prepozno J Otvoritev razstave slik Toneta Kralja Ljubljana, 27. maja. Poleg raZBtave akvarelov Bruna Vavpo-tiča smo dobili danes Se razstavo slik Toneta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Prav. Prvi je skrit tam v skromnem zatišju v Kos oveni salonu, drugi, krepek tn prebojen po monumentalnosti svojih del, se predstavlja ponovno slovenska javnosti v prostorih, ki so bili ustvarjeni le za umetnost. A kakor je opaziti tam pri Kosu obiskovalce iz vseh slojev, tako Je bil na današnji otvoritvi Kraljevih slik zastopan poleg zastopnikov raznih korporacij le umetniški svet. Otvoritve so se med drugimi udeležili ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, za banovino g. dr. šter, magistratni direktor g. Fran Jančigaj, za upravo policije višji svetnik g. Pestevšek, za Združenje inže-njerjev in arhitektov predsednik arh. g. Costaperaria, za Pokojninski zavod direktor g. Vrančič, za TPD generalni tajnik g. Pogačnik dalje upravnik Narodne galerije g. Zorman, generalni tajnik zveze tadustrijcev g. inž. šuklje in predsednik Združenja likovnih umetnikov kipar Goj-mir Kos. Razstavo je malo po enajsti uri predal javnosti konservator g. dr. Štele z nagovorom, v katerem je prikazal obraz in delo umetnika v času, njegovo pomembnost v pogledu narodove duhovne kulture ter zlasti poudaril vprašanje umetnikove duše, ki ostane kot stvariteljski čudež v posamezniku slej ko prej nerazumljena. V kratkih, jedrnatih potezah je zatem naslikal navzočnim Toneta Kralja kot umetnika in človeka, ki je dospel preko vseh težav do svojega samorodnega izraza, ki ga razstavljena dela krepko karak-terizirajo. Umetnik je razstavil 45 del, med katerimi prevladujejo risbe poleg olja, lesa in sadre. Največjo pozornost, riastl v ideološkem pogledu, zbuja ciklus »Cesta«, v v katerem je Tone Kralj prikazal tehniško prav tako sijajno izdelan kakor umetniško poglobljen svet proletarca, današnjega sveta »na dnu« kljub delavskim zbornicam in okrožnim uradom. V ta ciklus je vključil tudi svojo že znamenito »Kmečko svatbo« (olje). Drugi ciklus »Zemlja«, kaže življenje na polju, v naravi. Prvi ima enajst, drugi 10 slik. Izdelane do najmanjše podrobnosti močno poudarjajo Tonetov sebe nič več iščoči, do-gnani slog. Sicer utegne biti v risanju najneznatmejBih predmetov preveč pedanten, vendar bo že tako prav kakor je — iz vsake črte je čutiti Toneta Kralja. V srednjem prostoru paviljona so razstavljene velike risbe iz rudarjevega sveta. Poudarjanje tega sveta je dandanes že v precej veliki meri moda, tem bolj, ker prikazuje umetnik le njegovo bedo, ne pa socialnega vprašanja kot takega v kompoziciji veroka, odnosno nekakšne nujnosti modernega suženstva. Dasi učinkovito delo, tako po svoji monumentalnosti kakor misli, so »Bratje« (olje) daleč za čudovito podobo »PietAc (olje), ki je nedvomno najboljše dosedanje" Tonetovo delo. Mati se sklanja nad truplom svojega sina-pilota, ki leži v krsti, v ozadju je pa sinje morje, na katerem počivajo jekleni ptiči, čakajo, da se dvignejo v viMve. lz te podobe, res dela velikega umetnika, diha vsa kruta sodobnost. Bolečina v njej je tako človeška, tako visoka, da tisti grozo vzbujajoči Jekleni ptiči izginjajo, izginjajo pred bolečino materinega srca. Vfea dela Toneta Kralja so vsebinsko nenavadno bogata in morda se mu zaradi tega vsebinskega bogastva zdi potreben velik zunanji format. —el. Najden starosl ovanski grob V Radomlju so pri kopanju temeljev za neko zgradbo naleteli na okostnjak mlade ženske, velike skoro 2 metra Radomlje, 27. maja. V Radomlju so kopali temelje za neko zgradbo in so pri tem naleteli na človeški okostnjak. Previdno so ga odkopali in ko so ga sestavili, so ugotovili, da je to okostje mlade, okrog 201etne ženske z1 zelo zdravimi zobmi Okostje kaže, da je morala biti ženska izredno velika — skoro dva metra. Našli so tudi osem tankih obročkov nakita, ki so bili pokriti z zeleno patino. Nekdo jih je očistil v nadi, da so iz zlata, vendar pa so le iz rumene medl. Tako nakite so nosili po zatrditvi starino-slovcev stari Slovani in v kamniškem okra- ju so že ponekod naieteli na staro slovanska grobišča. V Radomlju Je bil okostnjak izkopan 100 metrov daleč od novega So-kolskega doma v smeri proti Kamniku. Na tem kraju so včasih stali mogočni hrasti, na katere so se časih nanašale najrazličnejše vraže. Res pa je, da so imeli pod temi hrasti varno zavetišče rokovnjači, ki so tam pod zaščito strahov nemoteno taborili. Pripovedujejo tudi o večji bitki med Francozi in domačini, ki Je bila baje na tem kraju. Najbrž so tu stari Slovani v sedmem ali osmem stoletju pokopavali svoje mrtvece. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 28.: Mojster Anton Hit. A. Torek. 29.: Družba. B. Sreda. 30.: Gostovanje poljskega državnega zavoda za gledališko umetnost is Varšave. Izven. Znižane cene. Drama. Galsworthyjeva drama »Družba« je imela pri premieri zelo velik uspeh. Ponovi se v torek 29. t. m. za B. — V sredo 30. t m. bodo gostovali prvič Poljaki v našem gledališču. Po naši državi potujejo gojenci poljskega državnega zavoda za gledališko umetnost ter prirejajo povsod javne nastope, katerih spored je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so poleg pozdravnega govora razne deklama-cije iz poljske in naše literature delno v zboru, delno posamezno. Drugi del pa je posvečen narodni pesmi in plastičnim vajam v skupinah ln plesu. Večer bo zelo zanimiv. Mladi Poljaki so imeli povsod ve&k uspeh. Njihov nastop v sredo bo izven našega repertoarja in bodo veljale znižane dramske cene od 20 Din navzdol. Začetek točno ob 20. OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek. 29.: Zaprto. Sreda. 30.: Katia Kabanova. Sreda. Opera pripravlja uprizoritev Verdijevega »Trubadurja« v novem prevodu, novi tnscenaciji in delno tudi novi zasedbi, poleg tega pa še opereto »Izgubljeni valček«. mnogo »animanja. Ta flim je med najboljšimi filmskimi deli slavne berlinske pevke Gite AUparjeve. Kdor se hoče malo pozabavati ob lepem petfu, naj ne »mudi današnje predstave, M se prične točno ob 15. Cene običajne. Objave Trboveljski sjavčkl Iščejo prenočišča. V soboto 2. Junija bodo Trboveljski slavčkl praznovali v Ljubljani pomemben jubilej svojega dela. V dvorani Uniona bodo peU svoj stoti koncert, naslednji dan pa boao nastopili na reviji naših mladinskih pevskih zborov, ki bo prva velika prireditev te vrste pri nas. Da si mali trboveljski pevci olajšajo stroške, s katerimi Je zvezano takšno gostovanje, se akcijski oa-bor za pomoč rudarjem obrača na rojake iz revirjev in na prijatelje slavčkov s proS-njo, da nudijo enemu ali drugemu izmed njih prenočišče od sobote do nedelje. Prijave sprejema akcijski odbor, Wolfova ulica št. 1, telefon 20-56. _ Narodna knjižnic« in čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva 29. priredi v sredo 80. t. m. ob pol 21. društveni sestanek s predavanjem vseuč. profesorja dr. Tavčarja o snovi: »Od pšenice do kruha« (s projekcijami). Gosti dobro došli! Danes zadnjikrat »Kraljica srca« v Elitnem kinu Matioi na programu ZKD. Ta ljubka filmska opereta je vzbudila Oči In roko imate fotoaparat Vam posodimo. Naučimo Vas fotografirati. In dvojno veselje Vam bodo lepi dnevi! Drogerija GREGORI6 dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5 ponedeljka ponedeljka Res Je, da je kriza na svetu, napredujemo pa vendar v vseh oeirih. Kultura n. pr. se stalno dviga, tako da ima danes že vsaka reč svojo posebno kulturno: imamo kulturo telesa, stanovanjsko kulturo in tako dalje. Človek danes ni več zadovoljen, da bi imelo njegovo življenje samo svojo vsebino in smisel, temveč mora imeti tudi svoj slog. Brez dvoma gre arhitektom največja zasluga za ta vseotoči napredek. S samozavestnim, energičnim nastopom so se v kratkem času tako imenitno uveljavili v družbi, da se danes že nobena rec več ne more zgoditi brez njih. Ce si hočeS omisliti vizitnice, ali če hočeš dati v tiskarno volilni letak, če si misliš nabaviti cigaretno dozo ali klobuk, če se ti polomi kuhinjska stolica ali če sploh v tem ali onem oziru potrebuješ solidnejšega temelja svoji družinski sreči: tam sedi v svoji delavnici arhitekt in riše osnutke za vse reči. Ce življenje že znotraj ni lepo, naj bo vsaj zunaj. Takšen je princip, ki že od nekdaj velja med ljudmi, m prizadevanju arhitektov bo nazadnje resnično šla zahvala, da bodo bremena, ki jih nalaga človeku življenje, vsaj malo lepša, če se že olajšati ne dajo. Tudi temu bi se lahko reklo pridobitev. Ne vem, ali k lepemu slogu spada tudi dobra slovnica. Vse pa kaže, da se bodo morali arhitekti tudi s slovnico sprijazniti, če bodo hoteli neokrnjeno izpolniti svojo misijo v družbi. V vsakem arhitektonsko izvedenem delu gre menda predvsem za dosledno zakonitost in red. In kaj naj rečemo o redu in zakonitosti na ras-stavi, kjer prikazujejo arhitekti vzoren način stanovanjske opreme, pa je na sredo estetsko odlične žive slike sodobne stanovanjske kulture vržen reklamni napts: »Tu se sprejema predmete v pokromanje.« Kdor bi rad ljudi sloga, pa magari žlv-Ijenskega sloga, učil, se mora brez usmiljenja seznaniti s slovnico. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU 2ena v sodobnem svetu Stoletnica La Favettea Orob Lalavettea na pokopališča v Picpusu. Od leve proti desni: podžupan P. Pariza"general Gouraud predstavnik frc senata Lud e , Hubert, zastopnik Zedinjenih držav, poslanik Jessie I. Strauss. Marki de Chambrun (X) med spominskim govorom Pojasnjena balonska nesreča o katastrofi nemškega balona »Bartsch ▼on Sigafeld«, ki je padel na zemljo pri Sebe&u v Rusiji, poročajo še naslednje podrobnosti: Balon je priletel pri padcu na travnik, ki leži kakšnih 10 km od postaje Idrijce 40 km od šabeša. Poleg balonskega plašča je ležala odprta gondola, ki je bila mestoma utisnjena in razvegana. Na kilometre daleč se je dala zasledovati sled, Id jo je napravil balon v času, ko se je vleka! po zemlji. 13. maja zvečer je pihal pri šebešu precej močan veter, ki je gnal balon čez drn in »trn. Tako je balon z gondolo in potnikoma, ki sta bila tedaj seveda že mrtva, napravil precej dolgo pot skozi goščavo, močvirja in travnike. Na tej poti je balon tudi pokvaril streho neke nedodelane hi- še. Pri Olbitskem jezeru je padlo iz gondole truplo inž. dr. Schrenka, ki so ga potegnili kmetje in obmejni stražniki iz vode. Preiskava trupel je pokazala, da sta se inž. Schrenk in Masuch pobila že ko sta bila mrtva, najbrže zaradi zadevanja balona ob telegrafske droge. V žepu vreme-noslovnega opazovalca Masucha so našli beležko, ki pravi, da je bil balon 13. maja ob 9.45 uri 10.000 m nad zemljo. Kmalu potem je najbrže nehala delovati priprava za kisik. Letalca sta se najprej onesvestila, nato pa se zadušila. Trupli ponesrečenih letalcev so v Moskvi ob vojaški asistenci spremili na postajo, tam pa so ju naložili na vlak, ki je oddrdral z njima v Nemčijo. Smrt ruskega krvnika Umrl je eden najmogočnejših in najbolj zagonetnih mož sedanje Rusije, Menšinski, poglavar GPU, naslednice Čeke. To, kar je v carski Rusiji počenjala Ohrana, je nadaljevala pod boljševiškim režimom čeka, ki se je pozneje preobrazila v GPU. Naloga te organizacije je bila zatirati protirevoluci-jo in to nalogo sta vršila pokojna Džeržin-ski in Menšinski z največjo krvoločnostjo. Menšinski je bil dolgo neznana oseba v ruskem vladnem sistemu. V letih reakcije je pripadal najbolj radikalnemu krilu. Učil se je marksizma pri sedanjem izgnancu Trockemu - Bronsteinu. Ob prevratu med svetovno vojno je prišel domov, se vrinil najprej v finančni resor, nato v diplomacijo, kjer pa je ostal popolnoma neopažen. šele ko se je osnovala zloglasna GPU je našel Menšinski ugodna tla za svoj razvoj. Rasel je kakor fantom in je kmalu zaslovel po svojih strahotnih činih širom Rusije. Ruska politična policija je postala pod njegovim vodstvom organ, ki je preganjal vsakogar, ki se ni hotel ali mogel solida-rizirati z rdečim režimom. Sočutje, odpuščanje, usmlijenje so mu bili popolnoma tuji pojmi. Zato si bo gotovo ves civilizirani svet oddahnil ob njegovi smrti, ki je nastopila po večletnem životarenju. Zadnje čase je namreč bil ta krvnik nove Rusije popolnoma osamljen. Zena mu je umrla, prijatelji so ga zapustili, krvniško delo pa je moralo zaradi zahtev nove dobe uplah-niti kme, dasi Američani niso bili baš najhujši nasprotnik, ki bi ga lahko imeli. Zmaga Madžarske je menda zadovoljila njene prijatelje, posebno če pomislijo, da so bili Egipčani na zadinjem olimpijskem turnirju precej nevarni in so se preborili celo do polfinala. Rezultat med češkoslovaško in Rumunijo, ki je za nas posebno zanimiv, ker nas je današnji premaganec z enakim rezultatom vrgel iz te . velike konkurence, je za Češkoslovaško precej skromen, tako da se moramo bati, da v nadaljnjih tekmah morda le ne bo vzdržala do konca, dasi je še zmerom favorit. Tudi zmaga Avstrije nad Francijo je glede na sloves avstrijskega nogometa in dobre uspehe v zadnjem času premalo prepričevalna, da bi ji mogli še dalje obetati take šance kot dosedaj, posebno ker ima v svoji skupini opravka s samimi »kanom«. ♦Izid ostalih štirih tekem je bil, ker posameznih nasprotnikov nismo poznali dobro, več ali manj negotov. Med temi neznanci moramo najprej omeniti dve južnoameriški moštvi, o katerih gredo še od prvega svetovnega prvenstvenega tekmovanja po svetu samo najboljši glasovi, ki pa sta v današnjih srečanjih morali položiti orožje. Sedaj je še bolj škoda, da na teh tekmah ne sodelujejo Urugvajci, ld bi morda edini lahko rešili čast južnoameriškega nogometa. Nekoliko presenetljivo je prišla prav za prav tudi zmaga Švicarjev, kd so se, kot znano, za vstop v ožji turnir boril! z Rumuni in nami in so z razmeroma skromnimi rezultati prišli v Italijo. Glede Nemčije se je splošno menilo, da ima gotovo — kot. v ostalih panogah — tudi v no- gometu zelo močne zastopnike, toda kljub temu je rezultat, ki Sa Je dosegla proti Belgiji kot nekdanjemu prvaku na nogometni olimpijadi, za njo več kot laskav. Zdi se, da bodo Nemci v svoji skupini igrali še važno vlogo. Po včerajšnjem kolu Je torej osem moštev izločenih, v naslednjem kolu pa, ki bo 31. t. m. se bodo srečali: v Milanu Nemčija in Španija, v Turinu Švica in češkoslovaška, v Bologni Avstrija In Madžarska ter v Florenci Španija in Italija. Češkoslovaška : Rumunija 2:1 (0:1) Trst, 27. maja. To itgro je zaradi nenavadno slabega vremena obiskalo samo 7000 gledalcev. Pihala je močna burja, kl Je tudi zelo ovirala igro. Maloštevilni gledalci so bili večinoma na strani Rumunov, katerih hitra igra je gledalcem bolj ugajala kot igra češkoslovaške enajstorice. Pri Cehih je bila obramba sprva precej šibka in se je poboljšala šele pozneje. Rumuni so bili najboljši v napadu, posebno na levi strani, toda v splošnem so se vsi njihovi igralci izkazali kot odlični tehničarji. Imeli so pred odmorom več od igre in so bili skoraj neprenehoma pred nasprotnim golom. Že 10 minut po začetku so po Do-bayu zabili vodilni gol. Po odmoru so imeli Čehi veter za hrbtom in so zabili v 3. min po Pucu in v 21. min. po Najed-lem dva gola. Kljub temu se Rumuni niso dali ugnati in so pred koncem razvili obupen finish, v katerem pa niso mogli beležiti nobenega številčnega uspeha. Čehi so se v tem delu vrgli na obrambo, v kateri je bil najboljši branilec Zenišek. Avstrija: Francija 3:* {2:2, 1:1) Turin, 27. maja. Tekma med Avstrijo in Francijo se je končala s splošnim presenečenjem, ker je bil izid po poteku normalnega časa z 1:1 neodločen, tako da je 'bilo treba igro dvakrat podaljšati. Avstrijci so igrali zelo slabo, tako da so moralni zmagovalci Francozi, ki so se držali odlično. Slaba igra Avstrijcev gre predvsem na račun hude vročine, zaradi katere igralci niso bili v obi-čaini formi. Na tekmi Je bilo samo 8C00 gledalcev. Nap olj: Madžarska—Egipt 4:2 (2:2) Florenca: Nemčija—Belgija 5:2 (1:2) Bologna: švedska—Argentinija *:2 (1:1) Genova: Španija—Brazilija 3:1 (3:0) Milan: Švica—Molandska 3:2 (2:1) Rim: Italija—Amerika 7:1 (3:0) osoinct doma Pri nas je bil nogometni spored brez velikih dogodkov ali pa je bil sploh odpovedan Ljubljana, 27. maja. Ljubljana, Celje in Maribor danes nimajo zanimive nogometne kronike. Edina prvenstvena tekma v podsavezni ligi, CSK in Ilirija, je bila sporazumno odpovedana, v Celju so bile odpovedane prireditve zaradi dežja in slabega vremena in tudi Maribor je ostal brez pomembnih dogodkov cb žogi. Sicer pa so spričo nogometnih dogodkov v inozemstvu manj v ospredju tudi ostali rezultati v državi. Konkurenca sedmih za pokal pa je bolj zadeva Beograda in Zagreba, ki jo Ljubljana že tako spremlja samo od daleč. V naslednjem nekaj poročil: Elan : Krški SK 7:2 (2:2) Novo mesto, 27. maja. Danes se je vršila na Loki odločilna tekma za prvenstvo dolenjskega okrožja, v kateri so domačini prepričevalno zmagali z razliko 5 golov. Zaradi dežja je bilo igrišče zelo razmočeno in prvi se je na njem znašel domači E7an. ki je bil posebno v drugem polčasu popoien gospodar na polju Gostje so zadovoljili samo do odmora. pozneje pa so popolnoma odpove- dali. Na igrišču je bilo do 400 glsdalcev, med njimi tudi močna skupina Krčanov. Tekmo je sodil g. Pfundner iz Ljubljane objektivno in je imel igro ves Ca« v rokah. Binkoštni turnir za pokal sedmih Beograd, 27. maja. Prvi dan binkoštnih praznikov sta bili v okviru velikega turnirja pokalnih tekem, na katerih sodelujeta razen domačih BSK in Jugoslavije tudi zagrebšiki Gradjanski in splitski Hajduk, odigrani dve tekmi, in sicer: BSK : Gradjanski 4:2 (2:1) Igra teh dveh nasprotnikov Je bila ves čas zelo ostra ln polna incidentov, med katerimi pa Je mogel BSK do odmora obdržati premoč in voditi z golom naskoka Takoj po odmoru so Zagrebčani Izenačili, toda domačini so nato zaigrali s silnim elanom in do konca igre zabili še dva gola Tekmo je sodil eden izmed Solearskih sodnikov, ki bivajo te dni v Beogradu Jugoslavija : Hajduk 1:1 (1:1) Za to tekm0 je vladalo še vpčje zsnl manje zaradi tesa. ker se Je Hajduk pravkar vrnil s turneje na Malti, kjer je dosegel reč prav lepili reauKatov. BpHt- čaol so ▼ današnji tekmi selo raoočaraH. Med tekmo se Je povrhu vsega vlila huda ploha, kl je razmočlla teren, tako da Je bilo treba večkrat menjati togo. Tudi ta dva nasprotnika sta igrala precej ostro, kar je imelo za posledioo, da je Ml 15 minut pred koncem igre težje ble^rau Hajdukov vratar čuliC, kl so ga morali odnesti s Igrišča. Zaradi tega incidenta Je sodnik izključil igralca Miloševiča od Jugoslavije, tako da sta moštvi igrali do komca samo z 10 Igralci. Ta del i©re Je bil najslabši v obeh današnjih tefcmah. Jutri se turnir nadaljuje s tekmama BSK : Hajduk ln Jugoslavija : Gradjanski. Zmaga Baska t Zagreb« Bask t Concordia 4:S (2:t) Zagreb, 27. maja. V današnji pokalni tekmi, na kateri je bilo zaradi slabega vremena komaj 1200 gledalcev, Concordia ni imela sreče, dasi je bila na terenu močnejša. 2Smaga Baska je zaslužena in bi bila v lepem vremenu najbrže še večja. Zanimivo je, da je moral Bask, ker je eden izmed igralcev zamudil vlak, nastopiti s svojim trenerjem Kolnagom, ki že več let ni igral v prvem moštvu. Kritika pravi, da je bilo boljše z njim kot brez njega. Bask je že po 10 minutah vodil z 2:0. Do odmora je Concordia srečno izravnala, prišla po dobljenem golu še enkrat do neodločenega rezultata, nato pa je Bask v 35. min, zabil odločilni gol. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Grafika:Reka 6:2 (4:2); Domžale :Zalog 2:2 (1:0). Slabi igri obeh favoritov in kandidatov za prestop v višji razred. Zagreb: Prvenstvo Zagreba: železničar: Sparta 2:1; Slavija:Grafičar 2:0; Jugoslavija :Derby 4:0. .Beograjska Jugoslavija v LJubljani Kakor je »Jutro« že beleiilo, bo v četrtek na praznik gostovala v Ljubljani Jugoslavija iz Beograda. Tekma se bo odigrala v znamenju spra\e med našim liga-šem in Beograjčani. Prva tekma je v Beogradu ostala neodločena 2:2. Beograjska Jugoslavija je eden vodečih jugoslovenskih klubov. V prvenstvenem tekmovanju jo najdemo vedno med prvimi, in nekaj let zaporedoma je bila tudi prvak Jugoslavije v nogometu. Naša publika 'bo imela že sredi tedna priložnost, da po daljšem presledku prisostvuje lepi in zanimivi prvorazredni tekmi. Tekme v Celju odpovedane. Vse včerajšnje športne prireditve so bile zaradi dežja tn slabega vremena odpovedane. Danes v ponedeljek ob 17.30 se bo pričela na Glaziji v Celju zanimiva trening tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 39. pešpolka. Sodil bo g. Adolf Preeinger. Visoka bazenska zmaga Concordie. Včeraj je hazenska družina Concordie zmagala z 19:0 nad lokalnim nasprotnikom, družino Sremca. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15-30 dalje strogo obvezen trening za ligino skuspino. Športni drobiž Trening po telefonu V Kaliforniji — kje drugje pa naj bi imeli takšne svojevrstne običaje — so si lastniki kopališč zaradi čim večje privlačnosti privoščili novost — treniranja pla-vačev po telefonu Zato se uporabljajo posebna naglavna slušala. ki so zavarovana pred vodo in s katerimi so učenci teiefo-nično zvezani s trenerjem. V Kaliforniji so se baje silno vneli za takšen trening, mislijo tudi že na brezžičen način prenašanja, ker slušala na ušesih končno le preveč ovirajo učenca Saj se ne zgodi samo enkrat da se začetnik zaplete v kabel in bodisi pretrga kabel ali pa zleze pod vodo. Pri prsnem plavanju gre stvar še dovolj gladko, pri crawlu pa so roke vsak čas v žici. Seveda je povrhu vsega skrajno neprijetno, če mora učenec ves čas treninga nositi na ušesih čvrsto pritis-njena slušala. Najslabša stran te metode pa je. da učenec — če je z žico in pokrovom zvezan s trenerjem — sploh ne more uiti njegovemu budnemu očesu. V svobodnem treningu ie vendar najbolj enostavno. če se plavač — ko ima vseh naukov dovolj — pogrezne pod vodo in Je vsaj za nekaj časa rešen vseh očitkov Pri telefoničnem treningu pa ne pomaga noben izgovor, najmanj seveda oni, da je bila zveza nekaj časa slaba. Zaenkrat le trening po telefonu itak še daleč v Ameriki. Kako se plava 100 m prosto? Ko je Američan Wsismulier l 1S20. v M -amiju dosegel nov svetovni rekord na 100 metrov prosto s časom 57.4. je bilo mnogo takšnih, ki so majali z glavo nad tem uspehom. Rekord se je zdel dolgo nezrušljiv, toda kljub temu je dobil zdaj po 5 letih svojega mojstra. V Nemhavenu je preplaval mladi Peter Fick to progo v času 56.8. torej za 0.6 sek. boljše ko Weissmuller. Zgodovina tega rekorda je prav preprosta in seznam vsebuje samo 6 imen. Po vojni je Havajec Kahanamoku prinesel v Evropo nov stil in s tem so se tudi popolnoma spremenili časi. Svetovni rekordi na 100 m prosto so šli tole pot: s. 1905. Madžar Hal-mav 1:05.8: 1. 1910. Američan Daniels 1:02.8; 1. 1912 Nemec Bretting 1:02.4 in Američan Kahanamoku 1:01.6: !. 1918. isti 1:01.4 in L 1020. isti 1 -00.4: I. 1922. Američan \Veiss-miiller 58.6: 1.' 1924. isti 57.8; 1. 1929 isti 57.4 in končno 1. 1934. Američan Fick 56.8! Preveč so zaslužili Podoba je. da so v Los Angelesu preveč zaslužili, ker sicer ni razumljivo, zakaj je prišlo zdaj do tožbe med mestom, državo Kalifornijo in ameriškim olimpijskim odborom. Dobička je b:lo nekako 15 milijonov dinarjev in vsem so se cedile sline po tej vsoti. Sodišče je odločilo v korist mesta Los Arygelesa z utemeljitvi |o da ie mesto poskrbelo kredite in prevzelo ves ri-ziko prireditve. Kdo bi vse rad V. zimsko olimpiado Za prihodnjo (V) zimsko olimpiado leta 1040 (prve naslednja bo — kot znano — v fjflrnvsch Pj>rtenk?rchenu na Bavarskem) se noteguie — kir ie prav zs prav presenetljivo — o':rrmMsk: odbor Tekme naj bi se vršile v španskem zimsko šport" sem raju, v vznožju Sierre de Guadarame, kjer je menda vsako sezono dovolj snega in je le nekaj ur vožnje z vlakom oddaljen od Madrida. Za nas je bila dozdaj Španija samo dežela sonca in bikoborb! Tudi lahkoatietsko prvenstvo Evrope bo y Italiji Ko j« Italija stavila predlog, da bi letos izvedla evropska lahkoatletska prvenstva, je prevzela obveznost, da bo povabila na svoje stroške 100 atletov, in sicer iz vsake države ustrezajoče število po kvaliteti atletov. Ker se je za tekmovanje prijavilo 26 držav — prireditev bo septembra v Turinu — je seveda prostih mest premalo. Organizacijski odbor je zdaj povečal število prostih mest preko 100, obenem pa tudi že razdelil posameznim udeležencem prosta mesta. Tako bo imela Finska 15, Nemčija in Švedska po 13, Anglija 7, Francija 6, Norveška 5, Estonska 4, Poljska in Holand-ska po 3, Avstrija, Danska, Grčija, Švica in Češkoslovaška po dve prosti mesti, od vseh ostalih narodov pa bo vabljen po en atlet Seveda s tem ni omejeno število atletov, kolikor jih bo potovalo na svoje stroške. Sloviti finski atleti po Ameriki Sloviti finski atleti so zdaj na turneji po Južni Ameriki, kjer žanjejo uspeh za uspehom. Tako so startali v Buenos Airesu, kjer je bila najbolj zanimiva točka tek na 5000 metrov, v katerem je odlični Is 8 ponedeljek, 28. maja 1934 TEDEN DNI FILMA m '^'■»^sr''?«?*-' - GKvria Svvansonova, sžavna ameriška igralka, naša stara znanka Iz časov nemega filma, je spet prišla na površje. Ameriški listi kar ne morejo prehvaiiti njenih najnovejših filmov. Nekateri izmed njih bodo v nemški verziji že v jeseni v Evropi. Pot k filma Dandanes se nam zdi že samo ob sebi amevno, da prištevamo film k resni umetniški panogi. In vendar je prav za prav še bore malo časa, kar se je zdel ljudem film ,le igračkanje, neresna cirkuška gluma. V .tistih letih, ko je bil še v povojih, je le maio ljudi slutilo, kasna bodočnost ga ča-ika. Le malo igralcev se mu je posvetilo. Še manj je bilo tistih, ki so zaradi »platna« zapustili »deske, ki pomenijo svet«. To nekakšno omalovaževanje filma je pač povzročala takrat še ne dovolj razvita tehnika fotografiranja, ki ni dopuščala slikanja vseh mimičnih zmožnosti igralcev. Saj bi na primer takratne tragedije dandanes zbujale več smeha kakor najboljše moderne komedije. Toda pustimo to in se vrnimo k naslovu. Povprečnim ljudem se najbrž zdi Še zdaj, da je igranje v fiLmu nekaj preprostega. prav nič težavnega. Mislijo, da je treba imeti !e lep obraz in primemo postavo, pa nekaj igralskih zmožnosti in človek postane kar mimo grede filmski igralec. Drugi menijo, da je statiranje v filmih že prva stopnja za bodočega filmskega zvezdnika. Čeprav je prišlo nekaj filmskih zvezdnikov iz velikega števila statistov — pomislimo samo na Rudolfa Valentina — so bile vendar to same izjeme. Danes bi bno to skoraj že nemogoče. Govoreči film sta vi na igralce toliko zahtev, da je treba dol- foletnega študija, preden je mogoče igrah, akor se mora. Dramske- in filmske šole »o pot do fiima, ne pa ie gola sreča in lep obrazek. Ni resnica, da bi se filmske družbe otre-saie filmskega naraščaja. Nasprotno! Išče-io mladino, toda dobe je zelo malo. Dobremu naraščaju, ki se uči v znanih dramskih šolah, je pot do filma odprta. Skoraj vsak absolvent dobi vlogo v filmu. Toda izkaže se jih le malo. Skoraj vselej je prvi filmski poizkus mladega absolventa obenem tudi zadnji. Film zahteva več kafcor gledališče — tega se mora vsak mlad igralec zavedati. In še nečesa — če tudi pride k filmu, to še ne pomeni, da bo tam ostal in zaslovel. Filmske bodočnosti in slave nima nihče v žepu. Sele priboriti si jo mora. To pa je dosti težavnejše kakor se nam zdi, ko gledamo smehljajoče se filmske obra-ze na platnu. R- Zabaven fifea k vojaškega javljanja Burka iz vojaškega življenja je ftim z naslovom > Anam arija, nevesta komipani-je«. Smoter vseh zadetkov v burki je prijetna zabava, kar je tudi v polnem obsegu doseženo. Glavni v pestunjo, ki se vanjo zagleda. Sledi seveda zaroka. Konec torej, kakor al ga žeh občinstvo. Vbe dejanje filmske drame je prepleteno z lepimi in prisrčnimi prizori, ki terjajo od mehkosrčnih gledalcev včasi ~" kaj solz. Glavni vlogi imata Francoz Maurice Chevalier, čigar spretna igra nam Je že znana, in Helen Tvvelvetreesova kot pestunja. Tvvelvetreesova učinkuje kot ljubek girl-ski tip, igra prilično, vendar se s Chevalier jevo igro ne more meriti. Prav dober je komično-stoični sluga (Horton). Ameriška in evropska kritika pravica o tem filmu, da je povsod zmagal na vsej črti in povsod polnil kinematograske blagajne. Prav gotovo ne bo drugače v Ljubljani, kjer bomo >Pripovedke iz spalnice« kmalu lahko gledali na platnu. Annabclla, slavna francoska filmska igralka Kdaj so se rodili Liane Haid 16 avgusta 1900 na Dunaju Lien Deyers 5. novembra 1910 na Nizozemskem". Marlene Dietrich 27 oktobra 1902 v Berlinu. Ki;the v Nagy 4. aprila 1910 v Szatmarju Brigita Helm 17 marca 1908 v Berlinu Lilian Harvey 19 januarja 1897 Janet Gaynor 6 oktobra 1907 v Fila-delfiji Heinrich George 9 oktobra 1893 v Stettinu Harrv Liedtke 12 oktobra 1888 v Konigsbergu Joseph Schmidt 6. marca 1905 "na Dunaju. Hans Brausewetter 24. maja 1S99 v Malagi. Herbert Ernst Groh 27. maja 1906 v Luzernu Magda Schneider 17. maia 1911. Filmske novosti Ufa bo izdelaia film iz predvojne Rusije pod naslovom »Knez Voroncev«. Glavno vlogo bo igrala Brigita H e I m o v a. reži-ral pa bo A Robinson. Z Dunaja poročajo da bo Jarmila N o-v o t n a igrala glavno žensko vlogo v filmu po Leharjevi opereti »Frasquiti«. »Char!eyevo tetko« so filmali. Glavno besedo v iijej ima Paul Kemp. »Pesem za tvoje srce« je nova filmska opereta s Hansom Sohnkerjem Isti pevec je tudi pravkar dovršil film »Rumene narcise«, kjer je njegova partnerica Karin Hardtova Režiser Paul Martin, ki je postal znan z režijo filma »Plavi sen«, kjer je igrala Lilian Harveyeva, je tudi priSel k Foxu v Hollywood. Režiral bo naslednji film Harveyeve »Doba ljubezni«. Ameriška filmska družba Universal je kupila slovito knjigo Hansa Fallade »Mali mož, kaj pa zdaj?« Frank Borzage bo režiral film, ki ga bodo po njej napravili. Glavni vlogi bosta imela Douglas M o n t-gomery m Margaret Sullyvanova. Harry P i e 1 je dovršil svoj film »Svet je moj«. Filmske zanimivosti Douglas Fairbanks mlajši je sklenil daljšo pogodbo z nekim angleškim gledališčem. Velik filmski arhiv bodo ustanovili na Dunaju. V njem bodo zbrali material o 60.000 filmih. Urejeval ga bo dr. Josef Gregor, ki je izdal znano knjigo »Stoletje filma«. Heinz Riihmann je vložil proti svjji leni tožbo za ločitev zakona. Mika ga pa žo drug zakonski jarem. Oženiti se misli namreč z igralko — Zagrebčanko Gerdo Maurusovo. Raquel Torresova se je nedavno poročila * ameriškim bančnikom Stepha-nom Amesom. Poroka je bila na ladji na poti proti Havajskim otokom. Med gosti »o bili tudi zvezdniki in zvezdnice Al Jol-son, Claudette Colbert, Bebe Daniels in Frederic March. V Egiptu so začeli delati domače govoreče filme. Doslej še niso imeli lastne produkcije. Ramon No v ar r o pride letos Se v Evropo in bo imel v Parizu več pevskih koncertov. V Hollywoodu se je Maurice Chevalier precej nevarno ponesrečil z avtom. V Italiji bodo uveljavili filmski zakon, ki bo predpisoval, da bo treba vse tuje filme sinhronizirati v Italiji. Prejšnji newvorški župan Jimmy W a 1-k e r bo igral glavno vlogo v nekem filmu ,in bo za to dobil 150.000 dolarjev. Znižanje cen in fašistična politika Kampanja za znižanje cen je ne glede na to da je bila morda zares zamišljena v korist najširših slojev, postala pravo upro-paščanje malega trgovca. Doslej se namreč v vseh osmih tednih nikjer v Italiji in zlasti ne v slovenskih in hrvatskih pokrajinah ni zgodilo, da bi bil zaradi visokih cen kaznovan kak veletrgovec. Na stotine pa je že majhnih trgovin, ki so jih fašistične komisije zaprle za tri, pet in celo mesec dni. Poleg vsega tega pa so fašistične oblasti, kakor smo omenili že pred tedni, v naših krajih naperile še posebno ost proti slovenskim in hrvatskim trgovcem na deželi. Prav te dni je goriška prefektuma komisija »kaznovala« več slovenskih trgovin v Rihemberku, Komnu in drugod. Trgovine Marije švagljeve in Alojzija gubana v Komnu ter Ludvika čebrona v Rihemberku so bile zaprte po tri. prodajal-nica Rudolfa Vrabca v Rihemberku pa pet dni. Nadalje so oblasti odredile zaporo neke trgovine v Gorici za 10 dni in 6 trgovin v Puli po tri in pet dni. izmed poslednjih bo ostala Benušičeva trgovina zaprta za nedoločen čas. Novi občinski sveti na Krasu Preteklo nedeljo sta se vršili v Postojni in Sežani dve fašistični ceremoniji, ki so jima za deželo tako sicer brezbrižni tržaški listi posvetili mnogo pozornosti in še več prostora na svojih straneh. Tržaški prefekt je zaprisegel novo imenovane občinske svetnike v Bukovju, Postojni, Re-pentaboru, Sežani, Slavini. štjaku, šent Petru na Krasu, Vremah, Tomaju im Zgo-niku. (Mimogrede omenjeno je bii za občinskega svetnika v Postojni imenovan tudi cesarsko-kraljevi knez in nevo pečeni fašist dr. Windischgratz.) Vse to pa bi ne bilo še tako hudo zanimivo, da ni znani zatiralec našega življa na Goriškem in v zadnjem času tudi na Tržaškem prefekt Tiengo. ki ima na vesti tudi ogabno kampanjo proti tržaškemu škofu dr. Fogarju, porabil prilike, da vsaj poskusi rehabilitirati propalega fašističnega valpeta Graziolija. ki si je v zadnjem času priboril novih sramotnih zaslug kot fašistični inšpektor v krajih od Sežane ao Postojne. Toda tudi ta poskus tržaškega prefekta je ostal jalov. Sodba, ki jo je ljudstvo Izreklo nad Graziolijem, je nepopravljiva in neizbrisna. Tiengo je v svojem govoru naglasil: »Gotovo tolmačim čustva vas vseh, če se spomnim dela ln zvestobe tovariša Graziolija, ki ga iz-vestni tuji tisk kvalificira kot tolovaja, a za poznamo kot najbolj vdanega in zaslužnega služabnika fašističnih idej m režima.« Točno in razumljivo! Drugačne ugotovitve Tiengo tudi ne bi mogel podati, saj bi ne bilo v skladu z njegovimi lastnimi deh in zaslugami. p— Kultura. Laški listi pa tudi fašistična gospoda nikoli ne prezrejo prilike, ko lahko obesijo na veliki zvon svojo »čer že precej obrabljeno 2000-letno kulturo. Zadnjič pa jo je tržaški »Piccolo« za čudo zamolčal. Po mestu, posebno pa okrog glavnega trga namreč ljudje na moč pobijajo silno nadležno golobjo zalego. In se je omenjeni židovski list obregnil ob nje, češ da se srečni lovci in njih gostje še celo na vse pretege mastijo z nedolžnimi pticami, ki imajo z njimi Tržačani pa tudi tujci'toliko veselja. Iz previdnosti se list ni natančneje zanimal, kdo so prav za prav ti lovci, ker bi moral sicer pribiti nekaj prav pikrega na račun preljubljenih južnih bratov in njih toliko oboževane kulture. Barbarski Slovenci in recimo tudi nekdanji Avstrijci, ki jih imajo Lahi tako radi vedno hkrati na jeziku, vsekakor niti v cesarsko-kraljevih časih niso bili tako — kulturni. p— Poslednji demografski podatki za tržaško pokrajino spet prozorno kažejo, kako nesorazmerno narašča število slovenskega prebivalstva na deželi v primeri s porastom pretežno italijanskega prebivalstva v Trstu. Trst, ki šteje skoro 250-000 ljudi, beleži v marcu 24, v aprilu pa 21 oseb naravnega prirastka. V vsej ostali pokrajini, ki šteje le 100.000 prebivalcev, pa je število rojstev presegalo število smrtnih primerov v marcu za 76, v aprilu pa za 66 ljudi, če primerjamo te podatke med seboj, doženemo, da je povprečni naravni prirastek v krajih s skoraj izključno slovenskim prebivalstvom osemkrat tolik nego v pretežno italijanskem Trstu. p_ Na tržišld žalezniški postaji so pričeli pred nekaj tedni graditi dva nova tira. Povečali bodo tudi kolodvorsko poslopje za cel trakt Tržiška postaja je sicer res, kakor zatrjujejo tržaški listi, zelo obremenjena, ker mora na štirih tirih odpraviti po 80 vlakov na dan, vendar pa je že do sedaj brez težav služila svojim namenom in sicer vse od leta 1918 dalje. Očividno jo širijo iz čisto vojaških razlogov, saj bo Tržič v primeru kake vojne postal važen železniški vozel, ki bo odpiral zveze proti Puli, Reki, Postojni in deloma tudi Gorici. Nasproti postaji je skalnat grič, ki ga sedaj zaradi dveh novih tirov rušijo v dolžini 700 m in v širini 4 metrov. p— V. divizij« italijanskega vojnega bro-dovja je včeraj priplula v Trst. Divizijo sestavljajo štiri križarke in štirje rušilci. Prihod brodovja je bil v zvezi s pomorsko razstavo, ki so jo včeraj otvorili v poslopju nove pomorske postaje. p— Tržaška mestna hranilnica je dobila nov upravni svet, ki sta ji ga — to je menda tudi v smislu toliko proslavljenih fašističnih stanovskih idej — imenovala tržaški podeštat in fašistovski pokrajinski gospodarski svet. Med novimi svetniki je tudi nekdanji avstrijski častnik capitano Alfred Pototschnig. p_ požar v kinematografu. Zadnjo nedeljo zvečer je nastal v tržaškem ljudskem kinematografu »Volta« požar. Vnel se je filmski trak. Zato se je ogenj razširil z veliko naglico. Med publiko, ki je je bilo k sreči zelo malo, je nastala panika, vendar so brez nesreče izpraznili dvorano. Le dva moška sta dobila hude opekline. Požar so pogasili tržaški gasilci šele po hudih naporih. Materialna škoda je znatna. Citafte tedensko revifo ..ŽIVLJENJE IN SVET" Na križišču centruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture medne salone. 4740 Vnrašati v oelasnem oddelku »Jutra«. Telefon 2059 Prenmg Kartx>p*kefc drva in kok* Ottdl POGAČNIK itohoričeva olica 5 Mizarske stroje nov« in malo rabljene, v najboljiem stanju, lahko zelo ugodno kupite. Vabim« Vae na bN-iobr-ecen og'.t-d. Klein & Stiefe: FuMa za-stopetT« P«ter Angel«, d. i o. t.. Ljubi 'sne. Tr rfcev« ce«*« St. 81. Teie+on 3546. 153-29 K s* a | e v n • zastopnike za prodajo Jordaa-gorke vode proti proviziji sprejme ALBERT RUPP Beograd Kn. Mihajlova ul. 16 8402 Aelo poc»MM se obiečete pri Presteerfe » L,j!jl>i>M« 9». P*«*« •is V. M. iss« TACIJA za podisanfe tvorničke zgrade kod Indrastrife gvoždja d. d. u Zenici Dne 15« juna 1394. g®*- održače se pismena ofertalna licitacija za gore navedeni Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaruar* Franc Jezersek. Za inaeratm