Številka 192 TRST, v ponedeljek 13. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA V8AKI DAN tsdl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih tb 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tob&k&rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele 8ter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaJjna vrsta K 2. Hali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izkljufino le npravi „Edinosti". Sdisiost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I — NAROČNINA ZNAŠA zrn vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na nm- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonln* m nsa.lj.lto lsdanj« „BPIMOgTl1' «tan> : e«l«-—— lotno X 5 30, pol lot» 2 OO Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ^efranlcG- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsor^ga lista Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoSino-hranllnRnl ra?un St. 841 652. TELEFOri It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. BUDIMPEŠTA, i2. — Ministerski predsednik dr. AVekerle se je včeraj podal na svoje posestvo v Daross. Državni tajnik v trgovinskem ministerstvu dr. Josip Szte-renyi je včeraj odpotoval v Karlovevari obiskat trgovinskega ministra Košuta in mu poročat o različnih resortnih stvareh. O tej priliki obišče državni tajnik tudi prasko jubilejno razstavo. PRAGA, i2. — Kakor poročajo iz Plzna, je tamošnji okrajni odbor sklenil predlagati okrajnemu zastopstva, da dovoli povodom Šes.desetletnice cesarjevega vladanja 400.000 kron za otroško bolnišnico. W AS HINGTON, 12. — Križar cAl-bany> je dobil nalog, da odpluje v ponedeljek iz Paname v Amapalo in Honduras, da zaščiti tamošnje ameriške interese. Re-volucijonarci se nahajajo sedaj taje blizu Amapale. BEROLIN, 12. var se je peljal po mestu ter poživljal I in preživlja mnogo slabše, nego-li mestni meščane, naj izroče orožje. Ako se to I delavec (Klic: Jako dobro !) ne zgodi, ukaže bombardirati nepokorne mestne dele. Srbska kriza. BELIGRAD, 12. — Kralj je poveril sestavo kabineta Milosavljeviću. Zdi se, da bo kriza kmalu rešena, ker se staro-in mladoradikalci strinjajo s tem, da to ministerstvo reši proračun brez apanaže, trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko in da potem izvede tudi nove volitve. Bila bi torej naj veča krivica ako ne bi se tudi na kmetski stan raztegnila dobrota zakona, ki se ga hoče ustvariti za zavarovanje delavcev po mestih (Tako je !) Našo pokrajino, kakor tudi sosednje, obiskuje vsako leto, kedaj bolj, kedaj manje, sedaj tu, sedaj tam, nesrečna toča, ki često v nekoliko trenolkih uničuje kmetu ali gospodarju ves pridelek zemlje, ki se ga je toliko veselil in ki se je zanj toliko trudil ter uložil zanj zadnji krajcar. Bilo Včerajšnji dan v Gorici. Prva narodna kolesarska dirka. Prekrasna goriška slavnost včerajšnjega dne je in ostane znamenita v dvojnem pogledu: v narodno-sportovnem, pa tudi v narodno-političnem pogledu. Prva narodna kolesarska dirka na Primorskem ni mogla pač vspeti sijajneje in smo prepričani, da je mnogo prispela k inteziv-nejšemu negovanju sporta tudi pri nas Slovencih : saj o socijalno vzgojevalnera pomenu sporta ni treba tratiti besede. Ali Primorske slike. Govor drž. poslanca prof. Matka Manćića v zbornici poslancev na proračunski razpravi. (Dalje). Gospodarske potrebe v Istri. Visoka zbornica ! Na koncu treba, da se ozrem tudi na strogo gospodarske po- trebe našega naroda v Istri. Pri nas v Nemški prestolo- j Istri vlada velika beda zbog večletnih naslednik je včeraj s svojo soprogo odpo- [slabih letin, vsled elementarnih nezgod, toval na grad Hopfreben v Bregenskem j suše itd. Tudi letos je zavladala sllša ne- gozdu (Predarelsko), ki ga je nedavne kupil. Prestolonaslednik in soproga ostaneta tamkaj štiri tedne. Dogodki v monastirskem vilajetu. BEROLIN, 12.— cBerlmer Tagblatto » poročajo iz Carigrada: Trije batalijotii Albancev so dobili nalog, da zasledujejo ustaše iz Rasne. Albanci pa niso hoteli poslušati. Zato so odšli sedaj v ustaško ozemlje trije batalijoni iz Smirne. Brzojav iz Carigrada v Monastir je pretrgan. — V Carigrad je sklicana sedaj deželna bramba. Disciplina med vojaki je slaba. O tem priča nastopni dogodek : Pred par dnevi sc tukaj vojaki napadli nekega starega moža, nemškega podanika, ter mu vzeli uro in ves denar Istotako so vejaki napadli dva Francoza ter ju pretepli Iz Maraka. RABAT, 12. — Sultan je v spremstvu magzena odpotoval v Marakeš. Iz Macedonije. CARIGRAD, 12. — Glasom konzu- navadno zgodaj, ki je uničila del pridelkov zemlje in ki grozi, da uniči vse ostalo. Naš seljak pada vsled slabih letin materijalno vedno niže in ako ne pride hitra in izdatna pomoč, pade večina malih posestnikov, seljakov in obrtr.ikcv, na be-raško palico. Pri nas je že sedaj jako neznatno šte- ! vinskega pridelka ali grozdja, bilo tudi prisilnim zavarovanjem proti toči. Zavarovalni zavod bi moral biti deželna institucija z državno pomočjo. I pravljati bi jo morali brezplačno uradniki, da bi bila premija za zavarovanje čim niža. Priporočam torej to vprašanje visoki vladi v proučevanje in blagohotno uva-ževanje. Govorečemu o vinskem [pridelku prihaja mi na misel brezbrižnost toliko deželnih kolikor državnih oblasti pri nas nasproti obnovljanju ali regeneraciji vinogradov unuenih po filokseri. Doslej se ni v tem pogledu, posebno v iztočni Istri in na kvarnerskih otokih, nič storilo ; in ako so posestniki tu in tam del svojih vinogradov obnovili, storili so to s silnimi žrtvami, brez pomoči od deželne in državne oblasti. Da se tudi pri nas v tem pogledu vilo kmetskih posestnikov, ki niso do grla' začne vsaj nekaj delati^ posebno tam, zadolženi : Kmetska posest je zadolžena, j kjer leže po filokseri uničeni vinogradi da se more reči, da so naši kmetje, naši j pusti, ali kjer jih filoksera skoro uniči, mali posestniki, obrtniki, posestniki hipo- i predlagam visoki zbornici sledečo resolu-tek, nikakor pr. ne posestnik: zemljišč, cijo s prošnjo, da jo ista izvoli vsprejeti. hiš i. t. d. Temu z'u se mora priti v okom s tem, da se kmetske posesti osvobodi od dolgov ali razbremeni morda s tem, da država prevzame del dolgov, tako, da bo kmet po možnosti malo pomalo odplačeval brez obresti, ali da država do grla zadolženim kmetom dovoli brezobrestna posojila, s katerimi bi deloma poplačali svoje upnike in ki bi jih malo po malo odpla- !urnih vesti iz Monastirja, je pobegnilo j fievaH yladJ (Glasovi. Jako dobro okolu zo častnikov iz Monastirja, da se Nadaljna naša želja> a krvava potreba pridružijo beguncem iz Rezova. Ti poslednji kmečkega stanu je ta, da se naše kmet- __i__:.».i: .. -j«__r.x_____:„ j 0 J j stvo, to je male posestnike — a taki so skoro vsi naši seljaki — in male obrtnike so baje šli v Ohridc, da naščuvajo tudi Kristijane proti sedanjemu režimu. Iz Persije. TEBR1S. 12. — (Petr. brz. ag.} Bazarji so na nekaterih krajih zopet odprti. Ruski generalni konzul je predvčerašnjem obiskal Rakliim Kana in mu svetoval, zavaruje za slučaj obnemoglosti in starosti, kakor se to nameruje izvesti z delavstvom po mestih. Naš seljak je veči revež nego delavec v mestu (Klic : Res je to!) On strada, trpi in se muči bolj nego ka- naj se zdrži vsakih represalij. Mestni gla- teri-koli industrijalni delavec, a hrani se PODLISTEK. bi silno potrebno, da se uvede zavarova-; kakor je že pri nas, da vsak naš korak nje poljskih pridelkov sploh, posebno pa postaja „politicum", tako je bil tudi vče- " rejšnji slavnosti pritisnjen pečat političnega pomena. Ne pa radi nas'. Marveč so ravno naši nasprotniki poskrbeli za to, da se je iz te sportovne prireditve izcimila velevažna moralna zmaga, ki ostane znamenita v zgodovini razvoja slovenskega življa v Gorici. Koliko ni bilo kričanja radi te dirke! Laški srditeži so hoteli pol sveta revolu-cijonirati radi tega «žaljenja*. Sledile so one smešne demonstracije mobilizirane goriške fakinaže. Vlada se je ustrašila in prepovedala je dirko.Goriški Slovenci so odgovorili z edi -no zdravo reakcijo: z bojkotom laške trgovine. To je bil mrzel curek na razgrete možgane laških šovenov. Vlada se je slednjič spametovala in dovolila je dirko. No, in kaj se je zgodilo ? — Velikanska masa Slovencev se je zabavala na VeloJrumu in v mestu je vladal — popolen mir. Kronika ne beleži do pozne ure niti najmanjšega incidenta; le večji policijski aparat po mestu je dokazal neko izjemno stanje. Sicer nič! To dejstvo priporočamo vladi v blagohotno uvaževanje, kako naj v prihodnjič sodi o razsajanju izvestnih krič i ev. Na prostornem dirkališču se je nahajalo ogromno ljudij. Vtis te črne ma.se gosto zasejane z belimi oblekami dam, je napravljala zlasti na onega, ki je stal na odru jurije, impozanten vtis. Po povjre-čenem računu je moglo tu biti od uooo do 7000 oseb. Tržačani so bili častno zastopani. Trobojnice v bratskem objemu z zastavami goriškega mesta in dežele so kinčale dirkališče. Sredi Velodroma je kon-certirala vojaška godba. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo dirkam, ki so se vrstile druga za drugo v hitrem tempu. Ponesrečil je le en kolesar, ki je padel in dobil razne neznatne praske ; zdravnik ga je lečil na licu mesta. Evo uspeha dirke. Pripominjamo, da obstajajo darovi večinoma v zlatih in sre- (Cita :). Poživlja se c. kr. vlada, da takoj namesti izlasti za vztočni del Istre in za kvarnerske otoke strokovno naobraiene učitelje za vinogradarstvo, ki bodo tamošnje vinogradnike temeljito poučili o regeneraciji vinogradov, uničenih po trtni uši in v vseli tozadevnih potrebnih delili. 2. Poživlja se c. kr. vlada, da podari na tečajih, ki bi jih imeli strokovnjaki za regeneracijo vinogradov imeti, siromašnim vinogradnikom zastonj potrebno orodje za oplemenje trt in da jim da ves drugi potrebni materija!. 3. Poživlja se c. kr. vlada, da ustanovi v vsaki občini vztočne Istre in na kvarnerskih otokih in tam, kjer si ljudje sami ne morejo pomagati, .vzorne razsad-nike trt, da se zamore sam vinogradnik zorno in praktično poučiti o kulturi ameriških trt. j brnih medaljah. Perzijska vojska. Perzijska protirevolucija je prejela e tem, da se je vojaštvo branilo streljati na parlament, svoj smrtni udarec. S tem je pokazala perzijska armada, da ima tudi nekaj govoriti. Vobče pa je perzijska vojska klavrna prikazen. Da se o tem prepričamo, zadostuje pogled na Jperzijskega vojaka: raztrgan, večkrat bos, brez vsake discipline je bolj podoben beraču ko vojščaku. Kako natančneje se število perzijske armade ne da določiti. Perzi sami ga ne vedo, potovalci pa pripovedujejo vsak drugače. Po nekaterih podatkih, ki jih je dObil neki petrograjski list baje iz zaneslji, vega vira, bi imela Perzija 60.000 mož, kjer pa ni všteta konjenica. Infanterija se deli v 78—80 bataljonov, ki štejejo 800— 1000 mož. Službo opravlja samo polovica moštva, polovica pa sedi doma — iz varčnosti, ker vojakom za ta čas ni treba nič pa še komandantje ukanijo, kjer jih morejo, j vojaške dolžnosti ni, le gotove pokrajine j lička j dobrih topov, sistema Uhacius, ima V vsakem mestu so torej vojaki, ki se pe- in gotovi stanovi morajo dajati vojakov ; Perzija kakih 50 ; razun tega je okoli mestni prebivalci, najemniki cesarskih zem- j 1000 topov različne, zastarele kon-Aruk-ljišč so prosti vojaške službe. So v Per-' cije, od katerih je komaj deseti del v redu. ziji cele dežele, kjer ne asentirajo vojakov ! Transportnih sredstev ni v infanterij, kakor n. pr. Kašan in Jezdo. -Pravijo, da . prav nič. V sili — kadar je treba kam je ta izjema posledica velike strah opet- odriniti — pobero vozove in živino kmetom, ki pripeljajo svoje izdelke v mesto čajo s kako obrtjo ali kupčijo, ali pa hodijo beračit- Pripomniti treba še, da v večini mest ni nikakili kasaru za vojake in da stanujejo le-ti v zasebnih kvartirjih s svojimi družinami skupaj. Rednih in sistematičnih vojaških vaj j nosti, s katero se odlikujejo prebivalci teh ni. Praktičnega streljanja ne goje in ve- j dežel. Vojakov, ne dajejo nadalje Armenci na trg, Cim torej zvedo kmetje, da imajo liko infanteristov niti ne zna ravnati s j in židje in tisti, ki molijo ogenj. Odriniti iz tega ali onega mesta >Or lu« svojo puško. Puške imajo večinoma Vernd lovke, ki jih je Avstrija opustila in prodala Perziji. Vojaki, ki opravljajo službo, imajo večjidel stare pistonke. Starost vojakov je zelo različna, od nerazvitega mladeniča do šestdesetletnega brezzobega starca. Revizija sposobnosti vojakov se redno ne izvršuje in nesposobnih ne odslavljajd pravočasno. Cesto se primeri, da pokličejo koga pod orožje, ki je že davno umrl. Sploh pa je asentiranje vojakov dober dohodek novoimenovanih guvernerjev. Cim je zasedel tak guverner svoje mesto, pa d k na znanje, da želi pomladiti vojsko. Prebivalstvo ve natančno, kaj ima to pomeniti. Odpošlje deputacijo k guvernerju plačati. A tudi v službi vojaki včasih po in kmalu se pobotajo za svoto, ki je po-j-ol leta ne dobe nobene plače, zraven jih trebna, da se vzdrži status quo... SplošnJ Topništvo je nekoliko bolje od |ve- (polki), se sploh ne prikažejo v mesto. Ce hote; vojaki so veliko bolje discipli- \ se je posrečilo, nabrati pri prebivalstvu nirani in oblečeni in dobivajo redneje . zadostno transportnih sredstev, dobi vsak svojo plačo. Število topničarjev znaša ka-j vojak osla. Velblode, ki so jih pobrali kakih 6000 mož, službo pa opravlja samo ravanam, porabijo za prenašanje provijanta. tretjina. Uprava topničarstva je v perzijski .' Častnik hoče biti vsak, ker pripadejo armadi, milo rečeno, jako originalna. Mo- ' gaže oficirjev po njih smrti rodbinam, štvv, konje in topove oskrbujejo — vsak Tako je razumljivo, zakaj je v kakem od-del za-se — osebe, ki so druga od druge delku, ki šteje 90 vojakov često 12 častniko v, neodvisne. Konji so izročeni posebnemu Konjenica je še najbolja, dasi je ma- generalu in večkrat jih ni v kraju, kjer loštevilna. Tu je kavalerijski polk Ispašo v arzenalu spravljeni topovi, ampak so hanski, 500 mož močan, ki ga je sestavil kje drugje, kjer je krma bolj poceni. Sulli-Sultan s pomočjo nemških inštruk-Konji seveda niso naučeni za prevažanje torjev, in pa znana teheranska kazaška topov. Topništvo se v streljanju skoro nič brigada, ustvarjena po ruskem vzorcu od ne vadi, bombe so shranjene po arzenalih. ruskih inštruktorjev. Šteje 1000 mož, ob-večinoma nenabite. Smodnik izdelavajo po oročenih z ruskimi berdankami in ima zasebnih tovarnah in je jako slab. Ko- tudi art>lerijsko divizijo z osmimi top v M Stran II »EDINOST« Stv. 192 V Trst-, dne 13. julija 190$ Skiep jurije na cilja pri I. narodni „Naša bodočnost", poučen in zabaven dirki je sledeči: list za odraslo mladino, bo nepolitiški in I. Tekmovalna brzokoja (0 krogov = nestrankarski. Poleg leposlovnega J dela 2000 m, maksimalni čas 13 minut): bo obsezal članke poučne vsebine iz slo-1. * Ivan Perko — Trst, dospel na cilj venske in slovanske zgodovine, zemljepisja, v 9*57"; 2. Edvard Rusjan — Gorica, v cerkvene zgodovine, prirodoalovja, narodno-10*38"; 3. Anton Vuga — Solkan, v 11'. gospodarske sestavke, članke iz narodne kulture, opise slovenskih slavnih mož, lite- r Člen tržaškega kole-, društva „Balkan-. II. Dirka juuiorov (3 kroge = 1000 m, j rarne uvode itd. — Somišljenike iz uči- maksimalna vožnja 5 minut): 1. Josip ' oljskega in drugih stanov prosimo, da Makarovič — Solkan, dospel na cilj v,list &motno in duševno podpirajo in ga 1'32- ; 2. * Josip Modrijan - Trst, v i'36" ; . razširjajo križem slovenske domovine. Kdor 3. * Potočnik - Prosek. v ,'42-. iima ČUt in srCC za VZgojo l>ud*ki šoli III. Društvena dirka yB«lkan« (3 kroge ;°drasle mladine> ki se ^stokrat rada iz- - 1000 m, maksimalna vožnja 3 minute) : &ubl "\zaide na naPačna Pota, Sa 1. * Josip Modrijan - Trst, dospel na đa ^P1 v kro& sotrudnikov .Naše bo-cUj v i«4i"- 2 * Potočnik — Prosek, v dočnosti* ter pošljejo na podstavi zgo-I<42"- 3 * Vižin Evgen — Trst, v 1*47". ra3 omenjenega programa primerne članke IV. Društvena dirka „Gorica" (3 kroge ! ^ list, in sicer za zdaj kar na naslov Uči- = 1000 m, maksimalna vožnja 3 minute) ;. telJ3^JIskarnze- ..... x t ' 0 ,, , 1 . ... 1 List za šoli odraslo mladino začne iz- 1. Makarovič — Solkan, dospel na cilj v . „, , : ^ . hajati še ta mesec v Učiteljski tiskarni. 1 311 ; 2. Edvard Rusjan — Gorica, v / 1 . o ti € it 1 Vsebina listu bo poučna m zabavna. Na i'34"; 3. Mozetič Anton —Solkan v 1 35 -1 , . XT '. - * „ » Jr « , ... 1 slov mu bo »Naša b o d o č n o s t". Letos V. Dirka hitrosti (1 krog = 333 m, . v , &_v rLj j bo izhajal kot brezplačna priloga «Dom. maksimalna vožnja 28 sekund) : Edvard = J e * „ . J ... , . r* ognj.»; drugo leto pa kot samostojen list. Rusjan, dospel na cilj v 28 sek., iz Gorice .. . - , , , - ... . . [nov Ust je prvi korak k emancipaciji naše (edino darilo). mladine od škodljivih vplivov. VI. Narodna dirka (3 kroge = 1000 j ---— m, maksimalna vožnja 2 min.): 1. * Mo- j TfŽaŠka mala krOllika. drijan — Trst, dospel na cilj v i«37" ; | Redar, ki zasluži pohvalo. Minolo so- 2. Mozetič — Solkan, v i<39" : 3- * Vižin ;botQ -e 53.letni josipini Krečič v ulici Trst, v 1 40 . • Cecilia počila žila na desni nogi. K sreči VII. Glavna dirka (10 krogov = -e takoj nato pritekel redar št# 99> ki je 3333 m, maksimalna vožnja 8 minut) : «prav moj3terski ustavil bruhajočo kri z 1. Rusjan — Gorica, dospel na cilj y,nekim v naglici napravljenim povojem. 6' 1 7"; 2. Makarovič — Solkan,> 6'17 7*", Da ni bilo tega vrlega moža> bi bila po_ 3. Modrijan Irst, v 6'iS'. 'nesrečenka izkrvavela. Bolno ženo so spra- Jurija za pešce in dirkače je bila se- viH v mestno bolnišnico. stavljena: Dr. H. Tuma, preds., Artur Jakše, dr. Dinko Puc, Anton Pezdič, Josip Nevarna igrača. Stanislav Vidmar, 14 let star, stanujoč v ul. Belvedere št. 75, Mozetič, Ig. Saunig, Rudolf Drufovka, l-e yžgal včeraj vojaško patrono. Pri raz-Celestin Sirk, Rudolf Konjedic, dr. Igo !poku ga -e želczna trohica ranila na Jane, Josip Muha, Počkaj J. — Zdravniška pomoči Dr. E. Dereani in dr. B. Piki. — ! —------V".-------- -~ Startcrji: Ninus Ivančič, Alojzij Drufovka Vesti iz Goriške, in Josip Rože. — Vodstvo : Alojzij Drašček j Sveta'stolica 'je potrdila iz nova go-in Josip Kuštrin. } riškemu metropolitanskemu kapitelju pra- • vice, ki mu jo je podelil že papež Kleme nt Po dirki se je ob najbolj prisrčni ani-; XIV. leta J da imajo vsi njegovi miranosti vršila prosta zabava do pozne členi — tudi častni kanoniki — naslov ure. Godba, ples, menažerija za šalo, | »pronotarii apostolici supernumerarii«. srečolov in umetalni ognji spravljali so j Promocija. V soboto je bil na dunaj-v primerno razpoloženje in cirkulacijo skem' vseučilišču promoviran doktorjem ogromno množico, ki se je vtaborila tam bogoslovja g. Josip Ujčić, profesor mo-na prostem. Krasen je bil kres umetalnili ralke na goriškem centralnem semenišču, ognjev v slovenskih barvah, ki se ga je . Ponarejeni goldinarji in ponarejene videlo na vrhu Kalvarija nad Podgoro. krone krožijo po Goriškem. Torej pozor! Navdušenje se ve brez konca in kraja.... i Obrtni Šoli se otvorita v Ronkih in v Po dolžnosti kronista beležimo vest, Zagraju in sicer na prizadevanje zavoda da je bil tik pred odhodom tržaškega za povspeševanje obrti. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST T«i«foa it. 847. - Via delia Stazione Stv. 17- - Tei®fo» «t. 7 Filijaike v PULI, GORICI. REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Mllaaje DreflaetoF, K se ianljelo u DotoTMje ii Dmalaiiie blaga n Tse proge.) Sprejeaa m tudi pthliivo ia druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suba skladišča. Edini tržaški zavod za = .VACUM-CLEANER " ČIŠČEN JE in SHRANJEVANJE PKEFEOO Točna postrežba, in nizfro cene. Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Škrinjerjeva W v ulici Farneto Stv. 33 se dobi vsakovrstne barve, petrolej, čopičor in PTeHkarzaIot/a Kjlljna S^llIS. A. SEMULlC Bogata izbera pohištva in tapacirar. delalnica Trst, trg Belvedere Stev. 3 r // //// ////// Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulic! San NIcol6 štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema otl IS. do 1. !n ol 6. In pol Jo 6. In pol pop Najboljša reklama za trQovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti" Pomladanska sezonaI V dobroznani prodajalnici Maccari & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 se dobi velika izbera črnega in barvanega blaga za moške obleke po tako nizkih cenah, da se ni bati konkurence (Na željo se pošljejo uzorci brezplačno). GOSTILNA „Rll'antica Pompei" TRST Piazza Carlo Goldoni 4 Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino ANTON SKERL mehanik, zaprtsoženl izvedeneo il TRST, Carlo Goldonijev trg štey. Zastopnik tovarne fcoles in motokoles „PnclT NapeljaTa in jailoga električnih r.vončtov, luči In prodaja gramofonov, zouofonov, in fonografov. Zaloga priprar na točiti pivo-I-astna dclavnica za popravljanje Siv. itrojev, koles, motokola« In Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Razne vesti. vlaka baje nekdo aretiran, ker so ga za- | sacili, ko je hotel nastaviti petardo pred j Velodromom. Koliko ie na tem res. ne ,..,„__r.. u t . « ' ' Koliko plačuje Nemčija svojim vladarjem ? " ' ~ Nekateri vladarji manjih nemških zveznih držav ne dobivajo oficijelno sploh nobene civilne liste, vendar se tu dela razlika le po obliki, ker se prepušča istim kakor * odškodnina velik del dominijalnega premoženja in dominijalnih dohodkov. Dobi- Dnevne vesti, Shod N. D. 0. v ..Narodnem domu Včeraj zjutraj se je vršil bogato obiskan shod N. D. O. v »Narodnem domu«, na . , .. „ . . . . . , ' vajo pa vladarji: Pruske 15.719.296 maik ; katerem se je sklenilo ustanoviti konsumno ' . fl. ... ' . . .... , . .... Bavarske 5,403.986; VirtemberŠke 2,115.677 zadrugo in izvolilo poseben pripravljalni c .. \Q « ^ , 0 . ' TT ' j. D , , .. , .. . , , Saške 4,074.568 ; Badenske 1,876.269; He- odbor. Predsednik dr. Mandic je razlagal * Z ™ * ® senske 1.265.000 : Brunsvika 1,125.393, Anlialtske 1.688.169; Saško-Altenburške 800.000 ; Oldenburške 510.000, Saško-Ko-——- — burg -Gotaške 104.000. Saško - Meininške ruskega izdelka. Ta kazaška brigada je v 800.000> Saško-Weimar-Eisennach 960.000. o pomenu konsumne zadruge in o sredstvih za ustanovo iste. Cesare Levi corso m. - Drar-zlatar. - cono u. ZALOGA zlatih in srebrnih ur Bogata izhev zlatih in srebrnih predmetov. Vsi predmeti, bodisi zlati ali srebrni nosijo pečat c. kr. finance v Trstu. Gospodom klijentom se preskrbi male poprave brezplačno. Skladišče Šivalnih stroje« G. Trani TftST ulica Barriera vccchia 19 Cene dogovorne. w Plačilo na otroke. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. J. pertof urar T. vrste Trst, ul. Poste rtuoue 9 * - / * t*v KC-r i^če službo ull kua.»rsno-ko{i zupu-•ieuje ; kdor ISčo aradiiika ali «luil»eni» osobje. fedor ima za oddutl sobe, atanoTanja, dvorane, kdor lina za prodati hiše, polja, dvorcu; kdor Itli posojila, vknjižbo itd. prodati ali kopiti premičnine u ji porabljene predmete itd. itd., naj se posluži £££.1*111 OGLASOV » Edin ost i*", ki r j J ' . * ^ j t J sto letih izginiti ako se bo še nadalje vršil s Perzi nič skupnega in ki so iim često • ^ ^m j i - j r ° J 15tl nrnrStntmtiba t711ip fla CP ravn« sovražni. Perzija pa ima lahko jako za-nesljiro iregularno kavalerijo iz nomadov (pastirskih narodov) svojega osrednjega ozemlja, kakor so to Suri in Bahtiari. Ti • »■odovi morejo postaviti do 100.000 dobro- isti proces. Statistika dokazuje, da se ravno Madjari največ selijo, da jih Ogrska iz- Vročina in njen upliv na dojenčke. oboroženih jezdecev, a odločijo se v to le V poletnem času se najlažje ubrani tedaj, kadar se gre za njihove interese, otroke pred drisko in obolelim živčjem. ako Drugače rajši napadajo karavane. se p.redi z moko »KITEKE«. »Kufeke« r> . • • •• i u • i m t. se lažJe prebavlja nego vsaki drugi izde- Po tej sliki o perzijskih vojnih silah lek teJ v^ste otroci ki se hranijo s to bi človek mislil, da se da Perzijo jako moko ne nikdar slabo prebavljajo r in se Lahko vzeti. A bi se jako motil: kajti po- ubranijo vsem onim boleznim, ki se v pozabiti ne smemo, da je Perzija dežela, kjer letnem času porajajo pri otrokih. se puščave menjavajo z gorami, kjer Podučm zvezek >Dnjenec« dobiva se ... EDIKOST« štv. 192 Stran III gublja, bodisi z izseljevanjem, bodisi z umiranjem in ubijanjem ploda v maternem telesu, na leto do 80.000 duš. Varga je naštel 96 občin, v katerih imajo zakonski le eno ali nobenega otroka. V nekih občinah ne rodi se skozi leto ni eden otrok. V zadnjih 10 letih je padlo prebivalstvo na 10 odstotkov. Leta 1907. so odkrili spomenik Lajošu Košutu v Nagy Arsanyu. Na to slavje je prišla posebna deputacija iz Pešte. Gospe so vprašale, kje so šolski otroci. Mestni učitelj jim je razlagal, da je v tej občini, ki šteje 1800 duš, samo — 18 otrok sposobnih za šolo . . . Družba sv. Mohoija. Do 4. malega srpana 1908. se je vpi« salo v Družbo sv. Mohorja: •'z goriške nadškofije .... 9.841 udov > krške škofije...... 6.350 » > lavantinske Škofije .... 25-650 » > ljubljanske škofije .... 33-36O » > tržaško-koprske škofije . . 4.262 > > škofiji Poreč in Krk . . . 168 > > senjske in dalmatinskih Škofij 239 > > zagrebške nadškofije . . . 487 » » djakovske škofije . . . . 67 > > bosniških škofij..... 170 » » somboteljske in ogr. škofij 277 » > sekovske Škofije ..... 419 » > videmske nadškofije . . . » > raznih krajev...... 345 » > Amerike........ » > Afrike in Azije..... 237 * Vkup . . 84.197 udov Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih udov. Ako primerjamo te številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družba letos 5051 udov več, in sicer dosmrtnih 33, letnih 5018. Napredovala pa je : goriška nadškohja za 746 udov; krška škofija za 107; lavan-.inska za 1918; ljubljanska za 2353; som-boteljska škofija za 59 ; videmska nadškofija za 18; Amerika za 39; Poreška škofija za 5: Azija in Afrika za 5 udov. Za lanskim številom zaostali pa so i-Ie kraji: tržaško-koprska škofija za 109 idov: sekovska škofija za 3 ude; Krk, senjska in dalmatinske škofije vkup za 14 adov; zagrebška za 7, djakovska za 16, iosna in Hercegovina za 43 in razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostijo tako, kakor radujemo napredovanju nad našimi brati na Beneškem in Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredovali, bržčas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, ki so prišli nadnje letos. — Novih dosmrtnikov se je vpisalo 58: umrlo jih je 12, 1 do--»rnrtnik je izgubil svoje pravice, ker vsled z topa iz katoliške cerkve ne more več jiii ud družbe. Letošnje število Mohorjanov je samo :oi manjše od najvišjega števila, ki ga e dosegla družba 1. 1904., ko je štela udov. Rodoljuba pa navdaja ogromna rmada Mohorjanov z veselo nado, da še li .mo prišli do najskrajnejše meje, marveč ia se pod zastavo apostola starega Koro-an . zbere vkljub klevetnikom in sovra-ni jm v lastni hiši slovenski in zunaj nje vedno naraščajoče število mož in žen, nkideničev in deklet, ki jim žari v srcu plamen prave, čiste ljubezni do matere Slovenije. Ker je tudi naš list opetovano pri-ia il kritike o delovanju družbe, je možno, da je ta slednja apostrofa v oklicu na slovljena tudi na našo adreso. Za ta slu-iji odgovarjamo, da so bile kritike, ki jih je naš list prinašal, vsikdar pisane sine ,a et studio, da so grajale a tudi hvalile, kar je hvalevrednega; podkrepljene so bile tvarnimi razlogi in namen jim ni bil kle« -•etanje ampak boijšanje. Če je fraza o »klevetnikih in sovražnikih v lastni hiši* namenjena tudi na našo adreso, jo odklanjamo kar najodločneje. Dobro hoteč in v'ren kritik ni klevetnik! Pripomba uredništva. Vojni davek iz leta 1788. x Ruska carica Katarina II. prisvojila si je leta 1783. polotok Krim in dežele ob reki Kubanju. Leta 1786. je sklenila z avstrijskim cesarjem Josipom II. zvezo proti Turčiji, ki si je hotela zopet priboje vati omenjene zgubljene dežele, in je leta 1788. napadla obe zaveznici. Vojna je trajala do 4. avgusta 1791, katero leto se je posredovanjem pruskega kralja mir sklenil v Zistovem in je imel za posledico, da sta obe državi morali odstopiti Turčiji vse izvojevano ozemlje, izvzemši deželo na desnem bregu reke Dnjestra. Vsaka vojna pa ne zahteva samo vojakov, ki so še dandanes jako po ceni, marveč tudi velike denarne svote. Avstrijske blagajne so bile pa že v prvem letu vojne izpraznjene ; da bi se pa mogla vojna vspešno nadaljevati, razpisal je cesar za leto 1789 poseben vojni davek, ki se je začel pobirati s 1. novembrom leta 1788. in je iznašal za posamezne posestnike 300/o, 2a gospoštije pa 6o°/0 na vsaki davčni goldinar. Plače in pokojnine vseh državnih, deželnih, meščanskih in drugih v javni službi stoječih uradnikov, bile so tega davka proste, ako niso iznašale čez 300 goldinarjev na leto. Uradniki in vpokojenci z letnimi pri-jemki od 301 do 600 gl. so plačevali 5°/0 ; od 601 do 999 gl. 7°/0; od 1001 do 2000 gl. io°/o (potem takem so bili prijemki po 1000 gl. davka prosti); od 2001 do 4000 gl. i2°/0 in od 4001 gl. naprej papo i5°/o> ki so se jednostavno zadržavali pri izpla-čujočih blagajnah. Drugim državljanom, katerih se ni moglo uvrstiti med uradnike ali vpoko-jence, in se jih je imenovalo uradno „quar-tum genus hominum", naložilo se je splošno i2°/o vseh dohodkov. Da bi pa državljani ne zatajili svojih dohodkov, moral je dati vsak pismeno izjavo in vestno priznati, koliko iznašajo njegovi letni dohodki. Ako bi kedo kaj zatajil in se pride temu na sled, moral bo plačati brez usmiljenja štirikratno svoto, katero je imel prvotno na-! loženo. Da pa ti mnogoštevilni „quarti generis hominum" ne bodo imeli nikake prednosti, ne veljajo morebitni izgovori, da so njih dohodki nestalni ali menjajoči (ker bi to potem moralo veljati za posestnike zemljišč), so obvezani vsi gospodarji aH oskrb-niV hiš, v katerih stanujejo taki ljudje, natanjčno poizvedeti in naznaniti kake dohodke imaju dotični. Državljani, ki imajo poleg dohodkov iz poslopij, zemljišča in plač Še druge postranske dohodke, morajo plačati tudi od teh vojni davek po 12°/0. Ker se premoženje trgovcev, obrtnikov itd. da lahko presoditi, naložilo se je okrajnim uradom, da uroče tem ,.quarti generis hominum" posebne tiskovine, na katerih morajo označiti svoje dohodke in resnico napovedi lastnoročno podpisati, ali pa s pričami potrditi. Slednjič pa si pridržuje dvorna komisija, ako potrebno, da določi sama, koliko dohodkov ima ta ali oni podanik. To izgleda nekako tako, kakor današnje odmerjanje osebno-dohodninskega davka, ko se ne veruje nobenemu ako še tako vestno naznani svoje dohodke do zadnjega vinarja. sooofsoaooooooraMK vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice «v. Katarina. R. Gasperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon 1974 Prevozno podjetje :: c. kr. avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve, potega kovčegov. Naj dogovornejše cene. česali«3- A. Bergant Trst, nI. Squero Nnovo 13, IV. n. Čes&lk« m valovite last. Negovalka za roke. Se priporoča cenjenim gospem. GUERINO MARCON :: ulica Tivarnelta štev. 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. Telefon St. 1664. Direktni dovoz štajerskih kokoši i? jajc. Specijaliteta: Graikc ponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Campanile st. 15. „Alla Citta di Trieste" Trst, ulica Giosuš Carducci 40 (prej Torrente). Veliki dohodi za nastopajočo sezono. : Volnene obleke za moške od gld. 6*— 5-„ 2 80 „ 4— „ 3— .. 140 JI do 28 — 15 — 9 — 8 — 6 — 4 — narodno in ino- obleke za moške „ „ dečke „ „ „ otroke Bombaževe „ „ moške „ dečke „ otroke SPECIJALITETE: Obleke črne eliamgarn kakor tudi zemsko blago. Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hlač in pletenin za delavce. Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente) lastnega izdelka Edina zaloga kvasa vsak dan svežega, garantirane vrste. :: za izvoz absolutno konkurenčne cene :: JOSIP SIURER — TRST ulica Barriera veechla štev. 14. — Br/.oj.vke; jomp Mf-REit trsi * # l Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe • o § • MM Računski pristav 127 let star, zmožen češkega, nemškega in nekoliko poljskega jezika išče službo nadzornika, skladnika ali kaj stičnega- — Ponudbe pod J. L. 313" na Ins. oddelek Edinosti. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v v traja samo 7 dni. Severno-nemSM Llovd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. New-York samo Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. == CENE ZMERNE. === aaaa* Na ladiji dobra poskrba. ^^^^ Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stuiiipe, Piazza Giuseppina I SjLOVENCI ne zamudite obiskati ariške prodajalnice obuvala £?st ut. S. Jtatonio št. 4 (hiša 7erni) s po 3 stot. beaed.i; turtnotiskace besede so računajo entia: roč Najmanja pristojbina 40 atotink ---FIach se tsfcoj. " J Slovanski slike r ««£48 se priporoča p. n občinstvu za slikanje sob, napisov in dekoracije. Najnižje cene, delo točno. — Slovani podpirajte svojce. 1042 Trat—Buje—Pereč. 6.10 0 Koper—Enje—Poreč in me^poBtaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in mcdpoBtaje (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice—Celovec —Beljak—Monakovo 5 50 0 do Gorice in medpostaje (PrvaČina—Ajdovščina: 8.47). 7.45 B Gorica (Prvačina-AjdovSČina 9.11) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane. 3.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo—Dunaj WeBtbhf.— Dunaj j. ž 12.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.55) Jesenice—Celovec. 3.50 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga. 5.00 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž Dunaj—Westbhf.—Praga. 7.25 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.11). 11.00 0 Opčine—Gorica—Jesenice— Beljak. Ob nedeljah in praznikih: 2.40 0 do Gorice. Di*nfla CP g°sti,na radi več ▼w°kov. Naslov r ruild O G pove Inseratni oddelek Edinosti". 1039 Dojilka k 8loven8ki družini se. ^^j™® taj??j' nosti' Naslov pove „Inseratni oddelek Edi- 1041 Stavbene parcele na prodaj v ulici dello Scoglio v bližini mesta ; ugodna prilika za one, ki hočejo zgraditi hišo. Pogoji ugodni. Cene zmerne. Pojasnila daje J. S. GODINA. Vrdela 765 Telefon 1S-78. ^12 Esposito & Bassa BES? ulica San Antonlo I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter aukna za ženske obleke Tvrdka Ivan Simitz JENJAŠ; Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače. 1349 Inetin Ctnlfo mizarski mojster, Trst, uUca JUSip OlUlld, Belvedere Štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso T H S T ulica 3. Spiridione štev. 6. Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanita št. 8 vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre-koflljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. •O o Koncesij on iraa a tovarna za acetilenski plin in inštalacijo plina in vode G-. Jescli o •o TRST, ul. Massimo d' Azzeglio 3 s tilijalko M. GIANONI, ulica Procureria 2. oŽ Oglase treba naslovljati na „Ins. odd. Edinosti". Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). 6 00 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. S.47 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7.00 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Heipelj Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj in iz D»vače Po reč—Buje—Trat. 8.08 0 iz Bij, Kopra in medpostaj. J2.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. "" 9.45 v -Porefa> BuJ> Kopra in medpostaj. •Urtkove—Praga—Celovec—Jesenice— fiorlca—Trst 5.45 0 iz Monako va, Dunaja j. ž., Dunaja Westbb Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin itd> 7.35 0 iz Gorice is medpostaj Ajdovščine. u iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11 20 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina Draždan- 2tfi 0 iz Celovca. Trbiža (AjdovSČ.) Gorice, Opčin 6.46 0 iz M on a kova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8X0 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice II.50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami)._ Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjana In Benetk. 145 B prfko červinjana v Benetke, Rim, Miian Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. ti.SO 0 preko Červinjana v Benetke. 12,25 B preko červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 8.25 B preko Nabrež. v Kormin. Videm, Milan, Rim 9.00 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4 07 0 v Kormin (»e zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 91 0 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 6 C O B do Kormina (ee zvezo na Červinjan). Trst— Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. H.30 0 v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3 55 do Nabrežine. Prihod v Trst. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 7.4iJ 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.52 B iz KormiDa' 7.42 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 2 lt> 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i* Červinjana. 4 16 0 iz Kormina 7.10 0 iz Červinjana. . 7.46 0 iz Kormira (zveza z Ajdov&Č ) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine tO.* 0 0 iz Kormioa in B iz Červinjana. DunBja (Ostende in Londona) Ljubljane. Zagreba, Budimpešte In Reke. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, OBtende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke 5.35 0 i Dunaja. 9.G5 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.10, 10.35 iz Nabrežine 11.47 iz Kormina. Savo Kurbalija Froiejainica jestvin in tolonijalnega blaga TR8T - ulica Madonnina 33 - TRST Prodaja jestvin vsake vrste, kave, riža, sladkorja čokolade kakao, napoljaka zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjatl in praike triMne gnjatl, katere se kuha vsak dan. Nlško, ameriško in dalmailnsKo sije. Vino In pivo v buteljkah. Velika izbera tu- in inozemskih likerjev |AMn „Inn istiskega 1. vrste po 26 K Zaloga vina 0a s« utrov naprej. - Kraški teran po dogovoru. — Jože če b u 1 e c v Sežani. 1038 ^siiHP^ fSSi •>" Širite ] EE m ro ST PEKARNA jfielchiore Obersnu ulica P. L« da Paiestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka. Ifflni* žoli kopiti lePe mlade prešičke, naj IVU Ul 21/11 se oglasi pri Franu Kante, Sv. M. M. zgornja št. 172._1030 PrnHa CO 27 popolnih oken. Zunanje vse rrUUd OC iz lareža, 190 visoka, 102 široka, druga visoka 140. U godna prilika. Obrniti se do vratarja, ulica Vincenzo Bellini št. 13. 1034 USco z vrt°m na prodaj, pripravna za gostilno, ■ Hod proda se radi preselitve. Dunajska cesta Opčine-Sežana. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti, 1031 Sestošolec nudbe pod nosti". se ponuja za inštruktorja za ljudske ali srednje šole. Po-Instruktor" na ..Inseratni odd. Edi- 1.032 Izvrstno istrsko vino tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. \ mo ma 10 stopinj. Na željo požlje urorce. ±02-. -1-4. - deček i*če flužbe k^t vajenec kake -ltjinl prodajalne jrstvin v mestu ali okolici Naslov : Rudolf (Jahanja, Nabrežina St. 33. 10-5 Išče CD vajenec-urar. D o b n e r, ulica San Ou Antonio 9. 1043 Ferdinando Ferlettig S^SnilS; grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. V pekarni Valentin Cuccagna ulica Molino & vento St. 3 se dobi sveži krah trkrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst biškotino* Postrežba na dom. Tvrdka vstanovljena leta 1877 ////// Schnabl & Co Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Krainz) Urad: ulica Nicolo Machiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Naslov za buzojavke : .Universum* — Trst. Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah: Sesaijke za vino ir. vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicija in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje in osKrblienje vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- IVAN KRŽE - TRST UEBflBK Piazza S. Giovaimi štev. 1 Zaloga kuhinjskih in kletarskih potre i:: od lesa in pletenin, Škafov, brent. čebrov in iJ, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih k —v, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to ko spadajoOih predmetov Postrežba na dom. Cene zmerne. Priporoča svojo trgovino a kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla kositarja, ali cinka, nadalje pasamunterje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, ze-nljeno in Btekleno posodo za vino. Razpošilja na deželo.--- Pietro Cvicit mizai* Trst, ulica Fontana št. < in V). Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v iesu. Hočete imeti svež kruh cel dan ? služite se v pekarni :::::::: : : : : Antom Kralj Trst, ulica Commerciale štev. 7 i kjer dobite vedno svež kruh. Specijali-| teta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes, diplomiran ranocenilec. Ambulatorlji Corso 23, 1. ndst. Ozdravi takoj navadna in zastarana kurja očesa ter jih izdere na najvadnejži način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. — Keže nohte vsake debelosti. — Na zahtevo pride na dom. "frst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca ___ pripravljene za barvanje. -————— štuk „zonoa," srlj:lnl.i2dr.da t sr u r^r !.n r: k;vin. c-v^v ^ " .. - ki m n« ouuncjo. ki se ndr*qfe|o »kljub »tmc-ftričnln mb«ui Barve svetle lil mot^ e Haiatma In Maelnim ■OPMOBI, poaefaBo priprava« n voze in bolnišnico, kopelji. Sole, urade, privatna stanovanja, prenoćila, reBtavranto, sk-dah^a ud. r Sppoijalitota : Podi Jako »vetli za lukauana dela. fMf— Prevzamem irarid hotel „Union" v Sjubljani. 3(f5infor! prve v?s!s. r^ ga sa iTifTiVm Pekarna In sladčičarna GI^eOMO VIOL^ TRST, ulica del Rivo 6tv. 19 — dobi se — svež kruh trikrat na dan. Testenine lastnega izdelka, biškotini. Prodaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah. Postrežba na dom. ne velja toliko kakor dobra najmodernejša REM. GLORSA 1000 R nasrade! J^5 srebrna ura za gospode prej K 20-— sedaj K 8- I VSi j: vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta prej K 20 Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta sedaj K 8- Ta elegantna ura ima skrbno izdelana na kamnih tekoča kolesca, aravirane pokrove z vzmetom in stane mesto K 20 samo K »• sekund K 9-—. — Pošilja pod poštnim povzetjem I gravirat 3 krasne kazalcem Austrijsko esportno podjetje ur, Dunaj vmm 101__ Cantina famigliare istriana == TRST - ulica Farn&to št. 29 - Trst = prodaja iroja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledLČib cenah : Črno Istrsko prve vrste po . . K — 60 I Pristni viški Opolo . . po . . K 72 Bej0 . . „ — 72 I Crno dalmatinsko . . „ . . .. — oe Vrhu tega je veuuo preskrbljena z vsakovratnim namiznim vinom v buteljkah. vina »o kemično analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. M CIHICH ; ^