384
Državni zbor.
V   seji dne 11. t. m. interpelujejo posl. Plener in tovariši pravosodnega ministra radi oprostitve nekega Bosaka, ki je v Pragi z revolverjem streljal na nekatere osebe. Inter-pelantje trdijo, da je bil za to oproščen, ker je Čeh. — V resnici je bil dotičnik zato oproščen, ker je slaboumen Ko se izroči še več interpelacij in predsednik naznani dopis okr. sodišča v Kralje v cih radi sodnega postopanja proti poslancu Nedelji, odgovori pravosodni minister Schonborn na interpelacijo grofa Pininskega radi izdanega ukaza o vodstvu porotnih in sploh kazenskih obravnav. Prečita ves svoj dotični izkaz. Minister priznava splošno pravilno izvrševanje kanzen-skega reda, vendar pa kaže na nekatere obžalovanja vredne napake, ki se dogajajo pri obravnavah in vzbujajo nevoljo. Sodniki morajo biti pri obravnavi strogo stvarni, iz zatožencev se ni smeti norčevati; minister obžaluje, da se omeja pravica zagovornikov in priporoča predsedništvom, da naj se za voditelje sodnijskih obravnav izbirajo možje, od katerih se ve, da so dovolj taktni in od katerih je pričakovati, da so kos dotični pravdi. Dalje odgovoril je pravosodni minister na neko interpelacijo posl. Biankinija radi razpisa služb pri zadr-skem sodišču. Na to nadaljevala se je razprava o zgradbi kanala iz Dunava v Odro. Govorilo je več poslancev, posebno sta priporočala zgradbo tega kanala posl. Exner in Neuber. Eesolucija, s katere se vlada pozi vije, da naj se brez odloga loti zgradbe kanala iz Dunava v Odro, da ga zveze z Labo ter eventuelno dovoli podjetnikom državno podporo, se na to vzprejme. Posl. Bi an ki ni interpeluje trgovinskega ministra, če mu je znano, da na mornarskih šolah nastavljeni častniki, niso zmožni hrvatskega jezika. Proti koncu seje grajal je še posl. dr Lueger postopanje posl. Szczepanowskega, ker je pri neki volitvi oddajal glasovnice poslancev, kateri niti navzoči niso bili.
V   seji dne 12. t m. izroči se najprve več interpelacij. Naučni minister baron Gautseh odgovarja na interpelacijo grofa Hohenvvarta in dr. Luegerja glede odprave glasne molitve v ljudskih šolah dunajskih. Minister zagotavlja, da ne bo naučna uprava nikoli pustila žaliti verskega čuta katoliškega. Posl. Seichert stavi nujni predlog radi državne podpore pogorelcem v Strani na Moravi. Poslanec Szcze-panowski polemizuje z dr. Luegerjem, ki mu je v prejšnji seji očital, da je oddal glasovnice nenavzočih poslancev in trdi, da so bili dotični poslanci v hiši in odločno protestuje proti temu,  da   bi   bil   ta   njegov   čin  sličen  znanemu  činu  posl.
Schneiderja, kateremu se je očitalo, da je glasovnice ponarejal. Posl dr. Lueger nasproti predgovorniku trdi, da to, kar je svoje dni posl. Schneider naredil ni bilo nič slabega, pač pa je v očitnem nasprotju z opravilnim redom, ako kdo odda glasovnico za poslanca, ki niti navzoč ni. Govornik odločno obsoja tako postopanje. Na to se prične razprava o nasvetu, da naj se začno tehnične priprave za zgradbo kanala iz Dunava v Moldavo in v Labo. Nasvet so toplo priporočali posl W o h a n k a, Kaftan in Suess. Posl N e u w i r t h se mu je protivil. Posl. dr. Lueger zabavljal je pri tej priliki zopet na vlado, rekoč, da je v vseh denarnih zadevah odvisna od Židov. Ko se izroči še par predlogov in stavi nekaj interpelacij  se seja zaključi.
—  Osobne vesti. Pri računskem oddelku c kr finančnega ravnateljstva v Ljubljani imenovani so gospodje: ofieijal Ant. Mrak revidentom,   azistent   Adolf Langof  in   Anton   Pe-
v
trovčič oficijalotna, ter praktikanta Eihard Sumi in Fran Tauses asistentoma. — Namesto dvornega svetnika Schreva imenovan je višjim državnim pravdnikom v Gradci ondotni višjesodni svetnik g. dr. Meric pl Pfliigl, ki je baje tudi slovenskega jezika zmožen.
—  Zborovanje trgovskih in obrtniških zbornic avstrijskih. Dne 9. decembra t. 1 bode na Dunaji zborovanje trgovskih in obrtniških zbornic avstrijskih. Na dnevnem ledu je posvetovanje o načrtu zakona glede osobnega davka.
—   Predavanje v Rudolfinumu. Zadnji petek je govoril g. prof. S Eutar o najnovejših izkopinah ob dolenjski železnici in na Drnovem pri Krškem. V Kurji Vasi so trčili delavci na staro rimsko cesto, v grobovih so pa dobili žarer novec cesarja Trajana in lampico z marko „Cassi'\ Ondi„ kjer bode postaja so zasledili cevi rimskega vodovoda Na vrhu griča, katerega odkopavajo, je po mnenju predavatelja nekdaj stalo gradišče. Obilniše so bile najdbe, katere je zadnji čas izkopal g. Eutar s pomočjo g. Pečnika na gradišču pri sv. Magdaleni pod Šmarjem. Okoli cerkve sta dva nasipa, katera sta bila ograjena s plotom iz smrekovih kolov. Tu okrog je pod zemljo polno starin iz ilirske dobe. Kazal je g. profesor lončeno posodo s čutarico, leščerbe z znamkami ,.Fortisu in „Neri,u kelt, sulice, ročaj bronastega kotlička, lepe zapone fibule, uhane in zapestnice. Na Joštarjevi njivi pri Slivnici so dobili 65 cm. visoko žaro in fibulo s čolni-častim lokom. Blizu ondi je občinski pašnik z imenom Laščak, ki je dal najbogateje izkopine. Mrliče so na tem kraju deloma sežigali, deloma pokopavali cele. Najvažniše-stvari od njih sta dve debeli zapestnici in na njih obešena fibula, dalje dve nožni kosti od pokopane ženske in njih po 13 do 15 obnožnih obročkov in velikanska žara ter nekaj manjih žar z okraski, kakeršni se doslej še niso opazili v kranjskih grobovih. Nekatere gomile so bile pa polne samega^ pepela. G. Rutar meni, da so bila na Dolenjskem gradišča nekdaj tako na gosto, kakor dandanes vasi. Na Drnovem leže pod zemljo še vedno bogati zakladi. Videli smo rimsko-kamnoseško šestilo, stil sa pisanje na voščene tablice, velik železni lemež, krasne novce, posebno lepo „Lucillo" itd. Vse-te reči je izkopal g. Pečnik. Prav veselo je bilo občinstvo, ko je videlo tako lepo pomnožitev zbirk deželnega muzeja.
—   f Andrej Komel pl. Sočebran. Slovenski narod izgubil je zopet delavnega in požrtovalnega moža in izbornega-pisatelja. Umri je mindo soboto v Gradci Andrej Komel pl. Sočebran, vpokojeni c. m kr. major, v 64. letu svoje dobe. Pokojnik rodil se je v Solkanu pri Gorici in se posvetil 1. 1848 vojaškemu stanu in je v teku 25 let avanzirai od prostaka do majorja. L. 1866 odlikovan je bil s srebrnim križcem z vojno dekoracijo in povzdignjen v plemeniti stan. Pokojnik v vojaškem stanu ni pozabil svojega naroda, ampak ostal mu je do zadnjega zvest.    Podpiral je vsa narodna pod-
Novice.
385
jetja in se kazal vedno neustrašnega Slovana. Posebne zasluge si je pa pridobil, da je na svoje stroške spisoval in izdajal vojaške poučne knjige v slovenskem jeziku, v namen, da bi se slovenski vojaki poučevali v materinem jeziku Vsega skupaj izdal je pokojnik 16 vojaških knjižic in si s tem postavil v hvaležnem narodu slovenskem \<čni spomin Zapustil je vdovo in nedoletno hčerko. Bodi mu lahka tuja zemlja!
—   Slovenski napisi v Ljubljani. Pritožbo mestnega -odbora glede naprave samo slovenskih napisov za mestne ulice in trge je minister notranjih stvarij zavrnil V zadnji seji je mestni odbor sklenil na predlog dr. Majarona pritožiti se na upravno sodišče
—   V državnem   zboru   pričela se je v sredo proračunska debata in se nadaljevala tudi včeraj    Naš poslanec dr Ferjančič govoril je izborno o slovenskih razmerah   Več o sejah in govoru  prihodnjič
—   Umrl je v Podbrezji tamošnji župnik č g. Jakob Poličar v 86. letu svoje starosti   N. v m   p !
—   Zvest hlapec. Na Grosposvetskt-m polji na Koroškem služi pri nekem kmetu hlapec KI. Kainz že sedemdeset let. Prišel je k njemu kot 121eten deček za pastirja in od tak»at ostal vedno pri njem v službi. Zvestega hlapca odlikoval je presvetli  cesar s srebrnim križcem za zasluge
—   Davka vplačalo se je v Avstriji od 1. jan. do 30. sept. t. 1. 249,542 689 gld Samo na Dunaji vplačalo se je 30 milijonov.
—   V železniškem vagonu umrl. Minolo soboto zvečer našli so na ljubljanskem kolodvoru v kupeju tretjega razreda necega mrtvega potovalca Bil je to laški zidar Jožef •Cusich. Sopotovalci so mej potjo menili, da Cusich spi in še le v Ljubljani so se prepričali, da je mrtev. Truplo prenesli so v mrtvašnico, kjer se je raztelesilo. Novce, katere je imel €usich pri sebi — 46 gld. izročili so policiji. Eaztelesenje je pokazalo, da je Cusich umrl za vnetjem pljuč in rebrne mrenice. Govorice, ki so se raznesle, da je Cusich umrl za kolero so torej  popolnoma neosnovane.
—   Mrtvo našli so v Studencu v nekem gozdu 42letno Marijo Biezec   Pogrešali so jo že dlje časa
—   Utopljenka. V Kamniku potegnili so blizu Radičeve tovarne iz vode truplo 871etne Franje Žumer. Revica bila je umobolna.
—   Za tamburaške zbore namerava izdati g. J. Bartl, učitelj v Smartnem pri Litiji, več skladeb in to večinoma slovenskih narodnih pesnij. Naročila in oglasila v sprejem a izdajatelj.
.. — Obesil se je 621etni Matija Debelak v Stari Oslici nad Skofjo Loko. Stari mož živ« 1 je z» nekaj let nekako bolj zase in se je ogibal vedno druščine. Uzrok samomoru ni znan.
—   Vipavsko železnico pričela sta, kakor se poroča, dva inženirja že trasirati.
—   Starega srebrnega denarja zamenjali so na Sta-jarskem do konca oktobra za kakih  270 000 goldinarjev
—   Slovenskega planinskega društva osnovalni shod, ki se je vi šil minolo nedeljo, bil je precej dobro obiskan. Po navdušeno vsprejetem nagovoru začasnega predsednika g dež. inženirja Hiaskega, odobrila so se pravila in izvolil odbor. Voljeni so: predsednikom g dež inženir Hraskv, za odbornike pa gg. Jos Hauptmann, Fran Triller, Sini. Rutar, Iv. Soklič, Ant. Mikuš,  Vinc. Borštnar, Jem   Žitnik  in Fr   Ta\čar
—   V Velikovcu na Kor(šk«m nameravajo po mestu uvesti električno razsvetljavo.
—   V Zagrebu umrl je 911etni umirovljeni župnik dr. Štefan Pogledič Bil je jako ljubeznjiv in radodaren. Svoje -do 60.000 gld veliko piemoženje volil je v-dobrodelne namene. Bodi mu blag spomin.
—   V šoli „Glasbene Matice" se poučuje v igri na klavirji 150, v igri na gosli h 36, v solopetji 9, v harmoniji 7, v teoriji 105 in v splošnem petji 90 gojencev. Ženski zbor šteje 22, moški pa 95 močij.    Razun tega ima pa „ Glasbena
Matica"  še poseben zbor odraslih gospodičin   in   gospodov,   ki šteje blizu  100 mocij.
—   Izpiti za učiteljsko sposobnost. Od 22 učiteljev in učiteljišč, kateri so minoli teden delali na tukajšnjem učiteljišči sposobnostne izpite, dobilo jih je spričevalo sposobnosti 19.
—   Tobaka se je v tostranski polovici prodalo prvih šest mest cev letošnjega leta za 40.034.  872 goli.
—   Dražbena obravnava zakupa vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa za zakupne okraje: Kianj, Lož, ljubljanska okolica, Litija, Metlika, Ti žic, Žužemberk, Zatičina in Trebnje za 1 1893 in pogojno tudi za, leti 1894 in 1895 vršila se bode dne 5. decembra 1892 ob 10. uri dopoludne pri c kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Izklicne cene so naslednje: Kranj 10 032 gld.. Lož 6.000 gld , Ljubliauska okolica 28,000 gld., Litija 15 800 gld., Metlika 5,850 gld., Tržič 5.000 gld, Žužemperk 4.900 gld., Zatičina 5 300 gld , Trebnje 2 700 gld. Podrobnosti gl^de te dražbe poizvedo se pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
—   Kmetske zbornice. Pripravlja se načrt za kmetske zbornice v Avstriji in se bode baje kmalu predložil državnemu zboru.
—  Ameriško trtnico napravi novomeška podružnica kmetijske družbe. Nasadilo se bode 30 000 sajenk katere bode podružnica oddajala svojim udom in drugim gospodarjem za nove nasade   Z delom za novo trtnico se je ž-j  pričelo.
—   Tržaška hranilnica je povodom praznovanja svoje petdesetletnice darovala 100 000 gld. za nameravano deželno blaznico
—   Vodovodi in vodnjaki na Dolenjskem pričeli se bodo delati po suhih krajih mogoče že bodoče leto. Pripravljalna dela so skoro že dokončana za te prepotrebne narodno-gospoJarska naprave.
—   Nova tovarna za lupljenje kave, kakršne ni v našem cesarstvu, snuje se v Trstu.
—   Mlekarskih oziroma sirarskih zadrug je na Kranjskem 11 s 391 Člani. Leta 1891 porabilo se je 660.000%. mleka in izdelalo 55 000%. sira in 27.000%. drugih izdelkov. Dohodkov je bilo 31000 gll, stroškov pa 4000 gld Vse napominane zadruge so v radovljiškem okraji in sicer večinoma v  Bohinj i.
—   Reportorij avstrijskih kronovin. V zalogi Alfred Holderja, c in kr. dvornega in vseučiliščnega knji°o*ržca na Dunaji izšli bodo na podlagi Ijud.-keza štetja iz 1. 1890 krajevni reportorij vseh avstrijskih kronovin. Eerpertoriji bodo za one dežele, v katerih je vt-č jezikov v navadi, dvojezični. Pri občinah in krajih je povedano število 1.) hiš, 2 ) prebivalcev po spolu, veri in občevalnem jeziku, 3 ) postaje dušnih pastirjev, 4 ) šole, 5.) poštne, železniške, telefonske in telegramske postaje Za vsako kronovino izide repertorij posebej in je tudi vsakega posamič kupiti. Ako se naroei kak repertorij pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, dobi se 20°/0 popusta.
—   Zamenjajte stari srebrni denar. Po naredbi c kr ministerstva razveljavi se z dnem 31. decembra 1892 po konvencijski novčni meri kovani srebrni denar po naslednjih vrednostih v srebrn: 1.) Dvagoldinarski srebrnjak ali scudo z 2 gld. 10 kr. ; 2.) engoldinarski srebrnjak ali pol scudo z 1 gld. 5 kr. ; 3.) 1/3-goldinarski srebrnjak ali dvajsetica starejšega kova, 9/io ^ist, m Lira austriaca 35 kr.; 4.) Y3-gol-dinarski srebrnjak ali dvajsetica starejšega kova, 9l/3 lota Čist, 34 kr.; 5 ) ^-goldinarski srebrnjak ali desetica in 1j2 lire 17 kr.; 6.) 1/12-goldinarski srebrnjak ali 5 krajcarjev in x/4 lire z 85/10 kr. ; 7.) ^-goldinarski srebrnjak ali 3 krajcarje z 5 kr. ; 8 ) krona z 2 gld. 30 kr. ; 9 ) pol krone z 1 gld. 12 kr. ; 10.) Četrtina krone z 55 kr. Po preteku napomina-nega termina zamenjati bode moč ta denar le še za srebrno vrednost. Ker pa vrednost srebra vedno pada, se toplo priporoča vsakemu, kdor ima kaj ednacega denarja, da naj ne zamudi termina.  Po 31. decembru je 30% izguba neizogibna.