194- številka. Ljubljana, v soboto 24. avgusta. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejetnan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H {»ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ar po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Oprav niStvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. 0 sokolstvu. Velik kos narodnega dela v Čehih pripada sokolskim društvom. Ta društva štejejo danes 17 tiaoč 600 članov. Slovenci smo, kakor marsikatero dobro idejo tudi to prevzeli od Čehov. Sokolstvo se je pri nas osobito v zadnjih letih zelo razvilo, povsodi je priljubljeno in najlepši kras vsake narodne slavnosti. V zadnjem času ustanovil sejo „Savinjski", „Tržaški", „Dolenjski" in „Goriški Sokol1'. Vsi ti Sokoli uspešno delujejo. Ali do iste dovršenosti, kakor češki se vender niti razmeroma neso še povzdignili. Zgodi se po navadi, da ti Sokoli v početki naudušeni iz lete, pa kmalu oinagujejo in celo pospe. Tako je zaspal „ Vipavski Sokol" Tudi o „Savinjskem Sokolu" kuj malo čujemo, da si bi bilo posebno tega škoda. Naša sokolska društva hirajo na nekaterih napakah, o katerih želimo na tem mestu govoriti. Pred vsem se v sokolskih društvih kaj rado pozabi, da je glavni smer društva razvoj telovadbe. Večina udov zmatra celo društvo za neko parado. V početku pristopi zato mnogo iz razuih stanov mešanih udov. Prirejajo se izleti, zastava se oskrbi i. t. d. Vrste telovadcev pa postajajo redkeje in izgubivši glavno namero izgubi društvo pravico do obstanka. Pa tudi oni telovadci, ki so že v društvu, so po navadi le praktično izvežbani ter menije, da biva glavni pomen telovadbe v težkih ljudstvo za-bavajočih vajah, kakor se vidijo po cirkusih. Na hi-gijenični smoter telovadbe se ue misli. To vse bi se dalo popraviti s tem, da se bolje skrbi tudi za teoretično izučeue predtelovadce. „Pražki sokol" je že davno uvidel to napako. Uvel je torej nekako šolo za predtelovadce. Meseca avgusta t. I. odprl je jeden mesec trajajoč kurs, v katerem se brezplačno poučuje poleg praktične telovadbe tudi v telovadni terminologiji, o metodi sokolske telovadbe in o anatomiji človeškega trupla. Takov pouk rojeva izborne uspehe. Le «tako He da razlagati, da so češki sokoli odlikovali se na svetovni razstavi v Parizu mej vsemi francoskimi, švedskimi, norveškimi, holandskimi, belgijskimi in švicarskimi sokoli ter priborili si prve izredno dra gocene in krasne dobitke. V tem mi pač še ne moremo posnemati Cehov. Zmanjkuje nam, kakor povsodi potrebnih novcev. Ali nekaj hi se lahko ravno v ^Ljubljanskem Sokolu" storilo. Dosedaj nemarno slovenski sokoli niti jednega pravilnika za proste vaje Pri vsakem društvu ukazuje se po svoje in če se zbere več društev, je nemogoče slušati jednega poveljnika. „Slovenska Matica" je izdala dve telovadni knjigi. Toda zadnje eksemplare razdelila je že letos mej Ljubljanske Sokole. Vsa druga društva so brez knjig in brez slovenske terminologije. Zadnji čas bi bil, da se izda primerna knjiga. Bila bi bolj potrebna nego celo „Sokolski dom"- Neznano dobro bi uplivalo tudi, če bi se vsa slovenska sokolska društva bolj centralizovala in sklenila v jeduotno zavezo. Želimo si osobito izvršitve onega nasveta, ki ga je nekdo stavil v listu „Sokol", češ naj bi jeden prcdtelovadec ali telovadni učitelj iz vodilnega društva vsako leto vsaj jedenkrat, morebiti o počitnicah pregledoval posamezna sokolska društva. Jednako delajo že naša gasilska društva in to neznano dobro jednotno upliva. . Dobrih in izobraženih predtelovadcev prinian-kuje vsem slovenskim društvom. Glavni uzrok temu je, da uaša inteligenca osobit^ ona, ki živi ob peresu, prerada čez ramo pogleduje na sokolska društva. Nekaterim ne zdi se častno biti udom takemu društvu, drugi pa so prezložni, da bi obiskovali telovadnice. Kakošna borniranost! Poglejmo zopet Čehe! Mej telovadci, ki so se najbolj odlikovali v Parizu, bili so stud. med. Fiedler, cand. philosofije Grumlik in stud. tehn.ke Bloudek. Naše vseučiliško dijaštvo pa se menda sramuje pokazati svetu, da je krepKo, gibčno in zdravo. Na Dunaji obstoji izvrstno telovadno društvo „Videnski Sokol", ki pa je imel v zadnjih petih letih jednega samega Slovenca mej svojimi udi. Pa še neki drug predsodek vlada mej Slovenci. To je, da c. kr. uradnik ue sme biti ud sokolskeniu društvu. Tudi to je brezumje! Kedaj pa je bil „Sokol" nelojalen ali neav-strijskV Morebiti takrat, ko je 10 000 čeških so- kolov prosilo, naj mu da vojno jjministerstvo pušk, da bodo prostovoljno branili domovino proti Prusom? Jeli v Nemcih kaj podobnih vzgledov ? Istina je, da so v početku vsakega udu »Ljubljanskega Sokola" naši nasprotniki, osobito zagrizeni birokratje, razkričali kot r. volucijonarja, res je, da se je lariBko leto reservni častnik, ki je oblekel sokolsko obleko, moral zagovarjati pred častnim sodiščem, ali nikdar se tem pogumnim narodnjakom ni nič kvarnega zgodilo in sramota bi bila za Avstrijo, če bi se bilo. Ne bojmo se ! Osoda bode pomedla tudi te pomahane glave iz stare birokratske šole; novim nazorom o narodnosti se ne bode mogel nihče trajno upirati. Madjar ne zatajuje svoje narodnosti, celo takrat ne, kadar Žali s tem dinastična čuvstva. Ko je tekom t. 1. 800 Mudjarov obiskalo pregnanega revolucionarja Košuta, bilo je mej njimi 7 predsednikov kraljevskih kurij, 7 oni ver snih in 97 srednješolskih profesorjev ter 48 družili državnih uradnikov. Mi pa, ki nesmo še nikdar v zgodovini bili nezvesti — naj bi se sramovali javno pokazati, da smo udje tega ali onega narodnega društva! Ta brezznačajna bojazljivost večine neznano obtežuje stanje tistemu, ki ima malo več poguma, nego zajčji junak iz c. kr. peresarske družbe. Kako drugače je to mej Čehi in celo mej tako tlačenimi Hrvati. Ne treba menda govoriti o Koseškega tujčevi peti, a opazovaje to malenkostuo oziranje na ubogo službico in opazovaje kretanje inteligentne naše mladine spomnimo se besed kneza Meščerskega: „Kdor se v mladosti ni nikdar prišteval k rudečim — ta postane morebiti dober tintni mazač, a samostalno mislil in delal ue bode nikdar. Sokol. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. avgusta. Kako nasprotni da so nekateri nemški konservativni in vladni krogi oedklm narodnjim težnjam, kaže to, da se toliko prizadevajo, da bi spravili Nemce v deželni zbor. Boje" se, da bodo Cehi LISTEK Nedeljsko pismo. Nebo je oblačno, dež pa lije v debelih curkih, kakor bi bil ves vzduh preprežen z debelo rovco. Vročine je konec, kajti pasji dnevi so za nami, dež je ohladil vzduh, zaključil letovišča in kopeli in uničil brezštevilne komarje, ki so bili letos tako sitni in hudi, kakor v Trstu ali kacera drugem pomorskem mestu. Samo jeden komar je še ostal, tega bodo pa jutri v Šiški zaklali in prav pravilno na meh odrli, iž njegove krvi pa mesto „prtenih" klobas napravili prav ukusne štruklje. Torej „tabula rasa", kar se komarjev tiče izimši one pri taroku. Poletje smo torej že prebili. Ljudje, ki se veliko z vremenom bavijo, trde, da je letošnje poletje bilo zelo vroče, drugi pa trde, da je bilo jako mokro. Poslednjim pridružujem se tudi jaz in trdim na ves glas, da toliko dežja, tacih ploh in povodenj v poletnem Času še nesmo imeli, ubogi barjani so v tem oziru žive priče. Prikovani ne kakor Prometej na Bkaluato gorovje, a na prožno barje, jim leto za letom orel povodnji kljuje v drob ter uničuje pridelke. Obupno zrejo v bodočnost, od kod jim pride rešitelj, ki usuši vso močvirsko lat- vico in je premeni v najplodnejšo ravnino daleč na okolu. Kakor barjane, tako je Slovence v obče preteklo poletje zadela marsikatera neljuba ploha, poslednja pred par dnevi. Ravnateljstvo na gimnaziji v Gorici bilo je izpraznjeno, in vsak človek, ki ni baš državni poslanec, bi bil v svojih preprostih možganih mislil, da bode ministerstvo gotovo ustreglo željam in zahtevam naših državnih poslancev ter mesto podelilo kacemu profesorju, ki je zmožen deželnih jezikov. lu sedaj ? Čudo golemo! Ministerstvo imenovalo je ravnateljem trdega Nemca, ki niti besedice slovenski ne umeje. Ali se smemo od njega nadejati, da bode na izročeni mu gimnaziji pospeševal razvoj materinega jezika velike večine slovenskih dijakov ? Jutri je shod volilcev Rifenbergu in znatiže-ljeu sem zelo, kako bode dr. vitez Tonkli to zadevo sukal in jo razlagal volilcem svojim, kako se bode opravičeval in opiral. Jaz in z menoj muogo somišljenikov bi mislili, da nam s praznimi resolucijami ni prav nič pomagano, obljub smo že siti, kruha pa še vedno gladni. Baš poslanca dr. viteza Tonklija opozarjam, da se je letos z Dunaja vrnil z zagotovljeno obljubo, da se njegova resolucija izvrši ter doseže ravnopravnost v šoli in v urada. In sedaj, kako in kje se izvršuje ta resolucija? Pa še kaj druzega bi jaz na volilnem shodu v Rifenbergu rad sprožil. Kaj je z glasovito naredbo deželnega šolskega sveta goriškega o poučevanji nemščine v ljudskih šolah? Ali tudi nje ne morete odpraviti? Nadejam se, da o vseh teh vprašanjih v par dneh čitam vsestranski ugajajofte izvestje, vsaj spodobilo bi se tako. Ker govorim že ob imenovanjih, naj se dotaknem še par družin, velevažuih imenovanj. Prazno je mesto De Pretisa v Trstu in Lavantinskega škofa v Mariboru. Velika zastavica je, kdo pride v Trst, kdo v Maribor. Moj črnogledi prijatelj mi je te dni glede Trsta rekel: „Es kommt Belten was besseres nach!", kateremu izreku pa jaz nesein pritrjeval, ker upam in upam, da pridemo „8 slame na vajš-nico", ue pa narobe. Glede škofovega mesta pa sem govoril s slovenskim klerikom in čul opazko, da bi skoro odre-venil. Slovenski klerik je namreč dejal : „Bodi v Mariboru imenovan kdor koli, le Slovenec ne!" In ko sem ga na te besede malce po strani pogledal, pristavil je s pomeuljivim naglasom „Vestigia terrent!" Umel sem, kaj je mislil, a strinjal se neBem ž njim, kajti razločevati treba, katerega in kakšnega Slovenca utegne zadeti sreča, da pride na mesto Slomškovo in da bode Slovencem zares „najboljši Škof". s. 69 začeli se energičneje poganjati za svoja prava sedaj, ko je prišlo več novih odločnih mož v deželni zbor, zato pa vabijo Nemce vanj. V „Allg. Zeitung" priobčil je nekdo dolg članek, v katerem dokazuje, da Nemci lahko ustopijo v zbor, ker sedanji zbor je drugi, nego je bil oni, iz katerega so izstopili. Dosegli bodo lahko marsikaj, ker veleposestniki itak neso posebno uneti za Čehe. Seveda cerkvi bodo morali vrniti njene pravice, pa bodo veleposestniki podpirali Nemce. To se pravi z drugimi besedami, če bodo Nemci pomagali šole preustrojiti po volji konservativcev, in sploh podpirali konservativne težnje, bodo fevdalci kmalu Čehom obrnili hrbet in Be pridružili Nemcem. Ta članek je pisal gotovo kak nemški konservativec in s tem pokazal, kako mu je zoprn napredek slovanstva. Ker se na plemstvo zares ni dosti zanašati, je za Slovane le dobro, da Nemci za tako ceno ne pojdejo v zbor. Na TIoravNlteni je bilo lani 64 meščanskih šol mej njimi, 4G nemških; ljudskih šol je pa bilo 2157, mej njimi 671 nemških, 1506 čeških in 20 utrakvističnih. Na novo se je otvorilo 29 šol in 157 razredov, opustile le štiri šole in 24 razredov. Kakor se vidi, imajo Čehi razinerno premalo meščanskih šol. Viiaiijc države. Regentje Mrbmkl se boje , da bi morali odložiti svojo oblast, če bi se vrnila kraljica Natalija, ker bi kraljica in metropolit Mihajl jim izvila oblast. To tudi ni nemogoče, ker ruski listi so pisali, ko se je odpovedal kralj Milan, da bi bila jedino opravičena regenta kraljica in metropolit. Zaradi tega so pa napeli vse sile, da preprečijo povrat kraljice. Seveda se najbolj upira povratku Natalije Protić, kateri bi gotovo najprej odletel, ker ni priljubljen kot pristaš Garašaninov. Bivši diplomat Tatiščev priporoča v „ Ruskem Vjestniku" ruakoiraiieoMko zvezo. Ta zveza je potrebna, ker Nemčija ni bila v resnici nikdar Rusiji prijazna, temveč jo je vodila le sebičnost. V ruskem ministerstvu vnanjih zadev seveda tega neso vedeli, ker so rusko diplomacijo vodili le „tujci". Sedaj je treba popustiti pomislike proti zvezi z republiko. Tudo ni res, da ne daje republika nobenega jamstva za zvezo, v tem oziru je republika popolnoma jednaka ustavnoj monarhiji. Tudi trditev, da je republika že omajana, ni istinita, to kaže poraz Boulangerja. Več znamenj kaže, da je vihar blizu in zato treba zveze s Francijo. „Novoje Vremje" priporoča rusko-turško zvezo, Rusija in Turčija se že dolgo prepirata, kdo bode vladal nad Bosporom. Rusija je silnejša, to je Turčija že v bojih skusila, in zaradi tega bode morala pustiti, da bodo Rubi sami vladali v Črnem morji. Zato pa ima Turčija več povodov. Evropa preti komercijelno in finančno Turčiji in Rusiji in sta torej tu dve državi v tej borbi proti Evropi naravni zaveznici. Značaj obeh narodov je skoro jednak, zato je mogoče, da se sporazumeta zaradi Bospora in Dardanel. Rusija bode pa potem nese bično varovala Turčijo. Pod varstvom Rusije bode Turčija lahko v miru živela in se okrepčevala. Več vodij ustajnikov na Kreti je že izjavilo, da se podvržejo in v kratkem začno se pogajanja mej vlado in kristijani. Zahteve, katere so sporočili kristjani novemu guvernerju so sledeče: 1. Finančna nezavisnost otoka, 2. reorganizacija žandarmerije, 3. organizacija sodišč, 4. razpust sedanjega krečanskega parlamenta in razpis novih volitev. 5. razveljavljeuje sklepov poslednjega parlamenta, 6. da bode zanaprej odločevala v parlamentu jednostavno večina brez razlike mej Turki in kristjani, 7. revizija civilnega in kazenskega pravnega postopanja, 8. pravično razdelitev uradov mej Turke in kristijane, 9. da Turčija odstopi carinske dohodke in kolekarine krečanskej blagajnici, 10 osnova kmetijske banke, 11. podpora iz turških cesarskih bla-gajnic, da se naredi red v krečanskik financah, 12. občno pomiloščenje za kristjane, 13. kazensko presledovanje turških zločinov; 14. da se primerno odškodovanje dovoli kristjanom za to, kar so jim poropali Turki. Nadalje zahtevajo Krečani, ne pa v Carigradu in da se saj krečanske komisije, ki se bode pogajala s turškimi komisarji ne smejo uda-leževati niti krečanski Turki, niti Člani zadnjega krečanskega parlamenta. Parlament angleški zaključil se bode, če se kaj posebnega ne pripeti, dne 2. t. m. To zasedanje se je bilo začelo dne 21 februvarja, bilo je torej jedno najdaljših. Parlament je v tem zasedanji rešil več važnih predlog za varstvo države. Dopisi. I* Velikih liaSć 22. avgusta. [Izv. dopis.] Še so plapolale zastave izza Levstikove slavnosti po prijaznej vasi Rašici, ko jo je nenadoma zadela huda nesreča. Dne 20. t. m. po južini, ko so se bili ljudje večinoma razšli za delom po njivah, okolu druge ure prikaže se nesrečni „rudeči petelin" na strehi skednja Franca Grebenca hišna štev. 29. Huda sapa ga z bliskovo hitrostjo prenese na bližnje skoro izključno slamnate strehe — in v malo minutah požrl je kruti element 16 poslopij! O polutretjej uri zapazili smo Laščanje nesrečo svojih sosedov in hiteli smo, kar je bilo mogoče, pomagat jim. Do- spevši s svojo (okorno) brizgalnico na kraj nesreče, objel nas je tolik dim in tako neznana vročina, da je res bilo treba poguma podati se v boj z elementom. Zmešnjava je bila nepopisna; domačini so tarnali in begali semtertja, ne vedoč kaj početi, otroci in žene so jokali, živina je rjula, vmes pa je neusmiljeno prasketal ogenj, so pokali tramovi in se podirale strehe. Sapa je gnala plamen kakor ru-deče cunje naravnost proti cerkvi, ki ima sicer streho od opeke — a zvonik pokrit je s skodljami. Hoteli smo najprej obvarovati cerkev — a nismo mogli, ker bili smo prekasni. Komaj poprimemo za orodje, že udari plamen skozi zvonikovo streho in odjenjati smo morali, ker gasiti je bilo nemogoče radi pomanjkanja potrebnega orodja. Hiteli smo z brizgalnico na drug kraj, da tu ustavimo ogenj in mu ubranimo razširjati se. Stalo nas je mnogo truda, dokter se nam je to posrečilo. Najbolj nas je mučila silna žeja in gosti dim, — primanjkovalo pa nam je tudi vode, kajti domačini je v svojej zmešanosti niti nosili neso. Naposled se posreči tukajšnjemu orožniškemu vodji pripraviti ženske, ki so nam jele donašati vode in nekaj voznikov, ki so nam je v sodih dovažali. Dalje smo lahko delali in delo se nam je toliko obneslo, da smo omejili ogenj na ista poslopja, kojih se je bil polastil že pred našim prihodom. Na pomoč so nam prihiteli še vrli Dobropoljci z dvema brizgalnicama. Ko se je razprostrla tiha noč nad nesrečnim krajem razšli so se sosedni vaŠčani nekaj Laščanov pa je ostalo celo noč na pogorišči a pripravljeno brizgalnico, — da takoj zaduše kak nov pojav požrešnega sovražnika. Daleč v okolico pa so žarili kupi žrjavice, žareči tramovi in kopice tlečega sena. Škoda je velika: pogorelo je šestim gospodarjem 16 poslopij, mej temi štiri hiše, zvonikova streha in notranja oprava, zvonova sta se raztopila in cerkvena streha se je močno poškodovala. Zgoreli so tudi 4 prašiči, 1 telica in 1 ovca. Ožgalo se je mnogo sadnega drevja. Škoda je za nesrečnike tem občutljivejša, ker jim je zgorelo vse letošnje seno in mnogo že spravljenih poljskih pridelkov — pa tudi skoro vsa obleka in hišna oprava, ker je bilo skoro nemogoče rešiti kaj pred silno širečim se ognjem. Vsa škoda ceni se nad 16000 gld. Zavarovan je bil zvonik za 400 gld. in 4 posestniki za skupno svoto 1030 gl. — dva sta bila nezavarovana. Koliko bede za tako malo vas! In kdo jo je prouzročil? Zopet nesrečni 121etni paglavec, (Anton Goršič) — ki je, kakor je že obstal, v skednji Grebenčevem pušil cigareto in ostanek vrgel v seno. Kedaj se bode v tem oziru na bolje obrnilo? Stariši in učitelji — pa tudi Županstva, pazite vender na to, da taki paglavci ne bodo v svojej opičnosti pušili tobaka I Slavno vlado pa se drznem vprašati — ali smejo oziroma ali morajo prodajalci tobaka prodajati kadilo vsakemu smrkovcu, ki ponj pride? Da ima le krajcar pa teče po dve cigareti in potem hajdi za kak skedenj ali pod kozolec pa bo vadi, da bode mogel kedaj kot dober državljan podpirati državne finance s pridnim — kajenjem! Svoje sosede pa opozorim na koristnost gasilnih društev ter jih prosim naj resno preudarijo, da dobi naš okraj vsaj jedno gasilno društvo. Konečno pa mi je še dolžnost, pohvaliti vrle sosede Raščanov, ki so v obilem številu prihiteli v pomoč — osobito Laičane in Dobrepoljce. Najbolj mej vsemi bo je odlikoval z vstrajnim delom Veliko-laški „kuršmid" Franc Glavan. Naj mu bo s tem javno zahvala izrečena. Hvala pa gre tudi Janezu Prazniku z Rašice štv. 16., ki je bil neumoren v dovažanji vode, in pa Rezi Marolt iz Vel. Lašč, ki je bila vzgled pridnosti, ko je hitela vedno in vedno zopet s polnim škafom vode k žejnej brizgalnici. Prav lepo so se pokazala tudi Veliko- in Malolaška dekleta. Vodja orožniške postaje v Velikih Laščah g. Matija VVrin-skele je vzdržaval ves čas lep red in podpiral gasilce pri delu. Hvala mu ! —nc. Iz št. Vida pri ZatiĆIiil 20. avgusta. (Pokopališče v sredi vasi pri Zatičini.) Skoro pri vseh župnijah, kjer so bila pokopališča v vasi okolu cerkve, so politična oblastva in za blagor ljudstva vnete občine skrbele, da so se ona iz zdravstvenih ozirov iz vasi odstranila. Tudi v našem Št. Vidu je bilo v to svrho pregledovanje že pred desetimi leti, ker so se bili pokazali razni ne-dostatki. Takratni komisij on je mej drugim spoznal, da je prostor za pokopališče za toliko število mrtvecev veliko premajhen. Jednako se je pokazalo, da zemlja ni posebno pripravna za pokopališče, t. j. da ni taka, da bi mrtveci v desetih letih popolnoma zguili. Komisija je na lici mesta izkopala bila nad 10 let v gomili ležeče truplo, da se je o tem prepričala. Vender je še vse tako, kakor je bilo, ako-pram se je odstranenje pokopališča iz vasi takrat za prav nujno priznalo. Pokopališče je ondu, kjer je bilo, ter okužuje zrak še v obilnejši meri, kakor nekdaj; kajti veduo je več mrličev, ter se morajo gomile prezgodaj prekopavati itd. V nekoliko so nam Velikogabrovci odpomogli, ker so si napravili svoje pokopališče v Velikeragabru za celo Velikogabrovsko občino. Res je, da imamo sedaj nekaj več prostora za svoje mrliče, pa vender nikakor ne zadostuje, ter prej ne bode pomagano, da se bode pokopališče iz vasi odstranilo. Da bi človek pričakoval kaj od Županstva v Št. Vidu, bi se varal. Naj mi bode dovoljeno pripomniti, da smo v Št Vidu že tri leta, reci: tri leta brez pravega župana; kajti njegov čas je že pred tremi leti potekel — — — imamo Bogu in slavni c. kr. deželni vladi v Ljubljani bodi potoženo — — le nekega namestnika ali voditelja županstva po poslu je mizarček, ter sliši na ime Muli, te r tudi baje opravlja službo mrtvaškega ogleda v Za-tični. Ta človek sedi nepoklican na županovem stolu! Naj konečno povem še nekaj o našem miro-dvoru in njegovi uporabi v najzadnjem času. Povedal sem, da je kotnisijonalno dokazano bilo, da je pokopališčni prostor premajhen, še tudi potem, ko so Velikogabrovci priredili svoje pokopališče za celo svojo občino. Kako vender pride to, da sa urivajo oziroma usiljujejo mrliči iz Velikogabrovške občine, ki imajo svoje lastno in boljše pokopališče že nad 10 let — po tolikem času zopet k nam v Št. Vid; kajti pred kakimi 8 ali 10 dnevi so zopet dva mrliča od tam tukaj v Št. Vidu pokopali. Mar je to pravi red? Z ozirom na že premajhni pokopališčni prostor, bi naj se to ne dovoljevalo! Želeti bi bilo, da bi se pokopališče prav kmalu iz vasi odstranilo, ter s tem napravil v zdravstvenem oziru korak naprej. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj bi to jelo pospeševati, ter ob jednem napravilo potrebni red, da bi se pokopavali vsak na svojem pokopališči, t. j. kar spada v Št. Vid, naj se tukaj pokop u je, prebivalci Velikogabrovške občine pa naj se pokopujejo jedino samo v Velikem-gabru — ne pa v Št. Vidu. x—y. Od dtajersko-ogerake meje 17. avgusta. [Izv. dop. j Mej tem, ko se mi Slovenci bojujemo za obstanek naših šol, ko bo nam katera drobtina naših pravičnih terjatev po hudem boji izpolni, zdihujejo naši bratje Hrvati v Med j emu rji pod nadvlado madjarstva. Učitelje je vlada pomad-jariia, ker učitelj, kateri v določenem času skušnje iz madjarščine ne napravi, je iz službe odpuščen. Tudi duhovniki morajo tega jezika zmožni biti, ako hočejo v Mudjimurji službovati. Učiteljišče v Ča-kovci je popolnoma madjarsko in hrvatski jezik (po nazoru Madjarov „ne bodi ga treba) kot predmet. Ljudske šole so dvojne, občinske in državne. Prve vzdržujejo občine, plačujejo ter nastavljajo učitelje, katerim zapovedujejo občiuarji navadno po svojem župniku, kot nadzorniku šole. Ako je župnik madjaron, mora biti tudi učitelj, ker vlada krepko podpira takega župnika, faranom pa je vsaka beseda župnikova sveta in joj! učitelju, kateri potem v župnikov (vladin) rog ne trobi. V šoli se moli, poje itd. v madjarskem jeziku, dasi je učni jezik hrvatski. Učencem, najbolj veščim madjarščine, delš se po župnikih državne premije, navadno denarji (Judeževi srebernjaki!) Učno tvarino določuje župnik, ter s komitatskim nadzornikom udriha neredko po najboljšem učitelji, kateri se župnikovim poveljem slepo ne vdajo. Komitatski nadzornik mora torej navzlic zdravim pedagogičnim načelom, navzlic svojemu prepričanju, navzlic pravičnemu postopanju učitelja župnika (madjarona) slušati, da se ne zameri njemu (vladi), da ne zgubi svoje službe. Tako je stanje občinskih šol t Medjimurji pod župnikom madjaronom. Na večih krajih ustanovila je uže vlada državne šole. Te šole vzdržuje vlada, nastavlja in plačuje učitelje ter jih nadzoruje. Državne šole ustanavlja vlada navadno tam, kjer je župnik od- I W" Dalje v prilogi. Priloga „Siovenskemn Narodu* St. 194 24. avgusta 1889. ločen Hrvat, tedaj nasprotnik vlade. Nahajajo se torej fare, kjer je zraven občinske tudi državna gola. V te šole pošilja vlada neredko učitelje, ka teri le madiarski govore, ker v teh šolah se vsi predmeti v madjarščini predavajo, dasi otroci le hrvatski umejo. Veronauk — ako ga župnik v takih šolah učiti neče, predava učitelj. Ni težko uganiti, kako sadje v taki šoli zori. Državne šole obiskujejo otroci od vlade zavisnih, vladnih in vladi prilizujočih se starišev, kjer pa občinskih šol ni, morajo vsa deca državne Šole obiskovati. Uradni jezik v Medjimurji je seveda tudi mad-jarski. Občinski notarji (pisarji) so neredko jedini v občini, ki so vešči madjarščine. Oni izterjuje davke in poslujejo občini. Občinski predstojniki tedaj podpisujejo uloge, ne da bi jih razumeli. Vse občine (v okraji) volijo okrajnega sodca mislim, za G let. Ako jim ne dopada, volijo potem drugega. Sodeč nekega okraja je s svojim postopanjem zakrivil, da ni imel upanja več voljen biti. Pa kaj se zgodi! Notarji skovali so za svoje občine neko prošnjo, katero so občinski zastopi z veseljem podpisali, ker 8e jim je baje reklo, da je prošnja za znižanje davka. A ni bilo res, prosili so v nji vlado, naj jim dosedanji sodeč na dalje ostane. To čudno do-godbo povedal mi je pošten mož. Lansko leto izdal je minister komunikacij uknz, da se imajo vsi napisi v tujih jezikih na železnicah odstraniti in z madjarskimi nadomestiti. Potoval je baje sam po deželi, da se o izvršitvi svojega ukaza prepriča. Zgodilo se je, kar je ukazal še na števil-niče železničnih ur prilepili so čez nadpis „Prager Zeit." bel papir, da ne bi ministra žalili. Pisma iz Pariza. fPiše A. Bez en Se k.) VIII. 9. avgusta. (Trokadero. — Pariške zabave.) Na desnem bregu reke Seine leži na malem holmu, ki se polagoma vzdiguje proti severu, velikanska palača Trokadero. Ta stoji ravno nasproti Martovemu polju; o njej in njenej čarobnej razsvetljavi sem že govoril, ko sem opisoval šahovo slav-nost. Danes pa si poglejmo bliže to palačo, a pred vsem prekrasni vrt, ki se prostira pred njo do same reke. Ves park je razdeljen na četiri dele s širokim drevoredom od mosta Jenskega do glavnih vrat palače. V sredi drevoreda so umetno napravljeni vodometi in slapi. Precej pri uhodu na levo in desno so nasajene vsakovrstne vinske trte, na katerih je že videti lepega grozdja. Do njih so umetni vrti, pri katerih so poskušali svojo veščino vsi bolj znameniti vrtnarji francoski. Po vitih so postavljeni paviljoni in šotori za senco, izdelki dotičnih tovarn iz Pariza in provincije. Mej njimi se nahaja dosti praktičnih, posebno oni od železnih šibic in s platnom pregrnjeni, katere je lahko prenašati po vrtu in postavljati po volji. V oddelku za rožno kulturo je lepih rož, prijetnega duha; onega rajskega duha ni kot je v bolgarskih rožnih vrtih pod Sipko, na pr. tam v Kazanliku, v Karlovem itd. Kultura rože je tukaj seveda desetkrat večja, a podnebje je pod Balkanom ugodneje. Razstava v Trokaderskem parku pod milim nebom deli se v pravo za pravo na dva oddelka: 1. vrtnarstvo (horticultura); 2. drevesnice (arbori-cultura). V poslednjem oziru je najzanimiveji paviljon vod in gozdov (pavillon des eaux et forets). Pa tukaj ne smete misliti na kak mali paviljon, kakor so na pr. tisti, v katerem igra na trgu vojaška godba, ampak to je veliko poslopje, postavljeno iz samih debelih gozdnih dreves, pa to iz dreves vsake vrste, ki rasejo po francoskih gozdih. Kadar se približaš poslopju, diši kaj prijetno gorski duh smreke, jelke, bora itd. Komaj si zapustil šum in trušč po ulicah in razstavi, čutiš se najedenkrat, kakor da si v planinskih vrhovih. Da bode fantazija še bolj živa v tem oziru, gledaš po hodniku na desno in levo skoz okna umetno posnete planinske vrhove, šumeče reke, vodopade itd. To je napravljeno v malej obliki, a dava lepo perspektivo. V sredi gorskega paviljona so postavljene pile, katere goni voda; te pilijo debele in tenke deske pred očmi gledalca. Ta prezanimiva stavba je delo Gavffiera, glavnega šumarja, in arhitekta Leblanea. Vse je napravljeno tako naravno, je tako priprosto v pojednostih, a jako umetno in velekrasno v celoti. Celo poslopje objema 1600 kv. m. Še druge jedne zanimivosti ne smem pozabiti, namreč akvarija, ki stoji že od zadnje razstave 1. 1878. Podoben je na prvi pogled kakej podze meljskej jami s stalaktiti in stalagmiti. Ko prideš notri, vidiš pred seboj dolg podzemljsk hodnik držeč krog in krog jame. A na desno in levo temu hodniku so velika okna z debelimi šipami, ki odpirajo pogled v vodnjake, neposredno do šip napravljene. V njih gomazi vse polno rib in ribic. To je življenje pod vodo, o katerem mi, ki se ne prištevamo k dvoživcem, ničesar ne vidimo niti ne verno. Ribe plavajo v celili procesijah okolu, sedaj v jednem potem v drugem pravci. Jako mično je gledati male ribice, ko se igrajo. Ni se skoro moči nagledati in načuditi tej živosti in temu podvodnemu veselemu življenju. Ta „aquarium" služi sedaj za znanstvene namene pri študijah rib in drugih povodnih živalic. Omeniti mi je Še paviljona od koruze. Vse je napravljeno od one amerikanske turšice, ki ima dosta silna stebla, a sestavljeno je tako okusno, da se moraš čuditi kaj vse se da od te koruze narediti. Pri tem mi prihaja na um stara pesen: „0 kukuruz, o kukuruz . . . itd." Za okrepčanje telesa je skrbljeno z različnimi gostilnicami; mej njimi jedna draga francoska, pa še druga pod firmo Victoria, kjer se točijo avstralska vina. Razgledoval sem si tu reči, katere sem tukaj opisal, celo popoludan. To je bila prijetna pre-memba, sprehajati se po hladnej senci iu čistem zraku, ko sem že toliko dni j hodil po ulicah, po sobah in salonih. Pogledal sem si nazadnje samo palačo Troka-dersko, v katerej so muzeji s starimi in dragocenimi predmeti. — O teh pa drugokrat, saj spet obiščem Trokadero ob priliki velikega koncerta v nedeljo, pri katerem bo sodelovalo 1800 pevcev. O različnih drugih zabavah, glediščih in športu povem ob svojem času. Isto tako o kongresih in o večerinkah ali soirejah pri raznih ministrih in pri predsednikih kongresov. Danes sem povabljen na soirejo pri g. ministru javnih del (Ministre des travaux publics). Povabilo je osobno in izdano od g. ministra za jedno z njegovo gospo Yves Guyot. Ta soireja se da od njih na čast kongresu francoskega društva za napredovanja nauka (association frangaise pour V avancement des sciences.) Domače stvari. — (Najvišji dar) Presvetli cesar podaril je tukajšnjemu bolniškemu podpornemu društvu po-močnih uradnikov kot ustanovni donesek 100 gold. — (Prepovedana svetnika) C. kr. mi-nisterstvo za uk in bogočastje je zaukazalo z odlokom od 9. septembra 1887. št. 16964. da se morata svetnika Ciril in Metod iz vseh šol odstraniti. Komentara ni treba. — (Grof Karo 1 Hohenvvart,) predsednik najvišjemu računišču in državni poslanec pride v ponedeljek na svojo grajščino Ravne na Notranjskem. — (Načelnikom zdravstvenega zastopa) Brdskega okraja voljen je bil dne 21. t. m. g. Janko Kersnik, graŠČak in notar na Brdu, namestnikom pa g. Jurij Škofi c, posestnik Št. Vidu. — (Duhovniške spremembe vLavan-tinski škofiji.) Gosp. Anton Potočnik, provizor v Razborji, imenovan je župnikom v Razborji; g. Fran Slavič, kaplan pri Veliki Nedelji, dobil je župnijo sv. Antona na Pohorji; g. Jos. pl. Pol, kaplan v Laškem trgu, gre za kaplana v Šmarje; g. Jože Roštohar, kaplan v Šmariji, za provizorja v Zdole; g. Alojzij Vojsk, kaplan pri sv. Marjeti tik Ptuja, gre za kaplana k Veliki Nedelji; in g. Anton Drozg, kaplan pri sv. Marku nižje Ptuja, pride za kaplana k M. D. na Gori. Novomašniki: g. Alojzij Šuta pride za kaplana k sv. Marjeti; g. Alojzij Urban k sv. Marku nižje Ptuja; g. Fr. Gunčar k sv. Lovrencu na Pohorji in g. Martin Medved v Laški trg. — (Trgovina z očuico ali planinko.) V Dolenjem Logu pri Bolci stoji tik ceste hiša z napisom „EdelweisBhandlung des -lakel". Iz te hiše razpošlje se vsako leto mnogo sto tisoč očnic po svetu. Trgovina z očnicami dobro uspeva, toda ako pojde to tako dalje, bode kmalu izginila ljubka oč-nica z vseh naših planin, kajti trgovina vrši se uprav roparski, pobere se vse, kar se dobi. Na slavni Črni prsti je očnica že sedaj velika redkost, .lakel v Logu zasluži na leto nekda 3000 gld. pri tej trgovini, dva druga po 10O0 gld. Rezijanci prinašajo kar cele koše očnice in 1000 cvetk plačuje se po 50—60 kr. Kupljene cvetke ločijo se po lepoti in velikosti in dajo potem v stisk. Razločujejo se za prodaj 4 vrste očnic. Tisoč cvetk najlepših očnic štev. 0 prodaja se po 10—12 gld , štev. 1. po 3 do 4 gld., Štev. 2. po 2—3, štev. 3. po 1 — 2 gld. Jakel je blizu svoje hiše posadil več tisoč očnic, da bodo razcvele. Z višin v uižave presajene očnice se ne drže dolgo, k večjemu jedno ali dve leti. Cvetke tudi neso tako lepe, kakor na planinah, barva je medla in bolj zamazano-bela. — (Državna železnica) izdala je lično, z mnogimi podobami (Solnograd, Inomost, Trbiž, Ljubljana; Belopeška jezera, Benetke, Rim i. t. d.) okrašeno knjižico, v katerej so razni vozrd redi in cene dotičnih veznih listov za potovanje v Italijo, Švico in na Francosko. Knjižita dobiva se brezplačno. — (Gorelo) je dne 21. t. m. popoludne v vasi Negastern fare Moravske. Trem gospodarjem je uničil požar vsa poslopja in poljske pridelke. Zanetili so — kakor navadno, otroci. — (Vabilo k predstavi,) katero prirede dijaki v nedeljo dne 25. avgusta v godbeni dvorani gospoda B. Degischerja v Mengši. Igralo se bode: „Nezgode starega samca", burka s petjem v 3. dejanjih po J. Nestrovu poslovenil J. M. P. Ustopnina: 1. prostor sedeži po 30 kr. II. prostor 20 kr. Začetek točno ob Vj8. uri zvečer. K obilnemu obisku vabijo dijaki. — (Strelsko društvo v Škofji Loki) priredi v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja Franc Jožefa L dne 25. avgusta t. 1. na Štemarjih: 1. Streljanje za dobitke. 2. Koncert. 3. Ples. Pri veselici svira godba c. kr. 17. pešpolka baron Kuhn. Začetek ob 2. uri popoludne. Ustopnina za osebo 30 kr.; za rodbino nad trt osebe 1 goldinar. — (Povabilo h konjski dirki) v Ljutomeru v nedeljo dne 8. septembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne. Dirkališče: Cvenski pašnik. Vspo-red vožnje: I. Vožnja s prvenci; 2krat tir okrog = 2 km. uloga 2 gld.; jednouprežno. Za kobile in žrebce III. in IV. izrejevalnega oddelka na Štajerskem, ki še niso dirkali; starost 3—5 let. Dosežni stup kilometrov 500. I. državno darilo 35 gld.; II. državno darilo 25 gld.; III. darilo Zgornje-Radgonskega okraja 20 gld.; IV. državno darilo 15 gld. II. Vožnja s konji za pleme; 2krat tir okrog =2 kilometra, vloga 2 gld.; jednouprežno. Za licencirane žrebce in kobile III. in IV. izrejevalenga oddelka na Štajerskem; starost 3—8 let. Dosežni stup metrov 500. I. državno darilo 60 gld.; II. državno darilo 35 gld. III. darilo Ljutomerskega okraja goldinarjev 25; IV. državno darilo 20 gld.; V. državno darilo 10 gld. III. Dvouprežna vzorna vožnja za avstrijsko - ogerske konje. 3krat tir okrog = 3 kilometre; uloga 3 gld.; z zgubo uloge. I. Prvemu častno darilo, podeljeno od gospoda načelnika dirkalskega društva v Ljutomeru. II. Drugemu častno darilo, podeljeno od dirkalskega društva v Ljutomeru. Določila: Naglasila za dirko sprejema gospod Matjaš Žemljic v Ljutomeru do 7. septembra t. 1. dopoludne: naglasiti se zna ustmeno ali pismeno; ob jednem se mora rod, pleme, in starost naglašenega konja izkazati ter uloga uplačati. Naglašeni konji se morajo z imenom naznaniti. —■ Konji, kateri nimajo nobenega imena, dobijo taisto od odseka. Konji, ki so naglašeni za vožnjo v II. oddelku (vožnja s konji za pleme) morajo se dne 7. septembra t, 1. ob 2. uri popoludne postaviti na dvorišče tukajšnje žrebfarne, da se pcpišejo. Najmanj pol ure pred začetkom dirke morajo se vsi za dirko naglašeni konji na dirkališče postaviti. Pri vožnji veljajo pravila Dunajskega dirkalskega društva. Dirkarsko društvo v Ljutomeru, dne 11. avgusta 1889. Za odsek: Franc baron Mac Nevin O k e I y, načelnik. — ( R a z p i s a na^ je služba druzega učitelja na dvorazreduici v Mirni z letno plačo 400 gold. Prošnje do 8. septembra. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 23. avgusta. Ob 6. uri popoludne bil je pri cesarji obed, katerega so se udeležili šah s spremstvom, kralj Milan, nadvojvoda Karol Ludovik, njega soproga, perzijski poslanik itd. Zvečer bil je šah z nadvoj- vodo Karolom Ludovikom, njegovo soprogo, nadvojvodinjami Marijo Jozefo, Marijo Terezijo in Marijo in z nadvojvodami Ferdinand, Viljem in fUiner in s kraljem Milanom v dvorni operi, kjer se je predstavljal balet „ Excelsior". Feterburg" 23. avgusta. Foslanik grof Wolkenstein odpotoval je danes v inozemstvo. Strassburg" 23. avgusta. Cesar podelil mnogo redov. Zupan Bock dobil k svoji uradni obleki zlato verižico. Vrhnika 24. avgusta. Dijaško veselico počasti mej mnogimi drugimi tujci slavni naš pesnik Simon Gregorčič. Dobro došel ! Slava! Dunaj 24. avgusta. ,,Wiener-Zeitung" : Cesar imenoval ravnatelja Ljubljanske kaznilnice, Maikoviea, nadravnateljem moške kaznilnice v Mariboru. Budimpešta 24. avgusta. Časopisi pozdravljajo imenovanje Emeriha Josipovica ministrom za Hrvatsko. Metz 24. avgusta. Cesar in cesarica po noči nazaj potovala. Mesto sijajno razsvetljeno. Cesarska dvojica povsod burno nazdravljena, poslovila se je od velikega vojvode badeuskega in od namestnika, katera sta se vrnila v Strassburg. Bazne vesti. * (Ruski pisatelji.) Ruski pisatelji so navadno jako dobru prodali literarno lastnino k nj i -goprodajavcem. Turgenjov ie malo pred smnjo prodal literoturuo lastnino knjigarju Glazunovu za 80 000 i uhljev. SČedrinu jo ponujal knjigar Dam-nov za 00 000 rubljev za literarno lastnino, a se kupčija ni bila dognala. Literarna lastnina Gogo-Ijevib del se jo bila prodala za 60 000, Puškinovih za 85.000, literaturna last del Nekrasova pa za 15 000, Žukovskega za 5000, Goučarova za 35000, Odtrovskega za 10.000 (za 1. izdajo), Aksakova 3000 (za 1. izdajo) in Meja za 1000 rubljev. Nedavno je Gljeb Uspenskij prodal svojo literarno lastnino gg. Pavlenkovu in Sibirjekovu za 25.000 rubljev. Ta dva zalagatelja priredila sta ceuo izdajo del Uspen8k«jga, ki se je v jednem letu razprodala v 10.000 izvodih. Še bolje nego omenjeni klasiški pisatelji so pa s pisateljevanjem si gmotno pomogli pisatelji šolskih knjig. Tako je za lastninsko pravo učne knjige v aritmetiki Evtušenskeinu plačal Polu bojarinov 50 000 rubljev. Knjigar pa le ni imel zgube, če tudi je lastninsko pravico tako drago plačal, kujti te knjige se je prodalo že blizu milijon izvodov. Le to je obžalovati, da mnogi ruski založniki, ko dobe lastninsko pravico, knjigam postavijo previsoko ceno, če tudi bi ne imHi manj dobička, če bi knjige ceneje prodajali. Lastninska pravica v Rusiji traja petdeset let po smrti pisatelja. Pozneje pa sme dela njegova vsakdo izdati. Za Puškinova dela je že potekel omenjeni čas in je jim potem takoj cena jako pala, ker so tekmovali v ceni razni založniki. * (Nov hitro streljajoč kop) poskušali so pred nekaterimi tedni v Plznu. Zgradili so si kočo iz litega železa in strelali iz daljave v njo, da se prepričajo, koliko debelo ploSčo, da prebije. Prvi poskusi bili so ugodni. Top jo i/, litega železa in meče 4 kilograme težke kroglie in prebije prav blizu 14 centimetrov debelo ploščo. Ustreli top 20krat v jednej minuti * ( S a m o de 1 u j bc i čedilec čevljev.) V Berolinu postavili so na nekaterih mestih samode-lujoče čedilce čevljev. To je nekak avtomatični stroj Če vanj vržeS denar z* deset vinarjev, pa ti a troj osnaži in jeko svetlo zlika čevelj. Osnovala se je akcijska družba, ki si hoče izkoristiti novo i/.najdbo. Poslano. Opozarjam, da v „Slov. Narodu" se priporo-čujo^i „živinozdravnik" nt nikaki živinozdravnik, temveč neki navadni niazač Polanšek, kateri nema ne pravice živino zdraviti, a še manj se imenovati živinozdravnik. pavl gkaiej meutni /.ivinozdravulk. MiHi^nlt'1 nit. 0|»n/.«>lim Proti slabosti želodcu in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „ S eidlit z-p ra šk i " zelo odlikujejo od družili sredstev, » svojim prebnvljenje pospe-Sujočiiu in želodec okrepčujočiui uplivom. Cena škateljiei 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(5">-il) saras____w»—^t^r MtOJjl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. «5 Zahvala. Podpisani odbor, izvršujoč preprijt tno dolžnost, zahvali se presrčno slav. vodatvu „Zaveže požarnih hramb za Kranjsko-, bratom tovarišem požarnih hramb, kateri so se od blizu in daleč v takem Številu udeležili dne 15. avgusta Blavnosti desetletnega obstanka prostovoljne pož. hrambe Kranjske, deputacijani slav. društev vetera-neev, čitalnice in bralnega društva, c. kr. uradnikom, na čelu z g. c. kr. okr glavarjem J. Merk-om, ki so tako mnogobrojni dokazali naklonjenost temu društvu, nailalje slav. mestnemu zastopa, na čelu z g. županom Kar. Ša vn i kom , kakor celemu prebivalstvu Kranjskega mesta, kateri so vsi pripomogli k tako sijajnemu izidu za tukajšnjo prostovoljno požarno brambo toli pomenljivega praznika. V Kranj i, v avgustu 18-*J>. Za odbor: Peter Maver ml., Karol Jager, tajnik. načelnik. T ta J cs i : 23. avgusta Pri ^lnlf« i i Knittel iz Inomosta. — VVeiler. Gno-stollo, Ara. Albori, Cijak, Douijaggio iz Trsta. — Braud, Fleisclmer, Kosovitz, Diran, Pokornv. Huser, Zett, Kamor I Dunaja. — Schaffer iz Grmiča. — Frank i/. Maribora. — Ileilborn iz Kirschberga. — Dimkar iz Hanaiia. Pri Nlouu i Kral iz Prage. — Stritol i/ Starega trga. — Likoser iz Trsta. — VVunderl iz Klostern« uourga. — Bodenstein, Triob z Dunajb. — Schvveiger iz Starega trga. — Benerajo iz Belega grada. 'IVziie cen<* v IAj u Biljar i dne 24. avgusta t 1. 1 crl. it, rf. kr. Pšenica, hktl. H ;>o »peli povojen, kgr. I— HI Kož, r 83 StiroVO maslo, „ |— 781 Ječmen, 4 33 Jajce, jedno : . , . — tfj Oves, „ 2 89 Mleko, liter .... — 7| Ajda, n . . i 4 Hl<. Goveje meso, kgr. fi) Proao, Koruza, 4 88 Telečje — ftO * 4 86 Svinjsko „ — :')(N Krompir, I.eča, _ . . . 9 32 Koštrunovo „ „ — 32 12 — Piiaueo...... 30 Grah, n 18 — — 15 Fižol, M 11 _ Seno, li>0 kilo . . . 2 28 Maslo, kgr. . 85 SlalUH, „ „ . . . 2 3* M a nt, * * __ 70 Drva trda, 4 □metr. 6 40 Spe h tri sen n * : 56 mehka, 4 4 15! Meteorologično poročilo. - Ca« Opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturu Ve. i M°- i : Ne.ho | krma v U'M'I 1 UJIU. J 1 « SO (M 71 zjutraj 2. popol. '-. zvečer 78i*6 mm. 785*8 mm. "34 9 mm. 18 8" 0 18 8" 0 16 8" C sl. svz 1 d.jas. 9 nOm*. j si. SV/..' Odi. sl. r»h. ool. i dežja. ; 1 1 1 Srednja tuiuperatura 181", za 0,2" pod nurtualnm 3^XXXSJ=C$e&2a::<3L 'borza dne 24 avgusta t (lavirno relegrafično poročilo.) včeraj — gld. 88'AS 84-75 109 90 9950 907 •— 805*60 119-20 Papirna renta Srebraa renta ... Zlata renta...... 6°/, marčna renta .... Akcije narodno banke. . . Kreditne akobti..... London, ... srebro........ Napol......... C. str. cekini . . Necaftke marke..... 4°/o državuo treAke is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1M14 Ogerska zlata renta 4°/0......99 Gigerska papirna renta 5u/0 . ... 5°/c štajerske »emljisč. odvez, oblig. Donava reg. Hrečke 5u/0 . . 100 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4'/,°/n zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. P.ndoifove srečke..... 10 ., akcije anglo avstr. ba ike . . 120 ,, Trammway-druat. v«lj 170 gld. a v. gld. 9-45 — „ 5-63 — , 58'9J|i/i — * 260 gld. 131 gld. 10*) . 174 „ 94 121 119 184 ao 128 228 daDefe 83- 75 84- 70 109*95 yy-5o 907*— 804 75 i 1H-20 .♦•46 bH3 r>8 20 75 ar. 90 90 25 25 25 50 10 i tm— G LAV N O SKLADIŠTE IVE najfiistlje lužne KISELICE kateri jo kot zdravilni vrelec že voc sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebuvil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno je za otroke, pre-(11-8) bolelo in mej nosečnostjo. Najboljil ilijetftičnu in osrcževalna pijača. Henrik Mat toni, Karlsbad in Dunaj. Salonski karuselj P. n. občinstvu, Častitim rodbinam javljam tem, da sem postavil svoj karuselj pod in se vsem najudanejše priporočam (681-1) vulgo „Heide". i + H*l.*l|Aii I^O + lVl . . .■. . * . « . . ... . . •■• Srbske naroflne pesmi o boju na Kosovem, Iz zapnSCine Ivnnn Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala .NarodnaTiskarna*1 iss'.». Knjižica bode gotovo vsa-komn, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v rNarodni Tiskarni"1 v Ljubljani za ceno 30 kr., po poŠti 32 kr. kilAl A A A m m «w «x» «r* m mn Najboljša Brnska sukna ra/.posilja po tovarniških cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF Brnu. V, h *■ l e g u n I u o jesensko ali zimsko moško obleko /.adosri je 1 »drezek v dol ifosti 3-10 metra, to jo -1 Dun. vatli. 1 fidio/.ek velja; ^gl.l.SO i/, navadu.-■T gl. 7.75 iz fine T g|. lo 5(1 iz jako fine *Vr| f~gl.12.lo iz najfinejše"** [621) |»ri.stiie (4) ovčje volne. Nailalje so v največji izberi: a svilo pretkana grebenasta Mikim, blago za ogrt iče, pal inersron iu boy za zimska lllknje, Inden za lovce in dkonoiae, peruvienne In tos-knig »* sab.tiske obleke, — inkno /a lenske obleke itd. y.-.i il <>l>ro liln^o i» I o« no lirein 'iislu/Un. (Spretne tkalke /uslužij.i otjdtl du 1$ gld. iu Vfifi na teden.) (H87-ft) I lili —lllfllU— ■ ■Hlllllll lllllf—IH III lil« Mlill lilllllllllfllP ^0m P" J. ANDEL-a no7oiznajdeni prekomorski prah umori ■tenloe, bolhe, ščurke, mole, mahe, mravljinec, prešičke, ptične črviee, sploh vse žuželke ekorfij nenaravno hitro iu gotovo tako, da od *. uže I k i ne zalege ne ostane nobenega sledu. Dravi prašok se doniva v prodajalitiel pri cTnem x>šh*ii*'b 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (612—3) Uzorci 1 •v *vse kraje franke. Sukneno in modno blago od na,cenejše do najfinejše baze za Jesensko in zimsko potrebo razpošilja tudi zasobnlkom po tovarniških cenah, oeneje nego kjer al bodi zaloga ^14—*2) C. I Gorica Schwarz-a Svitava (Moravsko) i Zvvittau (Mahren)], Mtr. 8'io blaga za celo obleko .... gld. 6B0 Mtr. B' 10 močnega volnenega blaga , . . gld. 680 Mtr. 3*10 močnega finega volnenega blaga gld. 9-— Mtr. 3-IU finejšega volnenega blaj-a . . . gld. 13* — Mtr. 310 najfinejšega volnenega blaga . . gld. 15 60 Mtr. -2-10 blaga za zimske suknje, zadosti za zimsko suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 9, gld. 11 in več. Mtr, 170 za celo suknjo iz lodna, naravno nopremoč- ljivo, gld. 8*6,0, gld. 4 50, gld. 560 in več. Crno sukno za salonske obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena podklada po vseh cenah od 80 kr. meter navzgor. Žensko sukno za ženske obleke, ženski loden, ogrinjala iz Himalayske volne ,0/4 velika od 3 gUb navzgor. Sploh izdelki suknenega in modnega blaga. — Cenllnlki zastonj in franko. — Za gospode krojače nzorčne knjige nefrankovane. Dva dijaka spodnje gimnazije ali ljudske šole vaprejme v stanovan|e («33-2) Is/L. IKISLpel, sobni slikar, Poljanski* eettta St. :t.~>. [ iTia lovsko sezono!? £ Največjo izber orožja pod jamstvom za dobrino in strel, kot lovske in salonske pnike, revolverje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po ceni 1605—4) FRAN KAISEH. puškar in prodajalec orožja Ljubljana, Selenburgove ulice. Posebno se opozarja na pnike lastnega izdelka. — Poprave se najhitreje in najceneje izvrše. i J 3 « « i i ir Dijaki ~w vsprejmejo se za bodoče šolsko leto pri gospodu Mllavri na sinrem trgu Ml. It O, II. nadstropje. (6r>7—2) Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrumbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-^4) S Dra Retau-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim ponkom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki w Verlags-Magazin R. F. Bierey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 84" in v vsakej knjigarni. Prav lepa in dobra dobiva se pri (028—3) JOŽETU KOBE-tu poleg nunske cerkve v Ljubljani. i i i \ prodaja (671—2) 9 J Anton Mizzan v Pazinu (Istra). I ■ 'iur isi rij;iii*34<' | i) t) i) I avstro-francoska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. J proti elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na Dunaji, I., Wipplingerstrasse št. 43. Imovina cLrTj.žfbe: j 9 milijonov gld. avstr. velj. | 2 milijona gld. avstr. velj. I>rnžl>a zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah: Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljeneem Zavarovanje za doživetje, pre-skrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek ne izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost. Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah iu z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. Zastopstva družbe: V BuflliupeHti: Wiene-gasse 8 in SehifFgasse 2t v Oradci: Albrechtsgasse 3; v Ino* mostu: BahnstraBSe, HOt.-l „Golđenes Kcliiff"'; v Ltovu : Marijin trg 9, nova; v Pragi: Vaclava trg »4; v TrNlu: Via S t. Nioolo 4; na Duuajl: I., HoheustatlfdOgasse 10. V vseh mestih in ve'čjlb krajih avstro-ogorsko monarhijo nahajajo so glavno in krajne agenturu, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pO I o ter prospekte zastonj ju vsprejetnajo savarovanja, (43 - «) klavni zastoj v j ubijani. Selentourar©ve ulice št. 3, i»i i g. JOSIPU PltOSsENCVii. a) proti škodam, katere napravijo požar a i strela, parne ali plinove eksplozijo, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznoijem pri stanovanjih in gospodarskih pbslopjth, tovarnaii, strojih, mohilijah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, pri živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi onenj ali strela ob letvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih) d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhimi. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še iii pričelo, a so bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar ho uričtie. Za čas stavbe priporoda Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo nizki ;«*«»■■ i okove za okim in vratu., štorje za štokodoranje, Vsi stroji za kmetijstvo invinstvo! Olivne Mtlukalillce in olivni mlini ] najnovije knn-Vinske in Kinin«' si isU a I nioc J strukcije v ra-,- <*ru%4lni mlini in smlni mlini i mn velikostih. Mlatilnice, čistilnice, £epli, robkalnice za tar&ico, sejalnice, plu^e itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnloe za krmo v Daj večji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. IG. HELLER, VVIEIM, Praterstrasse Nr. 78. Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevani« zastonj iu franko. (120-17) Prekup:em najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. Deželna lekarna i „Pri Mariji Pomagaj" Jj v Ljubljani, Mestni trg št. 11 "j Ln«07ika Brečel-na Prva in najstarejša alopatičiia is homeopatična. lekarna na Kranjskem. Z a I O g n vseh dosedaj preverjenih tu- in inozemskih medioinično-farmaoeu-tionih preparatov in specijalitet. Priporoča so p, n. občinstvu opozarjajo na nekatere svoje preverjene in z gotovim uspehom pre*kušene specijalitete in sicer: \r |„ nlkiMivu tndl voda za pego imenovana, služi za go- Votla /a cisrenje olna/.a. tovo in popolDOl 0JpWfo vsako nečistosti kože kakor: pofj, nmzulov. ogercevj rudečice obraza, grint in drugih nečistosti kože. Polt ohrani torej vedno belo, gladko, čisto in nežno; daje obrazu mladostno barvo, in sicer zaradi tega, ker so od kože odluSčijo neznatne luskine, in tako postane bela, nežna in sveža. Navadno so odpravi vsaka nečistost polti, če se rabi 16- do BOkrat. Otroci jo ravno tako lahko uibijo kakor odraščeni in se za neškodljivost te vode jamči. - Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr. 7 in čopičem" vkupe volja 40 kr., % dvanajstorico pa 2 gld. S PlW&ftAii ka ki.ria očesa. * ■» *******JSJR^M^ ravno isti od mene napravljen, pa f Flaster «a ki.rj» ..»sa. *gtf}W. wWt velja samo 40 kr. \\ PouiiiiA Je najreelnejso sredstvo, dc KepjiilO _slv^1 Lase naredi mehke, 7 P° dr- Heiderji, s proporcionalnim dodatkom salicilno-AUl 111 1" 'lM K kislega natrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Potem pa imam se rodeči, rujavi in črni vegetabilični prašek, vedno svež v zalogi. — Skatljica velja 80 kr. Poleg tega dobi se vedno: iiiiMiieluieini iui»a. »lineč« puuiatle, olja aa levse, rasni pristni angleški in Francoski parTiimi. Pariški prašek y.» 9l — i ~ Po poŠti se razpošilja dvakrat na dan. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI < je izšla knjiga: Otci in sinovi. Kuski spisal J. Tur«enev. Preložil Iv»u Ciornik. , Mala 8*, S67 stranij. Cena 50 kr., y< pusti ."S5 kr. Razglas. i>infc !#. Beptenibra bo v 3*l'«*Nhi pri železniški postaji v Medvod ali Vsakemu vremenu kliibujoče patentovane LUDOVIKA CHRISTA Line na D. so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materija! za pleskanje poslopij, klubujejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših pešeenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve. Zaboj za poskušnjo gld. 1.60. Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. (330—16) Zastopnik za Kranjsko: F. I*. Vidic J. Cvajner Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moške obleko v dvajset različnih barvah, katerim ne škoduje pranje, (Jo cm široko, I cela obleka 61 , metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da so preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le dobre itnf.v z 3-10 m za obleko.....gld. 8-10 it m h ..... „ boljšo obleko . , . „ 310 3-10 3.10 8110 3-10 3-10 310 310 3.10 fino jako fino obleko 3.50 6.— 6.— 7.80 8.60 9.— 9.60 10.50 12.60 14.— 16—20 za najfinejšo obleko gld. Nnjizvrstneje Brnsko blago za suknje: 2'10 m za ogrtač..... 210 ,, ,, fini ogrtač .... 210 „ „ najfinejši ogrtač . 1 kos francoski pioue-gilct . 1 .. »m (sport) gld. 6,30 8.40 12.60 1.50 2.50 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj so povo, kako vrsto se žolč. Brno, Zelny trli 13. Pošlje se le proti pr odpošiljat vi zneska ali proti povzetju. Uzorci zastonj in franko. (146—'26) Krojaške karte uzoreov nefrankovano. V večjem mestu na <>oren|skeiu, ob železnic ni postaji, Jedina ttii>«c;ir*iir«lcii liii[.ci|a v Ljubljani. Tapecirar 1 ANTON OBREZA in dekorater. J ( Selciiliurgove ulico št. \, , priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stole, otomane, garniture za galone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-pozuano dobro in brezhibno, kur gotovo priča moja razstava v Rudo I ti -nnmu, in stojim z ozironi na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsora resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovuni cenik in uzorce blaga, kur razpošiljam zastonj in franko. DR VALENTINA ZARNIKA IZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani. G i i I ifiji puma; m Gradci (kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole. Preskusen! penzijonat za :*o gojencev. Ixxa.ej3.telj 1«. voditelj: Grade«. Fran Scholz, (480—12) preskuseni gimnazijski učitelj. ;»>vx:<:o:co:coxoxccwxc»:<< v v v v v 1 y v v v v I Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvod ov, Adelajdin studenec, Hiliuska slatina, Fenska studenec, Hebski Franov vrelec, Hvgiea izvirek, Krnski vrelec, Fran-Josipova grenciea, Friedrickslinllsku grenčicu, Gleichenberški Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, Emin vrelec, Kološki jekleni studenec, Giesshiibler slatina, Flallskn jodova voda, Hunjudijeva grenciea, Karlovovarijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studence, Krondorfska slatina, Mari.jino-kopeljski križni vrelec, Preblavska slatina, Pinanska in Zajeclika grenciea, Radenjska slatina, ltakoczy grenčica, Rogntska slatina, kronin vrelec, Salvatorjev vrelec, Budimski kraljevi vrelec, Ijovico-arsenov studenec, močen in slab, Radgonska slatina, seltorska vodu, sv. Lorcnca jeklena slatina, Karlovovnrska studenčna sol, Manjeko-peljska in Hallsku jodova sol, Roncegno vrelec. IJilinske pustile, aEattonijeva mlakužna sol. .... Že 33 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni le sanitetni oblasti, temveč tudi p. n. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespoštovanjem —11) Peter Lassnik, Ljubljana. Tiskoviue o studen^uicah in l>roiSiii-o /.usiniij. 27 11712134 Lekarna ol>f-*toji /e nad. 150 let. LEKARNA poleg rotovža v Ljubljani poleg rotovža hkratu homeopatična lekarna. Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet. priporoča nekatere najboljše predmete: Anatherinska ustna voda Po 40 kr. naLir T>^-..rrl«.. (prašek za potresenje) za otroke in odrasle debele MMUtUjf -JT UV\ 1161 osobe. 1 škatljica 80 kr. Bergerjeva kosmetična in medicinična mila. Vijolino glicerinsko milo po 40 kr Glicerinsko milo Po 18 in 12 kr. ter Mandelnovo in peščeno milo itd. IY1 »i I i iw«u i ttrklr iz najboljših gorskih malin z izvrstno vonjavo, čist in IVJctlllUI I »UK popolnoma trajen. '/a kilo s steklenico 36 kr., 1 kilo 65 kr. HllieloVa Sladila kaVa (zdravilna kava). Zavoj SO kr FranCOSko Žganje l mala steklenica 25 kr., 1 velika 60 kr. Tvflmo* yn l'OIII'l l'il" ^* tvarog se rabi, da se pičena mesta malo M. V c»l MAn lv*Jlll*;0'*et'a za dame" imenovana, 1 steklenica velja Pomada za rast las po profesorji dr. Pithi, po 60 kr. Tinktura za lase, 1 steklenica 86 kr. Tinktura za kui *ja OčeSa po 40 kr. s čopičem vred. a Kolonjska voda v originalnih steklenicah po 60 kr. in 1 gld. TVT«lcw¥»a vino dobljeno neposredno, v steklenicah po 30 kr., 60 kr. IMcUU^a vino, iu ! gld i0 kr JVtala^a S killO |ll"°t.i PoraanJkanJu stasti do jedi itd. 1 flacou velja Malaga z železom fl%^tii% p°raanJkanJu krvi itd- ►Sladni cukrčki po 10 kr. in po vsakeršnih cenah. Pariški prašek za dame, bei in rude«, po 30 kr. in 40 kr. Salicilna ustna voda in zobni prašek, Jo^m0? gkatljica 30 kr., do sedaj neprekosljiva. Ne zamenjati s salicilno-kialo ustno vodo in zobnim praškom. o Trnntčpv . Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih odetal in ■ *%£ namiznega prta, s svilnenimi rosami, | ^x x gld. 4.-, Garnitura iz jute 2 posteljni odetali in namizni prt reaami gld. 3.50. Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. MOi Ostanki holiiiidskih posobnin preprog 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek gld. «.«©. Letna I ■ ogrinjala mm m II »/.! dolga gld. i.*o. I W ■i Konjske žobrako mm nuj boljši iziloluk, 100 oin. ilolga, 130 cm. ii-roka, »ld. I.SO. Ces. rumena fijakarska žebraka 1 komad gld. ii.BU. Tavarniska Brnsko sukno 1 ostanek 3*10 metra, za celo moško obleko, gld. »-75. Modno sukno 310 metra, velefino, za celo moško obleko, gld. 8.—. Letno grebenasto blago ki se sme prati, 1 ostanek za celo moško obleko, 640 metra dolg, gld. 3.—. Brnsko modno sukno 1 ostanek 310 metra dolg, za celo moško ohleko, gld. 5.50. Sukno za ogrtače najfinejšo baze, — za celi ogrtač, gld. 8.—. Priložnost nakupiti si Brnske ostanke sukna 1 ostanek za celo moško obleko, 3*10 metra, gld. -I.50. Uzorci zastonj in franko. |£ Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. Sff Elegantno oskrbljene karte uzoroev s 400 počrtl gospodom krojalklm mojstrom nefranko-vano. Ii xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx vsprejmejo se v Htrtnovim j<* n» CJluviieni trjru Sl. « v II. "nadstropji z zagotovilom izvrstne postrežbe. < *»* i t 3) Izpraznjene pla-čuje po najvišjih conah v vsaker-šnej množini (6oo) Ferdinand Plautx? (2) ■peeerljnk« trgovinu, V Ljubljani, ttiurf trg. RDeželno zdravišče ogatec Slatina. Sta jcrslto. Postaja jiiž. iel: Poticane. Tempeljski-, Styria-vreleo. Xr .sttjltfjd sloveča GlaibiritTfl slana kisla voda. Pitno in kopalno zdravljenje, ~~~~~~~~"~——- z mrzlo vodi, mlekom i. t. d. Sesija. Glavna indikacija: maj — oktober. H0]ozeI1 prebkvlj. organov. Priležno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. Zaradi I — .... ! kisline mnoge Tempeljski vrelec. 1 labom« o:-].'![-■', • >ti- jraGfcffigasMSMBBBBg— flsaafca H di-t etična pijača in pomešana rt vinom ali ovočuimi sokovi prijetna okrepčevalna pijača e Obe stii'lcii< iiiri dobivati se, in sicer, du Je ugodnojfe trošilcem, v originalnib zabojih, kakor tud •■ ;■<■$.!. mirnih »icklonicah in vedno z nova najMilnjoiiili v vseh boljših Špecerijskih nroilujaliiicali. il rague rijali in proilajalnicah mineralnih vod v Ljubljani, kakor tudi |io deželi ter pri ravnateljstvu v Nlntini na S|kmIi!|i' Ma|eMkem< 989—5) kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezfka popolnoma v besedi ir„ pisavi, vsprejnio takoj (662—8) c. kr. notar Hudovernik v Kranjski gori. je došla in se bode v nedeljo dne 25. avgusta popoludne otvorila. Stajalisče v Lattermannovem drevoredu. ~\7~ nedeljo 3 velike pro€fttave ol» 1., «. In H. uri popoludn«1. — OI> 4. In 8. nri nastop svetovnoznane krotilke zverin Miss IDUNA. Sonzaoijonalno ! Senzacijonaluo ! Velikanski kapski levi kot umetniki in ■ veliki muzikalicni čudoviti slon. = Vse natančneje povedo diovni listki. ZSZZ Za mnogobrojni obisk priporoča se najtiljudnejse 10*') ravufitefjstvo. Konji za pobijanje se kupujejo po najvišji ceni. Učenca lo do i-t let staregi, z dobrimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine, v s prejme takoj (670—8) trgovec z inešarum blagom na Vrhniki. Gostilnica s stanovanjem in potrebnimi prostori, dosedaj dobro obiskana, odda se na račun takoj ali o sv. Mihaelu pod ugodnimi pogoji. Natančneje poliva se pri ođđajalol samem v Kurji \ usi i». i«. 4. '«44—;{) Po soglasnej .sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična v, iravilnu stulen'nica pri vratnih, r.v lodcnili, iiioImii nili in oblHtnlh boleznih, pri luiiiini. liripnvoHli. nabijanji, posebno za otroke, pole; trga pa tudi .424—13, jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organ ionih in le* lod •(■ otožttjoiih primesi, (■lavna naloga % Ljubljani pri M. K. Mtipan-u; prodajajo ga nadale.: M. KaMtuer in .1. Klauer; V Kron ji : F. Itollni/.. (599 — 6) je priznano najboljši prašek za mrčese na svetu. Tu izključni izdelek tiriue J.Neumann &G.naReki je Jedino od „Soeiete ifiiliiile ti' tJisnlo- l(k.i<- V Parizu diplO- movano in aprobovano mrčese uničujoče sredstvo Glavno zalogo za Kranjsko se prodaja le v ploiu-hovunih ploweeviiia-Htili pusiculi h po .-piMom in varstvene zuainlto iztlelovatc« IJev. Ivan Luckmann v Ljubljani. K * n n n i S n X*%*XK*HXXXUnUUH*HKMUU*HXHl* Južno-Stajerska B Wl s sedežem To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost ulagateljev. Vsprejema uloge od vsakega in jih obrestuje po *4°A>; za uloge mladoletnih in za druge jednake hranilne uloge se izdajajo posebne obrestne knjižice. Daje poso itn posebno na zemljišča in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za «j>°/0ne obresti. Pisarno ima v Celji na Glavnem trgu št. 101 in uraduje vsak torek in petek od 9. do 12. ure pred-poludne. Po pošti se pa opravi vse vsaki čas. Obrazci za prošnje dobivajo se brezplačno od ravnateljstva, kakor tudi poštno-hranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev. (6i>2-2) Ravnateljstvo Južno-Štajerske hranilnice. 2nTgl cesarja, T osipa trg^u.- SOVO! Glaser-jeva NOTOl mehanična razstava Novo Hollol lii jo °;oiii lmii* Posebne pozornosti vredno! Novo došlo Mrtvaški sprevod IMJ. c. kr. visokosti cesar je vica. Rudolfa. Mehanično gibljiv! — Dunajski originalni posnetek! Gledalec zadibi popolnoma pravo h! ko e.ei-euionijela pri tiogrebu, ker so »prevod prirodno verno gibljiv premika pred očmi njegovimi. — Ni mvadrca panoramna po&o'oa! TTstopiiina na sn kr. znižana. (BOB-2) # Povsod za najboljše sredstvo proti mrčesom priznani kupi se pristen l® tako: kajti nahaja se le v steklenicah t. imenom J. ZACHERL in bc i►!•«•«i sik- bolf ue svari, kakor pred r »iiuicni papirji p<> KruJ- mrjiii iiiiviiKaiiimi, /"to pokvarjenimi mreesiiimi praski. Tudi pred mnogimi nesramnimi ponarejeni« ..pristnih Zac.herlie-steklenic" se mora resno svariti, če tudi noben prodajalec, ki kuj «!*