241. številka. Ljibljaaa, ? petek 20. oktobra 1905, XXXVII!. let«. &^ svečar, feisas? b«*ffyi ia i^m&a«. s« ttfoa po pošli »rajaman aa avstro-ogrsfce aažal* aa m late 16 K, aa a#i ista lt K, aa eatrt lata • K 50 a. *a «& maasa I E 50 h, Za LJubljano i »ašujanjen na dom aa MS, aa lota 1% i!., aa Ittrt itta I K, u m nota« X X. Kdor hodi tam ponj, plaća aa *•« loto iS K, aa pol le* 11 K, aa Sotrt lota 6 K 60 a, aa on aoaoo 1 K 90 a. - Za tuja dežela toliko vač, kolikor aaaša poStntna. | aaroea>o bres istodobno rpoSUJatr* g*ro&iin* no oaira. — Za oananlla m »Udajo od »otoroitopno potlt-vrato po 11 k, So m to oananilo tiaka takrat, po 10 h; So »• dvakrat, in po 8 h, oo to tiika trikrat ali voikrat. — Doplt> j ^ Emlš tasksvtg, •- Rokopisi »o no iračaja, — Urodnlitvo is upravnlitvo ]« o KnafloTib aJioab It 6, ta ritor arodniitro v I. nadatropjm, apramištvo pa v pritU^o. ~ UprsTniltra naj to blagoTtlijt pošiljati naročnino, roklamaotjo, »slovenski SF&rod" telefon št. 34, oananila, t. j. adntinittratrvno »trar Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Začnite pri sebi. Klerikalci in socijalni demokratje go lameli v zadnjem Času veliko in hrnono agitacijo za splošno in enako volilno pravico. Sicer se ne more reči, od njih odvisno p r i*p o m o č i temu načelu do veljave, tam, kjer bi moral po človeški sodbi vladati pravi demokratizem — tam nečejo socijalno demokratični maherji ničesar vedeti da bi imela ta agitacija kaj posebnih \ o splošni in enaki volilni pra- nspehov, ker je omejena izključno na j vici. industrijalno delavstvo, ki ga je pri nas ; Pri današnji organizaciji politič-bore malo, ali hrup se dela in pisari ; nega Življenje je neizogibno potrebno, se o stvari tako, kakor bi že jutri Kordelič, Kristan in Šrefe hoteli dvigniti slovenski svet iz tečajev. Ker ne pripisujemo tej agitaciji nikakega posebnega pomena, saj stvar ni aktualna, zato se tudi ne oziramo dosti na to agitacijo in na njene sadove. Le nekaj moramo vendar pribiti, Že da se spoznajo nagibi agitacije in podlost tistih fraz, s katerimi se rogovih. Klerikalci in socijalni demokratje predsta ljajo splošno in enako volilno da ima vsaka stranka svoje vodstvo, ki to stranko vse stransko zastopa, ker o vsaki stvari vendar ni mogoče vprašati vseh somišljenikov. Vodstvo je v stranki to, kar je v državi ministrstvo. Slovenska narodnonapredna stranka ima vodstvo, o katerem se mora reči, da je res zastopstvo vseh somišljenikov. To vodstvo je namreč voljeno in izvolil ga je shod zaupnih mož, shod, na kateri so bili povabljeni vsi zanesljivi pristaši narodnonapredne stranke. Ka- pravico kot edino resnično in kot naj- ; kor se vidi, je vodstvo narodnonapredne popolnejše jamstva za najizdatnejše stranke sestavljeno na principu demo- zastopanje interesov vsega naroda pa kratizma. tudi kot posledico demokratičnega sta j Kako pa je pri drugih strankah ? K erikalci imajo vodstvo, ki ga izvoli občni zbor katoliškega političnega vlada stranko ravno tako, kakor n. pr. more akoro absolutist dno vladati avstrijsko ministrstvo, ker je avstrijski konstituo'jonalizem le na vide*. Na shoda socijalnoderaokratične straake v Brnu sta Reatl in Sobah meier zahtevala, naj se vodstvo so cijalnodemokratiSna stranke voli na podlagi direktne, splošne in enake volilne pravice, ali patentirani voditelji, ai s za svoje vodstvo dobro plačan*, niso h teli o tem ničesar slišati Dr. A d 1 e r je tedaj izrekel kr late besedo: Die so-sialđencokr&ti^ohen Arbeiter besitzen Doch nioht da& politische Verstandnis, um aioh jene w a h 1 e n z u končen, die ihre Id-tereesen vertreten.« Torej dr. Ailerju bo sccijalcodemokratični delcvci se tako neumni, da niso zmožni izvoliti Klerikalci in scoialni demokratje naj torej najprej v svojih strankah priznavajo svojfm pristašem splošne, enako, direktno in tajno volilno pravico, zakaj d kl r t. gi ne store, je vsa njih agitacija humbug. Deželni zbori. Gradec, 19. oktobra. V začetku seje so bife volitve v odsek'! Izmed slovenak'b poslancev so bili izvoljeni: V naučni odsek: dr. D eč k o, v peticijski cdsefe: Koće var, v de-želnckullurni tdsek: dr. Jurtela in Rod, v občinski odsek dr. Hrašo vec, v posebni odsek za železniške zadeve: Vodnjak, v gospodarski odsek: dr. P loj in R oš k ar. Pri konstituiranju ods kiv se seveda na Slovence niso več ozirali. — Zadeve, ki so bile na dnevnem redu, so se gulaciJBke namene in za[raibrc menite* zemljiških dolgo-, ali s - pa naj vsaj podaljša rok za vračevanje. Brno, 19 oktobra. Tuii današnja seja je bila zelo viharna, ker se je nadaljevala debata o i r gred i h v Brnu. Pob!. Perek(Cb) je ostro krit koval postopanje broške policije, ki je zapirala same C-he. Pri tem je imela pohcija namenoma brušene sablje, da je bolje sekala po Čehih. Govornik je pokazal tako sabljo zbornici. Istotako je dokazoval, da je sodišče postopalo prutransko napram Cthom. Med splošnim hrupom nemških poslancev je -izrekel prorokovanje, da bo Brno morda češko še preden umrje sedanji župan. Dr. Korber o ogrski knzL Rim, 19 okt. »Tribuna« je HšČa, da je ljudstvo suverensko, da imajo vsi ljudje enake pravioe in dolžnosti in da se mora torej ljudstvo samo vladati. S klerikalci v tem oziru pač ni treba razgovarjati se, ker je katoliška cerkev prineipijalna sovražnica demokracije. Cerkev zastopa avtoritete in papež Pij IX. je preklel avstrijske ustavne zakone in to prokletje je še danes v veljavi. Klerikalci so nasprotniki ljudske suverenitete in če se danes poganjajo za splošno in enako Tolilno pravico, store to radi tega, ker npajo, da jim izroči ljudstvo v svoji nevednosti tem potom moč, s katero bi mogli obnoviti princip avtoritete. Pa tudi v odkritosrčnost socijalnih demokratov ne moremo zaupati. Poganjajo se za splošno in enako volilno pravico z velikanskim šumom, s krikom in z vikom, prav po vzorih velikih demagogov, ali tam, kjer bi lahko uveljavili princip ljndske suverenitete, tam kjer se edino I društva. To društvo ima prav malo članov in še ti 30 skoraj sami duhovniki. Ljudstvo nima pri volitvi vodstva nobene besede, to pa tudi ni potrebno, saj mora biti vodstvo pokorno Škofu in ima škof po cerkvenih zapovedih v vseh rečeh prvo in zadnjo besedo. Sncijaini demokratje agitirsjo najbolj za splošno in enako volilno pravico; r&hievajo jo za državni zbor, za d^žeins zbor« in za ob$Jne, e^mo v svoji lastni stranki ne- čejo ničesar vedeti o splošni | St'mtmvieh. Verstanđ. sicb die richtgen Maa-ner in die P*rii lidiung zu waalen. Ein Wshlr*cht zur P a r t e i -leitung w 2 r d e □ wir nie ein- : ii '.] m e r * Ta .v c i Mio:i:-mekrt-: čn* partei-leitucg zavzema napram pristašem tako stališče, kakor rimsko paptŠtvo napram vernikom — socVinoderao-kr&ttČno vodstvo je nedemokratično, je avtoriteta in nezmotljiva a^mo voij«sost in dela?ci so ji samo na to izročile odsekom. — Poslanko j pravih! rrož v vodstvo strauke. To Wastian je predlagal, naj se dež. j - , i , . 'm Hi skega dopisnika je lep pr k-cn ! zbor z&vzame, da dobi Čimpreje pri- ) li »sudrug« R^umann je ca j vatno žensko nč.teljšČe v Mariboru ! shc.iu v Brnu dejal: »Uosprs Ge- j pravioo javnosti. Posi dr. H r a š o v e c { „ J j i * •• ur t j • n i a * ii j; w u oer le »Ht™i da priznava veliio res- no?s- n und baupt a-;h!?oh d»e Ge- l i« mterpeliral za?e.di • .-i. h cest v { "* r t w . . r , . . I 9 *• * . . \ nost sedanjega položaja, toda pri- rossinen haben nooh nicht den svojem votlnem okraju ter zaradi ( . . . . j *i * i .i pomniti mora, da krizi med Avstrijo tega, da se nemake šole pri raznh f Ju , » r- - . ; in Ugrako pravzaprav ni pripisovati 8?av:iQ3tia kraeiio s pruskimi tasta- «. . . Y y WTWI . , * i o- večjega pomena. k«kor koi fl ktom. vami, d č v^i;a za Siovenoe v tem \ . , 1 j o , . ki »e neprestano spletijo med raz- ozizu d?u3*>ena rntra. — Prihodnja 1 r' r i « *»* . . u , ] nimi narodi ter se poravnair. kakor bo v 80b?to. *i 1 9 «t 1fl i.* k r\ x \ - ■ D" Pp- Badojic med Nemčijo in Fran- Celovec. 19. oktobra. Deželni | , „ . *. J ) c jo. Kriza je rea ztio resna, vendar je pričakovat', da se dežene mir, j ker so medsebojni interesi [ obeh državnih polovic pretesno zve- prinesla razgovor njenega dunaj- bivšim ministr-. sa m predsednikom dr. p(. Korber-jem o krizi na Ogrskem. Dr. Kdr- cdboroik barcng Aiohl bu rg je po- i ročal o t u I ?. c ji učiteljskih plač. V zddojem zasedanju je namreč dtželni zbor narcčil deželnerna in enaki volilnipr&vici. S)-cijslni demokratke imajo strankarsko vodstvo, ki ni izvoljeno na podlagi spi osne in enake voiiinepravice or-pan sirenih pris^&šer; sccijfJni demo kratje so stranka, ki je antidemokra-tična, ki je aristokrati^ao org^nisi ržsDt; imajo oktroirano to je usiljeno vodstvo in to vodstvo Mi pa pravimo: Ca so ljudje dcsU pameini in zmeža?, da al sami isbero poslance, foo^O todi zmožn;, da si izvolijo tudi strankarsko vodstvo. L tdjj*, ki pa po dr. Aii.TJu in ReumauDU nimajo toliko p!*m»ti, da bi izvolili prav«? može v vodstvo posamične stranke, ti so že celo nezmožni izvoliti prave racže zrn vodstvo države. daže!e in občine. [ odboru, n&j prt uč; poirebo in nsiČin zboljšanja učiteljsk.h plač, oziroma gleda pokritja. Dadtoloi odbor pa je pr s-- do prepričanja, bi c^lo naj manjše zboljšanj provzroČilo deželi toliko strežkov, ds bi j;h brez novih nakUd ne prenesla Zato na to ni misliti pred letom 1906. — Potem je utemeljeval pcsL Weiss svoj predli g. 03j s^> dršmvaezBa zboru predlaga, da se dtŽeli Koroški odpiše n^d 4 milijone ^roa, ki jih je posodila država brezobrestno z* re- zani, da bi jih premagali vplivi in moči, ki delujejo proti skupnosti. Glede splošne volilne pravica ima dr. pi. Korber svoje pomisleke. V Avstriji je predvsem narodnostno vprašanje resen zadržek za tako radik»lno volilno reformo. Novo ministrstvo na Ogrskem. Budimpešta, 19. oktobra, Danes je prinesel uradni list zepetno imenovanje Fejervarvjevega ministrstva. Imenovani bo vsi stari ministri rmsau poljedelskega ISTEK Na gorah V evangeliju (Lnka 6, 12) Čitamo: -Šel je ven na goro, da bi molil." Te besede evangeliatove je tolmačil sv. Ambrozij tako-le: „Vsi veliki vsi plemenito misleci ljudje hodijo na gore; tisti, ki iščejo Boga, ki molijo, ki so božji glasniki kakor možje velikih dejanj.1* Mozes je na gori med grmenjem in treskanjem govoril z Gospodom; Elija je na isti skali slišal božji glas a na svetu ga ni svetejŠega kraja, kakor je tista gora, kjer je sin božji izrekel 8Toj consumatum est." V teh starodavnih verskih zgodbah se zrcali tisto čuvstvo, ki navdaja dandanes ljudi bolj, kakor kdaj poprej. Že pred davnimi stoletji so slutili ljudje, so na gorah bližje božanstvu, bližje ?eŽnosti. V vseh Časih in pri vseh navdih so ljudje vedno radi hodili na §°re, kakor bi tam pozabili vse pozem-o gorje in vse žalosti, katerih je polna aaša „solzna dolina" kakor bi bila na ^hovih doma sreča. Iz tega hrepenenja, iz te slutnje 81 je tekom časa razvila moderna tu- ristika, ki pa je postala že šport in ima le prav malo vpliva na človeško dušo. Človek, ki se ne bavi v športnem smislu s turistiko, išče na gorah predvsem miru. V veličanstveni gorski samoti je človek odmaknen od šuma vsakdanjosti. Silni ropot, ki vlada noč in dan v mestih in uničuje naše živce, in hrupno mestno vrvenje — vse to kontrastira mogočno od majestetičnega miru vrh gora. V mestu je Človek stroj, ki nima svoje volje, in ne pride nikdar do tega, da bi pogledal v svojo dušo in slušal svoje srce. Na gorah šele pride takorekoČ k sebi in se zave svoje osebnosti, ker ga ničesar ne moti, ker ničesar ne more prev-piti glasov njegove notranjosti. Le na gorah se Človek tako umiri, da je zmožen misliti o svojih življenjskih močeh in o svojih Življenjskih namenih. Kar nas na gorah posebno povzdiguje in krepi, to je čistost atmosfere. Smrad se sicer dviga iz nižav življenja proti nebu, ali na vrhu gora ga ni več čutiti. Z gore se pač vidijo kadeči se dimniki in strupene pare razširjajoča Človeška bivališča, ali daleč so pod nami, celo strelonosni oblaki se pode pod našimi nogami. Tako je, kakor bi dihali na gori zrak nravne čistosti in kakor bi ta sveži okrepčujoči čisti zrak polnih naše duše s plemenitimi Čuvstvi in iztisnil iz njih vse, kar je maščevalnega, zločestega, grdega in ne nravnega. „Razgled" je beseda, ki se največkrat sliši iz turistovskih ust. Čim višje se vzpenjamo na gore, toliko bolj izginja, kar nam je v dolini omejevalo razgled in odpira se nam nov svet. Vse, kar je ustvarila človeška roka, kar nam sicer tako mogočno imponira in na kar smo nad vse ponosni, vse to leži globoko doli pod nami in izgleda v primeri 8 kolosalnostjo narave kakor borna igrača za otroke. Narava izvabi človeka iz njegove dušne tesnobe in ga uči spoznavati večne vrednote in večnega upanja. Moderna etika uči, da je le najredkejšim izvoljencem mogoče spoznati prave nagibe in smotre življenja ter pojmiti nravni ideal — ali na gorah prešine človeka nekaj, kar je vsaj podobno spoznanju, da je človeštvu treba povzdigniti se iz vsakdanjosti in gledati, da se povzdigne na čim višji moralni nivo. Na gorah obide Človeka vsaj slutnja, da ne sme življenja presojati s svojega osebnega stališča, tam spozna, kako omejeno je vse naše obzorje, tam uvidi, da mora dvigniti svoj pogled in zreti čez griče, ki obkrožajo njegovo bivališče na celoto. Bivanje na gorah je užitek. Človek se čuti zdravega in blagodejno čuvstvo veselja mu napolni srce. Sveži zrak, mili in vendar krepki vonj gorskih trat, nas v družbi z vzvišeno samoto pomlaja, poživlja in okrepi za nove borbe. Izlet na gore je nekaka dušna in telesna kopel v solnčnem morju, ki je razlito na gorah. Duša soplje vzduh, ki jo prevzame tako prijetno, kakor bi bila vnovič vzklila cvetka sreče. In tu spozna Človek tndi večno resnico, ki jo je Kant formuliral z besedami, da je vsaka posebna božja služba brezpomembna za Človeško nravnost, da je neČimerna ostentacija, kajti "šele vrh gore se spozna veličanstvo božjega stvarstva. Čemu sem to zapisal? Turistika se pri nas lepo razvija. nSlov. plan. društvo" ima svoj list, ki izhaja ne samo v sezoni izletov, nego tudi po zimi in ki prijavlja mnogo prav dobrih in zanimivih spisov. Ali bi ne bilo mogoče, da bi kdo spisal simboliko narave. Po mojem prepričanju bi tako delo silno ugodno vplivalo na vse dele našega naroda v etičnem oziru in bi tudi pospešilo slovensko turistiko. Na devinski skali. Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.) »Miheel Galengar.o, aH h čpš biti deležen zadnje tolažbđ naše svete vere?« je vprašal krivoverski škof Angelik. Galengane je prikimal. N,egov goreči pogled je pričal, da je na koncu svojih moči, da se mu bliža zadnja ura. • A i je tvoja duša pripravljena stopiti očiščena pred Gospoda?« »Očisti jo ti,c je komaj slišuo dilmil G&lengano. »Ali priznaš vse nauke svete naše vere, ki jo služabniki rimskega papeža imenujejo krivo?« »Da« »Kdo je Bog?« »Stvarnik vsega, kar je dobrega na svetu. Ustvaril je misel, ustvaril je ljubezen in vse, kar je nevidno, in pomagal mu je njegov s n Jezut, čigar duh je v telesu sv. Pavla živel triintrideset let med nami.« »Ali preklinjaš satana?« »Preklinjam satana, kar je stvarnik zemlje in meta, oie mesenosti ministra G y 5 r g y a, ki je sam prosil ta ispust. Za poljedelskega mini stra je imenovan vpokojeni gozdarski ravnatelj baron F e i 1 i t s s o h. Provi som o vodstvo finančnega ministrstva je poverjeno ministrskemu predsedniku baronu Fejervarvju. Obenem so dobili dostojanstvo tajnih svetnikov novi justični minister L a n y i, trgovinski minister V 6 r o s , miniBter notranjih zadev Kristcffv, brambovski minister podmaršal B i h a r , naučni minister Lukaos in hrvaški minister Kova i e v i ć. — Novi ministri so se odpeljali danes na Dunaj, da jutri prisežejo. Prihodnje dni se ustanovi nova napredna stranka, ki le šteje 15 članov. Za predsednika je izbran baron D a n i e 1. H konstituiranju nove stranke pridejo tudi novi ministri ter bo pri tej priliki Fejervarv razložil svoj program. — Novi minister Feilitzsoh je izstopil iz liberalne stranke. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 19. oktobra. Grške čete Uganjajo v gorovju janiuskega vilajeta razna grozodejstva ter vplivajo z grožnjami in zločiostvi na ljudsko Št6tje v prilog Grkom. B e 1 g r a d, 19. oktobra. Med Srbi t Skopi j a je veliko razburjenje, ker namerava eksarhat ustanoviti v Skcpju seminar za učitelje in duhovniae. Srbi smatrajo Skoplje za srbsko glavno v severni Macedoniji, a bolgarski seminar bi zaviral Srbe v razvoju. Položaj na Ruskem. Varšava, 19. oktobra. Zelo veliko častnikov in vojakov se je zagovarjalo pred tukajšnjim vojnim so diščem zaradi razširjenja revo 1 u o i j s k i h spisov! Skoraj vsi so bi obsojeni na prognanstvo v Sibirijo. — V Jekaterino-slavuso se spuntali rezervisti, ki so bili pozvani, da napravijo mir na Kavkazu. Rezervisti so napadli vojaške zaloge ter se je vnel pravoati boj med njimi in vojaki. Rezervistom se je pridružilo več tisoč civilistov. Ministrska sprememba na Pruskem. B e r o 1 i n, 19. oktobra Trgovinski minister M o 1 i e r je na lastno prošnjo odstopil ter dobil naslov državnega ministra in dedno plemstvo. Na njegovo mesto je imenovan predsednik pokrajine »zapadna Pruska«, D e 1 b r ii e k. Ločitev Švedske in Norveške. London, 19. oktobra. Kakor brž bo norveška zbornica sprejela vladni predlog, naj se norveška krona ponudi danskemu princu Karlu, pride posebna norveška deputacija ponudit v Kodanj princu prestol. Krlj Kristijan je svojemu Binu že baje dal tozadevno do- voljenje. Najbolj si je prisadevala Karlova soproga prinoesinja M a u d da bi svojega mola pregovorila, naj ne sprejme norveške krone, ker ji je najljubše mirno rodbinsko iiv ljenje. Š*le oče priccasinje, angleški kralj Edvard je hčeri dokazal, da se mož ne sme odtegniti višjim dolž noatim. Dnevne vesti V Ljubljani, 20. okt brc. — Osebne vesti. G mnazij ska profesorja Janko Košan v Mariboru in FranŽelesinger v Gradcu sta pomaknjena v 7. či-novni razred. — V avdijenci je) sprejel oe s ar včeraj nameatoiškega podpredsednika dr. A n d r. Sch a ff got sch a. — Sukljejeva megalomanija presega res že vse meje in razumen človek se mora na glas smejati, če opazuje bolehno domišljavost tega političnega kameleona. Z njegovim govorom o izseljevanju in z njegovim predlogom glede belokranjskih železnic se bomo posebej bavili, ali tsko mimogrede moramo vendar omeniti tudi to, kar priča, da si bo moral dvorni svetnik s Kamna zopet kma'u iti hladit možgane v Mozirje. Govoreč o denarju, ki ga izseljenci pošiljajo v staro domovino in ki ga liudje smatrajo kot dobiček, je dejal Saklje: »Ti nazori (o dobičku) so razširjeni tudi v krogih politične uprave. Dokazati pa hočem, da je to navadna, narodnogospodarska zmota. Obžalujem, da se o tem vprašanju ni š3 znanstveno raspravljalo. M ja krivda to ni. Ko sem se pred petimi leti poslovil iz aktivne službe in obenem iz parlamentarnega življenja, ker nisem hotel sprejtti mandata, ki so mi ga ponudili z gotovimi pogoji, nameraval sem tej stvari priti do dna ter napisati razpravo za narodnogospodarski časnik, tibinško »Zeit-schr ft f(i • die gesamten Si.aatsw:s-senachaften«, za Sohmollerj^v »Jahr-buch« ali za dunajski strokovni list, ki ga izdaja Bdim-Bawsrk Šikiie je tako bolan na možganih, s cer bi spreviiel, da se mora vsak trezno misleči človek, smejati tem njegovim besedam, ki niso drugega kakor ba h arij a. posledica bolestne megalomanije. Saklje je v narodncgospo-darsk h vprašanjih diletant in če se je tudi v tej stroki kolikor toliko poučil, je vendar smešna in otročja ba-harija, če se primerja takim kapacitetam, kakor jih je naštel, in če trobi v svet, da bi mogel v prvih strokovnih listih rešiti oni problem, s katerimi še prve avtoritete niso na čistem. Kar je Saklje v drž. zboru povedni o izseljevanju, kaže, da o tem problemu le malo razume Njegova znanost zadostuje za »Slov- ca« in »Domoljub«, pri listih, v katere je hotel pisati, pa so diletantom vedno vrata zaprta. — Ljubljanski „Sokol". Danes zvečer je isredni občni zbor »Ljubljanskega Sokola« Že dolgo let ni bilo tako važnega in pomembnega občnega sbora. K r i s a, ki je nastala v Sokolu, se bo danes rešila — lahko pa se reče, da je od načina rešitve v veli ki meri odvisna prihodnjost ljubljanskega »Sokola«. Navadno je udeležba na Sokolovih občnih zborih le pičla. Bilo bi neodpustno, ko bi pri tej priliki ne prišlo kaj več Sokolov; neodpustno bi bilo, ko bi se odločitev v tako važnem trenutku prepuščala samo tistim Sokolom, ki se navadno udeležujejo občnih zborov. Oikar je bil napovedan ta izredni občni zbor, smo se vzdržali vsake besede o kriti v Sokolstvu in smo celo odložili odgovor na gotove dopise v gotov h listih, samo da bi sd ne poostrile nastale razmere. Tudi danes se vzdržujemo vsake take pri-pomnje, samo nujno posivljamo vse člane Sokola, naj se sigurno in zanesljivo udeleže današnjega občnega zbora. Komur je mor za Sokola, naj izpolni svojo dolžnost in naj pride na občni zbor, ki se bo vršil v mali dvorani »Narodnega domaatočno ob polu 9 uri z večer. Vsi Sokoli na krov! — Žalostna slika, i * Štartna pri Litiji se nam piše: »Slovenec« je dne 17. t. m. prinesel med sodnij-skimi novicam'' tudi poročilo o obravnavi učitelja g. R Pleakoviča iz Smartna pri Litiji, katera bo je vršila približno pred dvema mesecema v Litiji. Da je cela stvar po »Sloven čevo« z a v i t a , se p&č ume. Naj stvar nekoliko pojasnimo. Ud krejnega šolskega sveta Anton Zsman je pri neki seji rekel g. nadučitelju g. M. Debelaku, da neki otroci (imenoval je 3 otroke), govore, da je učitelj gospod Pleskovič v šoli učil, da ni Biga in d če je, da jo tak, kakor kaka miška ali pes (') G)sp. nadučitelj je gosp. PleskovičU na to opozoril, na kar je g. Pieekovič zahteval preiskavo, proti A. Z^rcanu pa vložil tožbo. Pri preiskavi so bili otrjoi zaslišani posamezno v posebni sobi. Učitelja gosp. Pleakoviča ni bilo v sobi, kakor trdi »Slovenec«, šele potem je bil gosp. Pleskovič navzoč, ko je g nadučitelj otroke v razrtdu slupno posvari, ker je bilo i£ preiskave razvidno, da so si Gtrcci to sami izmislili, oziroma bili nspeljani, naj tako govore. V začetku so trdili imenovani trije otroci (drugi učenci o tem niso ničesar vedeli), da so slišali. Kmalu so pa rekli, razen ena deklice, da nisu slišali, eden je še celo rekel, da je prišel k nt emu sin An t. 2 a m a n a in mu rekel, naj le tako govori, ker bi radi učitelja Plesko-viča stran spravili. To je po trdil tudi pred sodiščem, kar je pa »Slovence« pozabil povedati, Z t pisni k te preiskave je bil predložen okrajnemu šolskemu svetu. Pri sodni obravnavi je bil A. Zaman oproščen, češ, da je govoril pri seji kot ud krajnega šolskega sveta. Upokojeni nadučitelj g. Arko je v gostilni g. Arkota ml. vpričo vet gostov govoril, da je bil pri dekanu g. Ž logarju in da mu je ta rekel, da g. Pleskovič v šoli uči, da ni Boga. Na opetovan poaiv, ako je to res in če pri tem ostane, je g. Arko odgovoril, da pri tem vedno ostane. G. Pleskovič je vložil tožbo tudi proti dekanu gosp Žlogirju. Obravnava je bila zelo za nimiva. Zaslišani so bili samo oni trije otroci, drugi ne. In glejte, pri obravnavi so vsi trije trdili, da so Bami slišali. Omeniti je pa pri tem treba, da so bili otroci povabljeni preje k g dekanu Žlogarju v privatno stanovanje. Sicer je oni deček pri sod išču tud i p otr d i 1, d a g a je sin A. Zamana sililtakogo voriti; na to se ni oziralo, am pak se je kar prezrlo. Dtkan g. žlogar je bil pred sodiščem oproščen, a le zato, ker ga je rešil g. Arko s tem, da je s prrs?go potrdil, da je takrat v gostilni lagal. Prisegel je namreč, da dekan gosp. Žlogar proti njemu tega ni nikdar govoril. Ko je mcž izvedel, da je vložena proti g dekanu tožba, se je začel takoj zvi* jati, da mu to ni ljubo, in da se nerad zameri g. dekanu. V službi osi-vel mož je s prisego potrdil, da je lagal in da je svojega kolega m isti fioiral in g % tako pripravil v ekodo. G i ii vest kaj peče?!! — Delo škofa Nagla. V Hrušico pri P doradu v Istri je po s'-! škof Nagi duhovnika Arbana Bsioba, ki je Italijan in ki niti Očenaša ne zna slovensko moliti. Hrušiea je popolnoma slovenski kraj, kjer je ljudstvo opravljalo doslej vse s?oje mc litve v slovenskem jeziku, ker drugega jezika ne zna. A s<< f Nagi se ne briga za te razmere, njegov cilj, vzeti slovenskemu narodu njegov jezik v cerkvi, mu je svetejŠi od vsega drugega. Z Poravna tako! Ii vendar se še dobi kdo, ki zagovarja in brani raznaroditelja našega naroda! AH si bo »Slovenec« upal tudi zdaj povzdigniti svoj glas za Nagla? — Zaradi učiteljice Stupce, sestre klerikalne protežiranke na ljubljanski vadnioi, je krajni šolski svet Leitersbezg - Karčovina odstopil, ker je deželni šolski svet proti njegovi volji imenoval imenovano učiteljico na nt»m*ti paralelko. — Slovensko gledališče. Is pisarne »D ransaticnega društva« se nam piše. V soboto, dne 21. t. m. se vpriaori na slovenskem in vsega, kar zapeljuje človeka v greh.« »Kaj uči dalje neš* sveta vera?« »Da sme vsak moški in vsaka ženska oznanjati sveti evangelij, kadar je navdana sv. Duha in da sme v nujnih slučajih tudi blagosloviti vino in kruh, samo da sezuje svoje obutalo.« »Kaj obsijaš najbolj na svetu?« »Obsojam babilonsko vlačugo, ki se imenuje Km in ki je lici apo kalipse. Obsojam prisego, obsojam čeSČenje podob, obsojam, da zatvarja R m večnost v svoje paganske templje, ki jih imenuje cerkve.« »Bodi blagoslovljen, Mihael G ■ lengano,« so mrmrali krivoverski duhovniki, ki so, držeč svoje pletene biče v rokah, stali okrog Angehka. »Ia kaj bo po smrti?« je vprašal krivoverski škof. »Duša pojde ali v nebesa ali pa v pekel; vice bo človeška izmišljotina.« »In sodni dan?« »Gospod je nezmotljiv; če obsodi dušo na pekel ali na nebesa, ne bo svoje sodbe nikdar spremenil. Sveto pismo ne posna sodnega dne.« »Budi blagoslovljen, Mihael Ga lengano,« so zopet mrmrali krivoverski mašnikL Šjtoi Angelik je zdaj pristopil tik GaleDgana; ratproatri je zopet roke in slovesno rekel: »Mibael Gsisngino — vpričo Gospoda, ki čuje tvoj odgovor, te vprašam zadnjikrat: A i hočeš, da si očistiš vest vseh grehov s trpljenjem teless, ki ga je usUaril satan, in deležen biti večnega izveiičanja.« G.tlengđno je zatrepetal, kakor bi ga bila popadla mrzlica; samižal je m prsi so se mu krčevito vzdi-gale in zopet upadale. Minil je tre-notek, potem je Galengano dihnil: »H ;čem.« Zdaj je škof Angelik odstopil od Galengana. Pokleknil je pri njegovih nogah in mrmraje odmolil kratko molitev, med katero bo bo njegovi spremljevalci razpostavili na obeh straneh Galengana, ki je z zaprtimi očmi ležal ves gol na tleh. Le dviganje in upadanje prsi je izdajalo, da še živi. »Odprite duši Mihaela Galengana pot, da se more preseliti v naročje Gospodovo. Gum mano, sum gladio, cum lmgua, a ni mam libera« V tem trenotku so dvignili krivoverski mašniki svoje biče in kakor blasni sedeli biti po Galen-ganu, da je bil v trenotku ves oblit s krvjo. Juri, ki je doslej mirno sedel v kotu pri vratih, je planil pokonci in se je zapodil med divjajoče krivo-j verske fanatike. Bil je okrog sebe in po njih, jih metal na stran, jib siiv.-.'. ob zid in treskal ob tla — ali pregnati jih ni mog-1. N*hče se mu ni ustavl;al in nibČe se ni branil, a J Čim je enega izpustil, da podere drugega, se je prvi Že zopet vrgel na Galengana. Ako je Juri komu iztrgal bič iz rok, je ta Galenganu z nohti in z zobmi trgal meso z života. Galengano je prenašal strahovite bolečine samo milo časa sli tako, kakor da j h sploh ne občuti. Valdenze in droge tej sekti podobne krivoveroe so občudovali njih najhujši sovražniki prav zaradi Čudovite moralne sile, s katero so prenašali najstrašnejša trpljenja. Njih entuzijastični fanatizem jim je dal moč, da bo postali takorekoč neob-čutni in so v smrtai uri sami klicali svoje mašnike, naj jih bičajo in trpinčijo do smrti. Tudi Galengano je bil prešinjen tega fanatizma, ali oslabljen je bil tako, da je koj po prvih udarcih blaznih fanatikov izgubil zavest. Njegovo telo se je konvulzivično svijalo pod divjimi udarci, a bili so ie žvižgali, ko se Galengano že več ni ganil, ko je bilo njegovo telo le ie rasmesarjen velik kos mesa; tudi ko je bil Galengano is mrtev, so ga krivoverski mašniki še vedao b č i i in grfzl«, vzlio vsemu prizadevanju devinskega vladarja. Strašni, krvavi prizor se je št le končal, ko so prihiteli v sobo ljudje, katere je bil pokiioal Z d Natan in ki so poblaznele mašnike šiloma odtrgali od razmesarjenega trupla. »G vlenganova duša je žo pred Gospodom,« je odgovoril mirno in zadovoljno škof Angelik, ko je zdravnik rekel, da je nesrečna žrtev strašnega verskega fauatizma mrtva. »Galengano je bil naš z du$o in s teie pom — zato zahtevamo tudi njegovo truplo.« Nihče se ni ustavljal, ko so mašniki vsi krvavi savili truplo v r,uho in ga glasno moleč odnesli is hiše v temno noč. V meatu je že vse spalo. Tudi pred Katarinino hišo prej zbrana množica se je bila ie davno razšla. Krivoverski mašniki so nesli Galen-ganovo truplo is mesta na veliko njivo, kjer so pokopavali svoje mrliče. Tam so v naglici iskopali jamo in vrgli vanjo zemske ostanke najbogatejšega trgovca vse Furlanije. Ob grobu niso molili, ker so zaničevali človeško telo kot delo satanovo in ker so smatrali molitev sa umrle kot žaljenje neskončne božje pravičnosti in boije nezmotljivosti. odru nrvič znameniti igrokaz »Bratje Sv. Bernard a«, ki g« je spisa} Anton Ohorn, poslovenil p* Frano Kobal. Igrokaz nam prst), stavlja nemike menihe različnih značajev in rasne omike, osebe s kmetov, katerim je dobro jesti in piti po. tem brez napornega dela živeti vrha. neo Človefke sreče na tem svetu. Kontrast teh je pošteni v mnogoletni službi osiveli gozdni oskrbnik, ki pa pride zaradi avojega značaja in pre-pr čanja ob kruh in končno ob živ-ljenje. Igrokaz nam riše, kakor rečeno značaje iz nemškega ljudstva, kakoršni pa žive" pač povsod na svetu Igrokaz ima vzgojno tendenoo, da naj va»k mladenič pri izbiranju svo jega poklica vestno in temeljito sebe preizkusi, ali ima potrebne lastnosti za poklic. V igri nastopi vse moško dramsko oBobie, ter g ;*pe D«niova in Kreisova. Igrokaz se je vprizoril ter se vprfzarja na vseh nemških odrih, ter doseže tudi na slovenskem odru gotovo prav dober uspeh — Slovensko gledališče. Sinočna repriza opere »P kova dama« se je vrSila pred razprodanim gledališčem in dosegla, kakor pri primien, za naše razmere prav lep u^oeh. V to je največ pripomogla spretna režija, ki je preskrbela, da je bila predstava topo zaokrožena, da se je dejanje razvijal^ gladko in da so se posamezni prizori lepo stak^ii drug v drugega, tvorec tako lepo hajrmo nično enoto. D* je opera v g asbe-nem oziru povsem uspela, je zaslugi v prvi vrsti solistov, ki so se ta&o v glasbenem, kakor igralskem ozira potrudili kar najbolj, da z d ste svojim težkim, semtertja celo nehvaležnim vlogam, a tudi godba je storila povsem svojo dolžnost. Vse glasbene tečke so se izvajale eks-aktno in precizno, za kar gre vb* pohvala g. kapelniku, ki bo gotovo preskrbel, da bodo pri prihod ijifc predstavah vs» te finese, Ki jih je skladatelj položil v svojo kompot: šijo* prišle še bolj do veljav-?, kar vzpričo velikih težkoč, ki jih r.u glasba te opere, pač ni lahko. Um niti nam je še, da je bil tcd< tu semble na mestu, zlasti nastop moškega zbora je bil dober, docira se je pri žrnskem zboru v prvih d«?eh slikah opažala mest nu šs neka ne-sigurnog; tako v petju kakor v nastopu. Nislovn* vloga »Pikove dam*-« je b It v rokah gce Stol zove. Nj v a igra je bila res izborna m originalna, njena m*sfca izvrstna; vsaka kreira je bila dobro zamišljena is izvedena. Veliki tfenjtek smrti |e izvedla s pretresljivo realnostjo ia igr&lsko p polnostjo. V pevskem oz ru vloga grofice ni velika, glavna n eoa tr.čka je muzikaličen monolog k s* vr.buja spomine na preteklo dni in ke*or v polenu zcgiobi vanje. T\ nsonol f je ga. S;oizova podila s fi iim une-v&njem in umctr*:šk:m čustvovanjem; slasti diskretno je peU pjarnssuno, ko starko docela cb>emo sporami io se kakor nema zadi, k&teri je 011 its z*đnii£ orcenjen, 89 vrši v nedeljo dne 22 oktobra v aren: »Na-fodnrga doma«, s prijaznim ard^ln-v»n»em gospe in g Dragutinovic* ter g. J-vanoviĆR, članov slovenskega det gledišča v Liubl>ani s BJsdećim sporedom: 1 V. G Brož: Jugoslovanska koračnica«. 2 Ivano J^<*h: »I4a valova«, valček 3 G-*rner ir fiov 6: »MiU«, soJo-proOuketja v fcnens dejanju, izvaja gospa D'•►g1 ti gotit. 4. Hajdrib: »Morje« 5 Si*hu *)sk: »Hrvatska da«crija«. 6 »M ć» B vojsai«, solo produkcija, isvaj« go-Jpod Jovanović 7. Vogrič: «B igomi-'°*o slovo«, odlomek iz operete jamska Ivank**«. 8. Mubović: »Suša«, »oračmca 9. To.ebv: »Lada« deklarira gospod Dragntinov 6 Korijan-J°li» šaljiva pošt« in ples. Začetek ob J Uri zvečer. — Vstopnina aa osebo *u vinarjev. — Odbor skrbi, da bo toce^rt s šaljivimi prisori, katere Uprizore omenjena gospoda, zadovo- Ijil popolnoma eenjene obiskovalca. Prosimo torej slavno občinstvo aa mnogoštevilni obisk. — Zadruga gostilničarjev« kavarnarjev, ±gan|eto6nikov in izkuharjev v Ljubljani ima v torek, dne 24. oktoDra točno ob treh popoldne v veliki dvorani »M>at nega duma« izredni občni sbor. Na dnevnem redu je točka: »Brniška blagajna sa Člane zadruge« V slučaju, da ta oblni sbor radi prepičle udeležbe ne bi bi sklepčen, vrši se drugt občni sbor dne 7. novembra 1905 ravno tam, ob isti uri in a i*tmu prost Gsailna poskušnja je v vsakem oziru zanimiva. Aoarat se odltkotja z naravnost pre senetljivo lahko pr?ročnostjo in je zaradi t*ga izključeno vsako odpo-vedanje aparata, ker ni nobene eevi, nobenega bata in spljh nobenega mehanizma. Uiareo na gumb, ki se nahaia ua bazi, provsroii delovanje »par si ta aparat omislili mnogi indu^tri <*•. trgove', privatne osebe kakor tudi razne graščine in drugi veliki posestniki Jaina šelezn c* je kupila o. pr. 4000 komadov »M ninvx\* in družba ima okoli 900 priznani prve vrste, ki vsa pričajo o eminentai vrednosti ttg* novega aparat* za ..ra šenje ognja. Priporočljivo je na vsak c^Ain, dav sa vsas preprič* na iaatn* očt, kaj zmore »Ma;mx« aparat. Ravnate) j'^tro in prodajo tega aparata je prčvs-1 za Kranjsko edinole gosp Adolf Tambornino. — Požar*. D^nes z utraj ob 1 a3 uri je začelo goreti v B zcviku on pose«tn*ku Mojškrcu vulgo K-bru. Zgorela je h«š», hlev in enrambe. BiaoviŠki p:iarni brambi se je zahvaliti, da s>> pfž*r ni razši ril še na sosednja poslepja. — Čaat |e kradel klerikalni ogniesr-a*c Jan Petek iz Lake-vioe, Ž a sodišče na B^du mu ie naložilo «»rporno kazen; a ker je P.^tek prepričan, da on kot »č.stna izjema« ne more biti kaznovan za svoje prestopke, je stvar »naprej gne.i.a A tudi ljublianasi sodn zapisal, kaj je vzel, da potuje v Nrmčijo in da kmalu po vrne vso škodo. Naposled ae je Še podpis*!. Da polieija ni čakal«, da bi D»n i »i odpotoval v Nemčijo in od tam povrnil storjeno Škodo, ni treba le posebej pnadurjati. — Kaplan a puiko. Pri usmiljenih bratih v Gradcu je umrl 281etni kaplan Fr. Č u č e k, ki so je s svojo lovsko puško vsled neprevidnosti obstrelil. — V Muro ja skočila v Gradcn Uletna dekla Marija Cafuta, doma is Hajdinja pri Ptuju, ker jo je ljnbček zapustil v drugem stanju. Potegnili so jo sicer is vode, a je budo bolna, da so jo prepeljali v bolnišnico. — Cerkveni tat prijat. V Luzniei na Koroškem je pred nekaj dnevi neznan tat vlomil skozi ear kveno okno in izpraznil vsa pušiae, • katerih je bilo okoli 120 K denarja. Žandarmerija jo prišla tata na slad, ko je plačal liter vina a samimi vinarji katerih ae je drsal lep. Tat je neki Nema« Omaon ia Lucnise. Vlom je isvršil a nekim Italijanom is Kraljevine, a ta jo j« popihal brž domov, kar mu je smrdel koroški arak. Italijanska pohstja je tudi is njega spra vila v varnost. — Nov nemški dnevnik v Pulju. V Pulju j* BaČel izhajati nov nemški dnevnik, ki ima ime »Polaer Morgenblatt«. Da je napolnjen pred vsem a frazami, katere s * v toliki meri blišče v vsakem nemškem časopisu, ni nič novega. Nekako čudno pa zveni besed čenje o nalogi, ki si jo je nadel ta list Ta naloga — pravi list — je jasna, ker »raste ven iz razmer«, pod katerimi iive in trpe »nemlki in drugi domoljubno misleči krogi« No, ta jasna na loga je vendar precej nejasna. Na prvi pogled pa lahko spoznamo, da je ustanovitev nemškega daevntka v Pulju delo avstrijskega zistema, ki hoče pospeševati namene Drar g . naoh tild-Mi in da je novemu listu resničen namen: pospeševanje organi zacije prodiranja nemštvana jug monarhije. Trditev novega lista, da ima puliski Nemeo in »ravno on glavno zaslugo na naglem in mnogo obetajočem proavitanju mesta avstro rgr«kega vojnrga pristanišča«, pa kaže na tisto nemško visoko do mišljijo, kt 81 je v svest!, da če bi Nemo* ne bilo v Avstri|i, bi Avstrija eplob ne e^sistirala. Res, kot taka bi gotovo ne obstajala: pač pa kot država, kjer bi imeli tudi Slovani, ki tvorijo večino, svoje pravice, a ne samo krutih dolžnosti — Mlad rešitelj. O ii včerajšnji notiet smo bili napačno poučeni. Janko JeghČ in Fran Novak nista bila v G?ad»š$ici v nikakt smrtni nevarnosti, ampak sta stopila le s etopojic nekoliko v vodo. Ko bi bilo kaj hujš^g«, b1. bili dali gotovo prvo pomoč starš , ki bo to otroško igro videli. S~nrtno nevarnost si je menda predstavljat iz gotovih vzrokov le mladt Andlovio sam, ki bi bil pa laško »mož« za to, da bi jo preprečil. — Ljubljanaka društvena godba priredi jutri zvečer koncert v »N a r o d n i k a v a r ni« (Gispodake ulicb). Z&četek ob 9 uri. Vstopnina prosta. — C rrigenrfum, Včerai smo priobčiti o tu - pol naslovom »S idni tolmači zs. Poiskavc«, kar se ima praviloma glasiti »S d< bo v profilu. Kralj je v preneraUki uniformi brez p' krivala. Pri različnih znamkah se menjava ozadje. Znamke, k bedo na-domestovale Bedanje začasne po 20 centezimov, k*že.o morje z vehajajo čtm soinoero. D uge imajo pc krajino z vlakom, planinsko pokrajin", Udjo, brzojavni dr. g ali pa — postajo za brezžični hraojav * Modra glava. Ko so se avgusta meseca pig*j*li Rusi in Japonci za mir in so Japonai zahtevali cele štiri miljarde vojne odškodnine, katere Rusi niso hoteli dati in je pozneje tudi dali niso, našel se je na Francoskem moder mož biatre glave in našel pot, po kateri bi Japonci dobili zahtevane štiri miljarde, ne da bi ae bilo treba Rusom radi tega kaj jeaiti. Štiri miljarde: ali je to kakšen denar aa vse zemeljske prebivaiee, katerih «e splošno eeni na najmanj 1 500 000 000 oaeb t Vsak izmed teb izda na dan aa atoje pre življenje 20 su; ako ae izmed teh potresnih zemeljskih prebivalcev vaak posti 1« štiri dni, imamo t trenutku 6 miljard denarja. Štiri mi ljsrde ae dado Japoncem, ostali zne eek dveh miljard ae pa uporabi ia ko ristne namene. Ker nekateri niao vajeni poeta in ker ae marsikdo laradi svojega posla ne more štiri dni zaporedoma postiti, j« predlagal modri mož, naj bi ae postilo vas Človeštvo ▼ gotovih presledkih. »Ljudje ao ee poatili ie večkrat iz manj plemenitih vzrokov«, je trdil globoki mislec. Biatroomnei je pa pri tem pozabil, da bi bilo treba računati a afrišanskimi divjaki, ker ta gospoda gotovo ne bi bila voljna noatiti ae iz čistega čioveko ljubja D vjsk a« redi od rasnih afri-čanskih raaiakovalcav in mu ni po treba nakupovati al na trgu svojih potrebščin in Č« enkrat nima nobene jedi si še ne bo prihranil potrebnih 20 au; naposled bi bilo p« treba pri tej n* kladi rsŠpekttrati tudi Japonce, ki bi gotovo ne bili pri volji postiti se sa vojno odškodnino, katero ao upali dobiti od sovrateneg« soseda. No, ruska diplomaoija je odpomogl« postu celega človeštva 8 tem, da ni plačala niti enega su vojne odškodnine. * Ženska ljuboaumnoat. Na originalen način ie gospa Suz«na Rfdr?y;eva v FJadeifiH skušal« zvestobo svojeg« moža. Imenovana Suzana, katera mož je mesar, je bila namreč nepopisno ljubosumna. V juliju je pa nepričakovano odpotovala v Atl»ntie C tj in ai tam izposodila kopalno onleko. kakor da bi se hotela zabavati na obrežju. Ol tam se pa ni več vrnila in ko so potem našli njeno navadno obleko v kabini, so bili vsi prepričani, da ej utonila D^n za dnevom so preisko vali obrežje, toda vse iskanje je bilo zaman. Končno so raspisali 500 del. nagrade, katero bi dobil oni, ki bi našel njeno truplo. Toda tudi to ni pomagalo. M nolo nedeljo je pa Rftddvjeva prišla z vso svojo rodbino v cerkev in tukaj svojim znankam naznanila, da je bila na svojega moža z-lo ljubosumna. Najbolje bi (Ta pa zamogla opazovati, ko bi on vedel, da nja ni več na svetu. R«di tega se je navidezno potopila. D»» meseca je opazovala svojega moža in vs"ko njegovo počette, toda pri tem ni našia ničesar, radi č^sar bi rooTvila b ti ljubosumna. M^vor mesta Atlantic G iy pa zahteva s.~daj po vračilo stroškov, katsre je imelo mesto z iskanjem njenega trupla. * Boječ ženin in dostojno dekle. N k dunajski časopis, ki daje v svoji »listnici uredništva« na razna vprašanja dobre svete, je dobil nedavno s!edeče pismo: »Ž.* tri leta občujem s svojim ženinom, a vedno me še vika; moj žan;n je namreč tako boječ in sramežljiv. Prosim odgovorite mi takoj pod •srečna nevesta«, -ali sme djetijno dekle reči svojemu Ženinu, naj jo vendar te»l papir*i €•/» majeva renta..... 4° , srebrna renta..... »•/• avstr. kronska ranta . . IV# i alata , . . 4C , ogrska kronska m . , . *•>, * «l»ta „ . . . 1°/« posojilo dežele Kranl .k« . 41/.0', posojilo mesta Spliet . •V/l a a Za^« *l.V bos.-htr*. žel. poa. 1908 4V, oafika. del. banka k. a. ML i. e. 4ly *8t* Pisma gal. d. hip. b. *Vi°/c P®51, kon». k. o. a. 10V. Pr....... 4,'1°/o "8t- P»ma Innerst. hr. 4Va°i i r ogrske cen. dei.hr....... •7s0/o *• P"* ogr* h,P- bin • i c °bl. »g7- lokalnih le leznia d. dr..... 4' ," n obl. Češke ind. banka . •• o prior. Trst-PoreČ lok. Šal. 4°/0 prior. dol. iel..... a«/. » J«*- Iel- hnp. »/t V, . **' i° *Tlt- P°a* " P* °- • Sraoka ad 1. 1860*, . . . . ■ « r 1864 ..... a tisska . i • i ceni. kred. I. emisija . a a » a> B agr. hip. banke . , . 9 srbska a frt. ICO — „ taraka...... Sasilika srečka .... Sreditre s . • . . Inomoike „ . . . . Krakovske B • • ... • ljubljanska a • » • • krst, rad. kriia ..... as a • • • • Rudolfov«. a . . . . dt taborska ■ . . . Dlnajika kos. , . . . • Delale*. Jalne ieleinice..... Oriavoe ielesniee . . avstr.-ogrska bančna deinlee avstr. kreditne bank« . . . Ogrska , « • • • Stmoatenske 9 . . . Prem o«okop ▼ Mostu (Brtte) . AJpinake montam ..... Praske ie). indr. dr..... Rim*-Mur&nyi »,.... TrboTijb^e prem. oralbe . . kvstr. orožne to-rr. drnŽba . . $aško sladkorne dražbe . . , Vata««. j, ki. aekib ..... SO franki ........ 10 marke........ Severeigns....... *axks......... ^aSki bankeve)...... Sablli ...,,.;«• dolarji •••,»•«•■ 100*16 100*— tia-so 95 8h 114*40 60*99 100-60 100-10040 100*— IGO' — icoeo 106*10 100-PO 100 — 100 — 10O-— 100-76 99*90 817 25 101 46 3 9085 197 — 262 tO 301 — 802 — .04 f 0 102 — M5 80 26 — 472 — 74 — 91-65 — 53 — 34 — €0 -74 — 6?3 — 05 75 86 50 117 »76 1*49 6T& 786 247 677 *38 !*?60 64& 296 180 167 11-36 19-16 23*49 24- — 117-50 9f> JO f64 — I 84 Ble*o 100 86 100*20 96-06 119-50 96 0"» 114 60 101-101*60 100- — 101 40 lOO 65 100 20 10160 107*— 101- 60 ion 40 K085 101"— 101*76 lOO*-3 9 26 102 45 »92 85 299 — 164 50 311 — 312 50 272 bO Ul — 146 -*0 27 — 482 — 84 — 98 60 70 50 65*— 36 — f4 — 7«-— 644 — 119 05 *77-75 1669 — 676 25 787 — 247-75 68* — 639£0 2770 — 550 — 297— 583 — ,60 — J J-40 lir 19 23 57 24 08 117 70 96 90 265 -5 — Važno za vsako gospodinjstvo! 6e hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo fn Izdatnostjo, kupujte samo žgano kave, ki spajajo vas to vrlino, namreč kave 1583-46 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo karla planinska na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". Ces, kr, avstrijske državne železnice. Žitne cene v Buoimče&t-, Dne 20. oktobra lirOb. Tmaasiiii ?!eniea »a oktober . . . aa J 00 k*. K :6 28 ^Seniea . april 1*06 . . 31 9 oktober . Rž „ april .... (•ran 9 maj 1906 Ovee r oktober . n n ap"l .... Cfoft BaVec« Keizpremenjeno. B&eteorologično poročilo t*tn» uad ciOTjBTn &06*S. S**celo'{ fcracrl tlftk nun 100 100 KO 100 ion u o 16 78 13*3* I 1394 13 36 13-46 13 36 Oktober | Caa opazovanja Stanje barometra " mm So l> s s Ve- r >vi 19 9. sv. ^37 y 21 si. suzhod jasno 20. 7. zl 735 5 - 14 brezvetr. megla * S. pup. 732 9 8 0 mL svzhod-del. oblač. S'odnls č TaiSciSi temperatur*• 35, norrr.^i*' 99. P^n^v:pa v mm o o. Sprejme se takoj dober MMi pomoči. 1>X. rodKrnjšeU, brivec v Liubljani. 3403-1 Ravnokar je izšla KORISTKA. Povest iz gledaliških krogov ljub* Ijanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K. Dobi so v knjigarni L SCHUENTHER o Ljubljani Prešernove ulice. C kr. ravnateljstvo drf / železnica v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra S 906. leta, ODHOD IZ EJUBLJANK in«, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url M m ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Olddnitz, Franzensfeste, Inom ost, tfouakovo, Ljubno, Cea Selathal v Ausaer, Sohiograd, čea Paiu BaMlisa v Steyr, v Lino, na DnnaJ via Amstetten — Ob 7. uri 5 n 4jutrpj osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Moran, Maaterndorf Franiensfesta, Ljubuo. Duuajt Cea Selitka v Solnograd, Inomost, čez Klein-Heifling v Steyer v Line, Budejevice, Plaen, Marij t ue vare, Htb, Francovc vara, Prago, Lipsko, Cea Amstetten na Do naj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oaobn; vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Gldd-nitz, Ljubno, Selathal, Solnograd, Bad Q*stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Corich, Ženeva, Panz, čez Anstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak v Trbiž Šmobor, Beljak, Celovec, Framensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, 6ea Klein Beifling v Steyr' Lonc, Bndej--7ice, Pisen, Marijine vare, Heb, l,trancove vare, Karlove vare, PragO; (v Prago di* rektni voa I. in U. razr.), Lipsko, na Dunaj 5ea Amstetten. — Ob 10. uri 'ponori osoboi vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfesta, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voa 1 in n razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 1. uri 17* m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koli PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri L'3 m zjutraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, UL Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. m II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari i ne vare, Plzen, Budejevice, Line, Steyr, Paril Ženeva, Curih, Bregen*, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pont&hsi. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljak*. Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Id o mosta, Franzensf*?st&, Pontabla. — Ob 8. uri (Hi ca zvečer osobni viak a Dunaja, Ljabna, Beljaka. Muraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, Čez Klein-Reifliig iz Steyra Linca, Badejevic, Plzns, Marijinih varov, Heba, Francovvib varav, Pragi. Lip.kega. — t BOGA i2 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta b S.očev;a, ob fi. uri 32 m popoldne iz Straže, Tooiic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m evočer istotako. — ODHOD IZ L JU SU ANE drž. kol. V H-AMNIK. Mešani vlaki; Ob 7. ux 88 m ajutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7, ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponodt samo ob nedeliah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. aol. 12 KAMNIKA Mešani vlaki: Ob «. uri 49 m zjučraj, ob 10, uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob ». ari 56 in ponosi sam.' ob aedeljah a praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski 3as -e z& 'J min. pred krajevnim Ca&om v Ljuoij i 8Q7g Največja 1 nsayveSja | izbira izbira i konfekcije konfekcije^ za za gospode. 1 ' dame. j 0L 3385-1 Zimska suknja, gorko podvlečen~, x jesenska obleka, vsakršne barve, x zimske h ače, črtaste, x modni telovnik posebej. Povrh dobro idoča nikljasta remontoarna ura. Jesenska ali zimska jopica, x pelerina, x sukneni kostum, X bluza. Povrh dobro idoča nikljasta remontoarna ura. Zuuauja liurofiia i2cvrssjikj5-2 Proda se iz proste roke ali pa se odda v najem naunuicia te v Rožni dolini ot. 170 pri Ljnb ljani. V hiši se nahaja prodajatnica, 3 sobe, 2 kuhinji, klet, pralnica in nekoliko vrta. 3363-3 Vsako soboto so dobijo 3319—2 v restavraciji Rasberger pri jubilejskem mostu domače jetrne in krvave Fina knhinja Točijo se tudi dobra prirodna vina. — Zmerne cene. Vabilo fllll ni 3B38 v soboto, 21. t. m., ob 4. popoldne na travniku ob Lattermannovem drevoredu. Dražba za gradkjo aparatov „Miaimax" na Dunaja. Ravnokar izšlo: Ravnokar izšlo: ročni blat 2398—7 spisal Anton Janežic« Četrta predelana in pomnožena izdaja. Predelal Anton Bartel. 190S, Cena: Uroš. K 6-, u polusnje uezani Knjigi K no. Dobiva se u Ig. pl. Kleinmayr & M Bamberaoui knjigarni ===== "v I-O'CL'olja.n.l. = ■ i A.Perschs pred Škofijo 21 priporoma ] največjo izber G835-1 kožuhovini po najnižji ceni. en Sprejema bol varovanj a Cloveftkega življenja po naj razno vretnej Bih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena droga eavarovalni ca. Zlasti ugodno zavarovanje na doživetje ■mrt a anianj&ajocimi ae vplaffllL Vsak elan ima po preteku petih let pravico So dividc vzajemna zavarovalna oanlca v Prag*!, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine in kspltallje: 82,737.159-57 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi sIovaiisI&o . narodno upmvo. 5—122 Vm gSJBMSli daj«: itop w Ljubljainiv iegav pisarne ao v laatnaj bančnej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti r^2arnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj in najkniantneje CSiva najboljši sloves, koder postale Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podporo v narodne in obenokoristne namene. Iidajalelj ia odgovorni vodnik: Dr. Iv»o Tavaar f .utnina |q |uk , M4X00110 fitEaTEf ~ 7939 UQ