S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
Politika malih korakov
O pripravah na turistično sezono je izvršni svet organi-ziral posvet o sodelovanju z gospodarsko zbomico občin Ijubljanske regije in turistično poslovnc skupnostjo. Osrednjo pozornost so namenili gostinstvu in vlogi kra-jevnih skupnosti in turističnih društev pri izboljšanju in popestritvi turistične ponudbe. Premikov na tem področ-ju seveda ne gre pričakovati čez noč, zelo veliko pa lahko storimo s tako imenovano politiko malih korakov.
Kaj moramo letos predvsem storiti na področju turi-zma?
Izboljšati moramo informiranost o turistični ponudbi občine, utrditi moramo organiziranost za vzpodbujanje razvoja turizma, vzpodbujati osebno iniciativo in razno-
> vrstnost turistične ponudbe, še izboljšati kvaliteto stori-tev, pestrost ponudbe in odnos do gosta v zasebnem in dmžbenem sektorju gostinstva, še naprej krepiti organi-ziranost in dejavnost turističnih društev in vzpodbujati ustanovitev novih, povečati moramo število kmetij s turistično ponudbo, z odlokom občinske skupšfine bomo uredili sprejemanje Ijudi na prenočišča. Pri pripravi smemic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 tnoramo kot pomembno nalogo opredeliti razvoj turizma in to področje opredeliti tudi v srednje-
ročnih dokumentih zainteresiranih nosilcev planiranja. Nadaljevali se bodo razgovori s potencialnimi investitorji izgradnje motela in obnove gradu na Bokalcah. Proučiti moramo možnosti za ureditev prenočišč C kategorije v družbenem sektorju v Eipprovi ulici. V turistično ponud-bo moramo vključiti Raščo pri Velikih Laščah, ki je kulturni in zgodovinski spomenik. Del turistične ponud-be mora postati tudi Zivalski vrt. Izboljšati moramo ponudbo izdelkov domače in umetne obrti, zlasti suhe robe, nasploh ter v nekaterih gostinskih objektih in spe-cializiranih trgovinah še posebej.
Obiski v OZD
Izvršni svet je obravnaval informacijo o obiskih po delovnih organizacijah. Julija bo izvršni svet na osnovi predhodnih razgovorov analiziral poslovanje OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti, za obravnavo na seji občinske skupščine pa bo junija pripravil analizo stanja, problematike in razvojnih možnosti industrijskih organi-zacij združenega dela - s posebnim poudarkom na izvozu.
Izvršni svet je sprejel tudi informacijo o aktivnostih v OZD, ki so lani poslovale z izgubo - Slovenijales-Žični-ce, SCT TOZD Opekarne in Pohištva Rožna dolina.
V dogovoru z OK ZKS in OS ZSS je izvršni svet imenoval skupino, katere člani bodo v razgovorih z vod-stvi OZD ocenili razloge za spremembo statusa v Tobač-ni tovarni, IB Elektroprojekt, DO IKO TOZD IPKO, DO Zagrad TOZD Pleskoobloga, Tekstilki-Surovina TOZD Ljubljana in v Iskri TOZD SEM. Omenjena skupina bo za izvršni svet pnpravila tudi poročilo o sedanji organiziranosti, poslovnih rezultatih, ugctovlje-nih slabostih v poslovanju, o ekonomskih in drugih razlo-gih za predvideno statusno spremembo in o predvidenih rezultatih, zlasti v povečanju izvoza, obsega dela.
Dve skupini pa je izvršni svet imenoval z namenom, da bosta celovito ocenili problematiko poslovanja OZD v gradbeništvu in predelavi lesa ter izdeiave lesnih izdelkov vobčini.
Komite za dmžbeno ptaniranje in gospodarstvo bo poglobljeno ocenil pripravljene investicijske programe OZD in z ugotovitvami seznanil izvršni svet. Gre zlasti za naslednje OZD: KIP, IMP DO IKO TOZD IPKO, SCT TOZD Tesarstvo. Omenjeni komite bo sodeloval tudi pri razreševanju prostorskih možnosti za DO Splošna fino-mehanika.
Eden izmed rezultatov omenjemh obiskov v OZD je tudi stalno spremljanje komiteja za planiranje in gospo-darstvo tistih OZD, ki so lani zmanjšale fizični obseg proizvodnje v phmerjavi z letom 1982 - gre za Silvapro-dukt, Livar TOZD LBK, Rašico TOZD Konfekcija Hor-jul. Hkrati gre tudi za organizacije, ki so zmanjšale fizični obseg proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega ieta.
Izvršni svet je predlagal zboru združenega dela občin-ske skupščine, da na dnevni red uvrsti najbol) perečo problematiko, s katero se srečujejo posamezne OZD v občini.
Na splošno o proizvodnji -dobro
IzvrSni svet je obravnaval tudi informacijo o poslova-nju vzorčnih OZD v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Ta informacija vključuje podatke o celomem prihod ki in odhodku za 25 gospodarskih organizacij, ki so v letu 1983 ustvarile 52,6 odstotka družbenega proizvoda go-spodarstva občine. Podatki o problematiki zajemajo vse industrijske organizacije, o blagovni menjavi s tujino in o zaposlenih in osebnih dohodkih pa vse OZD s sedežem v naši občini.
V  prvih dveh mesecih so vzorčne organizacije dosegle 75 odstotkov večji celotni prihodek kot v enakem obdob-ju lani. Največji porast so dosegli v DO IGO. Dohodek je bil 72 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani -največji porast dohodka je bil v DO TTL TOZD Proiz-vodnja cigaret. Manjši dohodek kot v enakem obdobju lani so dosegli v DO Žičnica TOZD Proizvodnja strojev in naprav in v DO Elektromontaža. Količinski obseg industrijske proizvodnje je v večini organizacij ugoden, na kar je tudi vplival en delovni dan vač v mesecu februarju.
Oskrbljenost z domačimi in uvoženimi surovinami je bila v februarju nekoliko slabša kot v januarju. O dobri oskrbljenosti poroča 45,5 odstotka organizacij, o slabi 43,5 o kritični pa 11 odstotkov industrijskih organizacij.
Oskrbljenost z uvoženimi surovinami je dobra v 23,7 odstotka organizacij, slaba v 54,1 odstotka in kntična v
22.2  odstotka organizacij.
O kritičnem stanju plačanih računov poroča 63 od-stotka organizacij, o slabem 40,4 odstotka in o dobrem
53.3  odstotka organizacij.
Izvoz blaga je v dveh mesecih dosegel 84,7 odstotka večjo vrednost kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je povečal le za 4,3 odstotka. Izvoz je bil v tem obdobju tako za 23,4 odstotka večji od uvoza, konvertibilni izvoz pa za 12,1 odstotka manjši od konvertibilnega uvoza.
V  naši občini je bilo ob koncu januarja zaposlenih 18.790 delavcev, kar je 0,1 odstotka manj kot ob koncu decembra 1983. Povprečni izplačani čisti osebni dohodek v januarju je bil 23.684 dinarjev, kar je za 46,7 odstotka več kot v januarju 1983 in 17,6 odstotka več kot je bil povprečni čisti OD v 1983. letu. Realni osebni dohodki v januarju so za 9,5 odstotka mapjši kot v januarju lanske-galeta.-       . ;.: •  •--•               .   .            -      '--     -
Priprava
družbenega
plana
Izvršni svet je sprejel svoj delovni program za pripravo družbenega plana skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1986-1990.
Z delovnim programom so določeni organi, ki so odgo-vorni za pripravo analize razvoja v preteklem obdobju, za pripravo opredelitev razvojnih možnosti za omenjeno obdobje, kakor tudi za določitev rokov, nalog in obvez-nosti organov in služb pri pripravi in slrokovnem usklaje-vanju planskih aktov.
Delovni progratn opredeljuje obveznosti izvršnega sveta in njegovih organov, glavna gradiva in dokumente ter roke v zvezi s pripravljanjem družbenega plana obči-ne za obdobje 1986-1990.
Vsi nosilci planiranja morajo pri oblikovanju svojih planskih aktov izhajati iz dolgoročnega programa eko-nomske stabilizacije ter Pregleda aktivnosti za njegovo uresničevanje, kakor tudi iz usmeritev dolgoročnega pla-na občin in mesta Ljubljane ter dolgoro6iih planov SRS inSFRJ.
Prodor
vrtiekarjev
Ali ni vrtiček s 400 m2 odločno prevelik, ali predvide-ne ute, v katerih je med drugim tudi že predvideno ležišče, niso podlaga za bodoče barakarstvo in čme grad-nje?
To sta bila dva od pomislekov, ki so jih izrekli člani našega izvršnega sveta, ko so obravnavali informacijo Urbarustičnega inštituta SRS o razvoju in perspektivah vručkarstva, s tetn, da so v načelu dali vrtičkaretvu vso podporo.
Vrtičkarstvo, pravijo agronomi, bo največji melioracij-ski načrt na Barju, z vničkarstvom se lahko »rešimo« divjih odlagališi - pravijo tisti, ki se borijo za čisto okolje, vrtičkarstvo lahko poveča ponudbo vnnin na trgu - pravijo kmetijci...,
Za in proti vrtičkarstvu je skratka veliko mnenj. Res pa je tudi, da mnenja, ki so »proti« vrtičkarstvu, niso proti tej dejavnosti temveč proti slabi in nepremišJjeni organizaciji vrtičkarstva. To dejavnost je potrebno, med drugim, vstaviti v ustrezne urbanistične dokumente, ki . določajo namembnost prostora, v vidu moramo imeti
tudi kmetijski in prostorski, ter davčni in socialni vidik vrtičkarstva. Z upoštevanjem vseh vidikov bo namreč možno določiti pravi smisel in vlogo vrtičkarstva in nena-zadnje že v osnovi preprečiti realizacijo bojazni, da bi z vničkarstvom dobili nova barakarska naselja in nove čme gradnje, s katerimi se le redkokatera občina lahko tako »pohvali« kot prav naša.
Škoda na
ozimnih
posevkih
Na območju občine je po statistični oceni pšenica poisejana na 376 ha, ozimna rž na 11 ha, ozimni ječmen na 47 ha, ozimni oves na 5 ha, oljna ogrščica na 30 ha. Jesenska setev žit jc biia na 439 ha.
Posevki pšenice so različno prezimili. Ista sona pšenice je na različnih parcelah raztično prezimila.
!Na območju Bresta, Vrbljenja, Strahomera, Kota, Staj in Iga je bilo ugotovljeno, da je sklop posevka pšenice na poisestvu Brest zaradi upoštevanja tehnologije in odce-dn ih tal normalen, da pa ima na tem področju pšenica na zasebnih površinah. razen v Kotu, slabši sklop. Zaradi neugodne zime je pšenica prizadeta na cca 8 ha. Pričaku-je se za 30 odstotkov manjši pridelek. Zaradi zmrzali in snežne plesni je na tem območju preoranih 0,45 ha njiv. s pšenico.
Na območju Podsmreke, Draževnika, Razorov in Do-brove so posevki pšenice unioeni in jih je potrebno
preorati. Tudi sicer so na območju zadružne enole Do-brova v Polhograjski, zlasti pa Horjulski dolini, posevki pšcnice, zlasti na težjih tleh in kjer je ležal sneg dalj časa, močno prizadeli. Ocenjeno je na 50 odstotkov stabSi sklop posevka od normalnega. Na tem obmotju mora posevek v celoti preorati šest lastnikov.
Na območju zadružne enote Dobrova je bilo sklenje-nih 43 pogodb za 17,11 ha. Skodo je prijavilo 29 pogod-benih proizvajalcev pšenice na 11,67 ha.
Večina preoranih parcel bo posejanih s koruzo.
Za večjo varnost pred poplavami na barju
Izvršni svet je obravnaval poročilo območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava o izvajanju programa kral-koročnih in srednjeročnih ukrepov za postopno izboljše-vanje stanja na poplavnem območju Ljubljanskega Barja.
Med kratkoročnimi ukrepi je navedeno redno vzdrže-vanje Gruberjevega kanala mestne Ljubljanice. Lani je bil lzvrien posek ob Ljubljanici in Gruberjevem kaflalu, odstranjen ]e bil izkopni material v Gruberjevem kanalu, ki ga je tam deponiral izvajalec ureditve železniške proge pri Karlovškem mostu. Skupno z ZRMK so začeli s sistematično sanacijo zidov na Ljubljanici.
Zaključena je regulacija Malega grabna na odseku pri brvi na Mokrški cesti. Zaključena je regulacija Zg. Ga-ljevca, potok je urejen do Peruzzijeve cestt v skupni dolžini 1800 m. Redna vzdrževaina dela na Barju so bila opravljna po dogovorjenem programu.
Lani so pridobili tehnično dokumentacijo za montažo armiranobetonskih mostičkov na lesenih pilotih, ki naj bi nadomestili dosedanje cevne propuste. V letoinjem letu naj bi se ti mostički montirali na področju KS Barje. Opravljeno je bilo tudi čiščenje Iike v vasi Lipe in sicer v dolžini približno 1200 metrov. Poleg rednega programa čiščenja jarkov na podroLju Barja, je bil dodatno očiščen še jarek ob cesti Črna vas Podpeč od Volarja do Farjev-ca, povezovalni Volar Farjevec in Volar cid Črnovaške ceste preko Matenske ceste ter do Iščice.
V leku so priprave za avtomatsko zbiranje in javljanje podatkov z vodomerov Iška in Gradaščica. Za realizacijo prenosa podatkov iz avtomatskih postaj do centralne postaje v center hidroloških prognoz pa obstajajo dolo čene težave, izpostavljen pa je tudi problem zagotovitve ppsebnih PTT linij.
nina čož