^^oto^i3™1 Uto 1X11. fteu. 123 0 UuMlonl u ponetfelleb 3. lunllo 19Z9. Ceno Dln 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzem?! ncdelje In praznike. — Inserati do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji Inserati petit vrsta Din 4—> Popust po dogovoru Inscratni davck posefcej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za Inozemstvo 30a— Din. — Rok opisi se ae Tračalo. — Nale telefonske Števllke w>: 3122, 3123, 3124. 3125 lo 3126. Kruh se mora do jutri poceniti Pekovska zadruga mora do jutri opoldne znizafi rpnp kruhu, sicer bo tržni odsek nastopil z rigoroznimi ukrepi Ljubljana, X junija. V soboto popoldne se je vršila važna seja tržnejia odseka občin-skega sveta, ki je obravnavala predvsem znižanje cen kruhu. Pekovska zadruga je sporočila mestnemu magistratu, da zniža cciio kruhu na 5.50 Din kg. Tržni odsek ni mogel odobriti sklepa zadruge, ker se je rnoka pocenila na 3.80 Din na debelo in je tendenca, da bo cena se bolj padla. K temu je poslal veliki župan dopis, da mora tržni odsek oitioko-čiti prebivalstvu dobavo najpotrebnejših življcnskih r>°trebščin /a. zno-sno ceno in da je nujna dolžnost javnih oblasti, da zadevno ukrenejo vse potrebno. Tržni odsek je sklenil pozvati pekovsko zadrugo, da mora do jutri opoldne znižati ceno belemu kruhu na 4.50 Din in temu primemo tu^l ceno črnemu kruhu. Če pekovska zadrujja ne bo ugodila temu ultimatu, bo tržni odsek p repo v eda I Prodajo kruha po trgih in drugih obratOva-lišcih, ražen v prodajalnah pekovskih mojstrov ter bo dovolil prodalo kruha po znižani ceni okoHškhn in izven okoliškim pekom. Dal bo PeJi kruh v svoji pekarni ter bo vrh tega v sporazumu z velikim županom makslmiral cene kruhu. Tržni odsek ie tuđi sklenil, da se bo moral po gostilnih in drugih lo-kalih prodajati kruh po teži, ki odgovarja ceni. Ljubljansko prebivalstvo se oPozarja, naj uvažuje navodila, ki jih bo dala oblast in naj jo podpre v njennih ukrepih. Kakor znano, poročajo z vseh svetovnih tržišč o občutnem padcu cen moke. Ukrep tržnega odseka obeinskega sveta je popolnoma umesten in ga bo nedvomno vse ljubljansko prebivalstvo pozdravilo z velikim odo bravanjem. Velika špijonažnaafera na Ceškosiovaškem Generalštabni oficir v službi nemške špijonaže - Za svojo veleizdajo je prejemal stalno mesečno plačo okrog 100.000 Din Praga, 3. juni ja. Špijonažna afera doslej se po imenu neznanega generalštabnega kapetana češkoslovaške vojske pridobiva vedno bolj na obsegu. Dosedanji rezultat preiskave je pokazal, da se je kapetan bavil z vohunskimi posli že pet let ter da je deloval v tej funkciji tuđi v gene-ralnem štabu. V tem času je do bavil vohunski centrali nemškega generalnega štaba cek>-kupni českoslovaški mobilizacijski nacrt za slučaj intervencije ali spopada z Nemčijo. Za to svojo veleizdajniško delovanje je prejemal redno mesečno plačo 8000 mark, to je približno 100.000 Din, ki pa jih je nalagal v nekem inozemskem ban ču em zavodu. Navzlic tako velikim mesečnim dohodkom je živel povsem skromno in ni vzbudil baš zaradi tega nikakc pozornosti pri češkoslovaski oolitični policiji, ki ima nalogo nadzirati vohunsko službo različnih držav v Češkoslovaski. (Glej tuđi članek na 4. strani.) ftazkol v taboru bivše SLS Vcerajsnji obeni zbor „Krekove mladine" - Moralni poraz oficijelnega vodstva - Opozicija bo ustanovila lastne organizacije — Ljubljana. 3. jorriia. Javna tajnost 3c, da v vrstah. ki so nekdaj tvorile bivšo Slovensko ljudsko stranko, že dolgo vre. Dva tabora sta se borila za prevlado že v času, ko je nastopala bivša SLS na zunaj še kot kompaktna politična organizacija, a tak rat se je voditeljem vedno posrećilo bodi si z le-pa bodfcl z grda udušiti vsaK odpor v javnosti. Na eni strani so bili takrat predstavnik! takozvanega »mamoniz-ma«, kakor so jih imenovali zastopmk) druge, krščanskosociialne skupine. Tu-dl v tej so imeli voditelji zaradi svojega vpiiva in zaradi svoje gospodarske moči mnogo ori^tašev, zlasti mladina pa se je vedno bolj odločno postavljala proti njim. Ti mladi nasprotniki reakcionarne in vefekaprtalrstične struje so se zbira-li posebno v organizaciji »Krekova mladina«, ki ie razširjena po vsei Sloveniji. Včerai je imela »Krekova mla- dina« svoj letni obeni zbor, na katerem se je spor med obema strujama tako zaostril, da ga ni bilo mogoce več izgladiti in da je končal z razcepom. Ne-kateri voditelji opozicijonalne srrupe so pod raznim! vplivi sicer odložili svoja mesta v odboru Krekove mladine in Jugoslovenske strokovne zveze in se umakniti, drugi pa so vztrajali v borbi. Tako se prišlo včeraj pri volitvati no-vega odbora do boinega glasovanja. Glasovalo je 22 delegatov. Oficvteinj kandidat! so dobili 10 jjlasov, opozicifn 6, 6 glasovnic pa 3e bilo praznih, tako da znači izld volitev za oficijelno vodstvo občuten moralni poraz. Ta je tem hujši, ker so delegati, ki so odd^li prazne glasovnice, že na o^čnem zboru na-povodali, da bodo odslei vodili svoje kulturno jn strokovno delo samostojno. Pridružili se iim bodo tuđi delegati, ki so včeraj sicer vollli, a ostal! s svojimi glasovi v manjšini. Za sporazum med ČSR in Madžarsko Slovaki svare Madžare, naj opuste svojo borbeno politiko. ČSR je vedno pripravljena na sporazum. Bratislava, 3. junija. Včerai se je vršila v Bratislavi lOletnica bolev za osvo-boditev Slovaške. Proslave se ie udeležila velika množica Slovakov. Na proslavi so govorili razni voditelji Slovakov. med nji-mi tuđi Stepanik, ki je imel dalJši govor o poteku zgodovinskih borb za osvobojenie Slovaške in nato prišel koncem covora jia sedanje razmerje med Madžarsko in Ce-Skoslovaško. Ugotovil ie, da so Madžari $e vedno vse preveč egoistično nacijonalno in šovinistično razpoloženi ter da še vedno nočejo računati s posledicami svetovne vojne. Izrazil pa je nado, da bo tuđi madžarski narod v doglednem Času izpresledal nemožnost nadaljevanja sedanie intran-sigentne politike ter poskusi! stopiti s so-sednimi narodi v znosnejše in boljše odno-šaje. Češkoslovaski narod ie vedno pripravljen na pameten in prijateljski sporazum. Zahvala Rumunije za prisrčen sprejem njenih predstavnikov Od Žombolje do Splita je narod spontano pozdravlja! zastopni-ke Male antante — Mala antanta ni samo stvor diplomacije, marveč zveza treh narodov — Bukarešta, 3. junija. TJ>t Lupta: je objavil članek pod naslovom »Pozdrav Ju* goslaviji«, v katerem i/raža ju^oslo^cTiski vladi in naroda toplo zahvalo /a. prisrčen sprejem članov Male antante v Beogradu in po vscj Jugoslaviji. List ugotavlja, da **> Viili člani Male antante od Žombolje do Beograda in na svojem potovanju v Sara* jevo, Split, Zagreb ter nazaj do Žombolje priče, kako je ves narod pozdravljal de* legate spontano in kako je mogel zimanji minister Mirontscu u^otaviti tako v Srbiji, kakor v ostalih pokrajirtah, da vlada v Ju* goslaviji povsod najlcp-ši red in mir, kar kaže. da skuša jug'oslovenski narod v in« tenzivnem delu pozabiti vse bivše notra* nje težkoče. Način, kako je narod v Jui goslaviji prejel češkoslovaške in rumimske delegitc je najboljši dokaz, da Mala an* tanta ni samo organizacija diplomacije, temveč antanta treh narodov. Vzkliki »Ži* vela Rumunija«, ki so se čuli od Žombolje do Splita so našli v Rumtmiji iskren od« mev v vzklikih »Zivela Jugoslavija«. Kriza v rumunski liberalni stranki — Bukarešta, 3. junija< Nasprot-stva med Argetoianom in Vintilo Bra-tlanom so vsak dan ostrejša. Politični krogi zatrjujejo, da hoče Bratianu predlagati izkljucitev Argetoiana iz stranke. Nesoglasia med obema noliti-koma so načelnega značaja. ĐoCim bi bil Argetoianu s svojim kril<>m pogojno pripravljen sodelovati v vladi, taoče Bratianu nadaljevatl borbo proti vladi in doseči, da bi liberalni poslane! med debato o upravni reformi zapustili seje. Podoba je, da se pripravlja v liberalni stranki cepitev. Zgordi v spaoju Kosel. "•-. junija. V vaši Wiegschutz je iz-dosedaj neznanega vzroka v neki hiši na-stal požar, ki je presenetil v spanju rodbino, ki je stanovala v podstrešju. Mož in žena sta se z dvema otrokoma resila skozi okno. 741etna stara mati in trije vnuki pa so zgorclL Napetost rred Rusijo in Kitajsko pojema — Moskva, 3. junija. Ruski komisarijat za zunanje zadeve je izdal daljsi demanti v katerem demantira prekinitev diplomatskih odnošajev med Kitajsko in Rusijo ter izraza upanje, da se bo navzlic napetim od-nošajem med obema državama posrećilo doseči sporazum- Ta demanti je povzočil veliko zanimanje v Moskvi ter se splošno meni, da je znamenje popuščanja ruske vlade napram Kitajski, ker ruska vlada ni računala s tako odiočnim nastopom nargkin-ške vlade. Mala antanta in agrarno vprašanje — BukarPHa. ;;. junija. \ zvai\ ? optant-sko konferen^o na Dunajn zunanje rnini^tr-etvo najenergičnije demantira ča>opisne vesti čes, tla obstojajo gleJe t^ga vprašanja uasprotstva med Rumunijo in Češkoslova-ško ter Rumunijo in JugoMavijo. Optantski problem je treba presojati načelno in s eta-lisca izvedbe. V načelu 50 države Male antante edine v tem, da ima veaka država pravico izvesti agrarno reformo na temelju državne suverenitete. Inoz^meem se ne «me in ne more priznati nikakih privilegijev. Po-gajanja glHe uj)*antske-ga vprasunja se vr^e v smernicah, ki jih je dalo Društvo narodov in imajo namen doseći praktično rešitev. Poplave na Bolgarskem Sofija, 3. iunija. g. Zaradi velikih na-livov so nastali v severni Bolgariii poplave, ki so povzročile mnoso škode. \'oda je po-nekod narastla meter visoko. Dva otroka sta utonila. Proslava. Sirašen samemor — BiikareAta, 3. junija. Ruej Fratri ii. Drzavljanski »mir« v Avstriji — Miulling. 3. jun. Voditelja Heimwero\-cev v Mo-ilin^u -jrofa Mann^orfa ?o vferaj na ce^ti napadli Schutzbundlerji, ki so s;a pretepli. Bil je precej težko ranjen ter so ga morali odpeljati v bolnico. Heim\vehrov-ci in Schutzbundlerji so nato priredili demonstracije, ki pa so potekle brez inci-dentov. Požar tiskam« — Ateiit, 3. junija. Pož.\r j*> uničil ti^kar- no lista »Tachvdrono«. Skoda znaša 2 mi-liiona drahem. Vihar na Črnem moiju Bukurešta, ' iuniia - 2e neka i dn; divja-jo na črnem morju hudi viharii Morska sladina ie padla za 40 mm. Pristaniške naprave v Kubini so težko poškodovane. \$a pristaniška dela je bilo treba ustaviti. Tuđi v drugih rumunskih in bolsarskih pri-staniščih so viharii povzročili veliko škodo. Stahlheknovci proti reparacijam Monakovo. 2. iuniia. Predseđmk organizacije Stalilhelm ie na današniem zborovaniu sDreiel resoluciio. prot; skleoom pariške renaraciiske konference. ResoludU zahteva od državne vlade, nai odkloni re» oaraciiska nlačila. ki se bodo določila v Parizu, ker bo Vounjjov nacrt dovedel do obubožania nenškeea naroda Not dnevnik — Saraje>o, 3. junija. V Sarajevu je itšla prva številka novega dnevnika >Bo*anska pošta«, ki piše v evojem uvodniku, da je bila Bosna doslej zelo zapostavljena, kar je vzrok dejstvu, da preti Sarajpvu prapast, čeprav bi lahko bilo najbolj napredno me-sto v državi. Liet povdarja, da se boce pred vseni zavzemati za razvoj Bosne in Hercegovine. Naš uvoz v aprilu Po Đodatkih ceneralne direkciie carin je znašal naš uvoz v aprilu 141.797 ton v vrednosii 713.678.593 papirnatih ali 65 mili-ionov 122.597 zlatih Din. V Dritieri z uvozom v aprilu lanskeza leta se i> Ietos naš uvoz Dovečal do teži za 12.159 ton (9.38 od-stotka) do vrednosta pa za 63.656.745 Din (9.79 odstotka). V orvih Stirih mesecih tekočeea leta ie znašal naš uvoz 414.477 ton v vrednosti 2.362.925.137 papirnatih ali 215.625.192 zla-tib Din. Lani smo uvozili v Drvih §tirih mesecih 415.690 ton blaža v vrednosti 2 milijardi 564.365.467 DaDirnatih ali 234.961.192 zlatih Din. Od 1. ianuaria do 30. aprila te-kočesra leta ie bil torei naš uvoz 7,a 1231 ton (0.29 odstotka) maniši od u^oza v istem razdobiu lanskeza leta. Tuđi oo vrednosti je naš uvoz Ietos nazadoval in sicer za 201 milijon 440.330 pairnatih ali 19.336.000 zlatih Din (7.85 odstotki). Iz policijske kronike Ljubljanu, 3. juni i i. V VoUrjevem grabnu ob lžanski cesti sti lovili dva posestniko\t sinova iz Crne vaši ribe z mrc/o v škodo zakupnik« riKok^va p. Franca Hainriharja. Koliko zna« «a škoda, šc ni ugotovlieno. Delavcu ^uleimanu OHiću. «tinujočwnJ na Glincth Cesta VII. je bilo ukradenih iz žepa suknjica °- ^»ankovcev pc 10 Dm. Na velesejmu je bila ukradena Antorm Mlakarju, mizariu i~ Pudoba pri Starem trgu, pred paviljonom vedeževalke»zamor* ke iz zadnjega hlaćnega Jepa čma u*njata listnica z 960 Din. Francu Freintzu, Ajaku. stanujoč.m i na Marijinem trgu 4, je hilo uk adcr.o i« zaklenjene *obe več predmetov v skuptii \ rednoMi 415 Din. Alojzu Jesihu, mesarju v Vodmatu 2JO je bik> ukradenih z raklenjenega dvori&C« na Zavrteh št. 6 veČ desk v edno«ti 300 Dm. Le^poldu Gajzerju, privatnemu uradni« ku, stanujočemu v \\rolfovi ulici 1, je bila na vožnji iz Zagreba v Liuricmi ukr • dena Crna usnjata listn.-a z vtžnimi i'o» kumenti. >koda rnaša 200 Din. Franca Kunčiča, zidar&kena \ ^moćnika, stanujočega v Soiki \ lici \ je v Latter« minovetn dTe\orepade' ^eznan r>^f za desno hlačnico pod kolenotn in mu %n* jfaf hlače. Mesarica Franči&ka L. je vozila z Vrh« nike v ljubliansko klavnico na mvidnem mc%*rskfm vozu štiri teleta. ki fto r*ila ta* ko nalo/ena. da fta le/ala dva po do-lgcm. dva pa počez voza OHCinsfvo se ie nad njenim početjem moćno zgražalo Jane/ Fikselj. 23!etni ž i vinski crnjac", je vlomil v postilna Katarine Matičeve ▼ Mo&tah, občina Bremica ter odncscl ;a 450 drnanev kovanega denarja. Borzna poročila. I ]ubljan>ka bor i a. Devize: Am>:erda:n .'2.«77 5. Btr'.in 13.555—13.585 (13.57), Brustii 79112, Hi-dimpesta 9.926, Curili 1O94.7-KK)7.4 (1^5.9), Dunai 7.9812-^.m 12 (7.9962). l.'mđon 275h8 -276.48 (276.1«). Scwyork 56.R15, Parit 222.58, Praga lnR.2*v—lb9.06 (168.66). Trst 2%J5-298.75 (297.75). Efekti: Cfl.uk* 15« d. Ljubljanska kreditna 123 d. Prašte-d:ona R50 d. Kreditni 170 d, Vevče eks kupon 118 d, Ruše 275-2*5 d. Sta\bna 50 J, Šešir 105 d. ZAGRF.B*KA BORZA. Devize: 275 hH—276 4«, \ewvork V>.71* —36.915, Pariz 221 5H—223.58. Mvlan 2*M 78 —2P8.7R, Cunh HM4-llK>7.4. Amsterdam 22.847^—22.9075. Brriin 1355 5-13V4.5 I>u* naj 798.12—801 12, Praga ihH.Jb—ianta, Budimpešta 991.10—993.10. Efekti: Vojna Skoda 402.5—404. INOZFMSKr BORZE. Curih: LorvAm >S 1Q?V Ne^vork 510.** Pariz 30.3050. Milan 27.1S, Ma*rid 7J.SH. Berlin 123.8250. Dunaj 72 94, Beograd 912*» Praga 15 38. Bukarešta 3.(W. Budim* pe^ta 90.50. Sofija 3.7550.________________ Kupujte pri tvrdkah, ki inseri-rajo v „Slovenskem Narodu"' Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. jimija 1929. -tpV 1 >3 Triumf naše opere v Dalmaciji Od naiega ansambla je odvisno, da odore scasoma slovenski umetnoeti pat na morje in v svet. — Glasbeno občinstvo v Dalmaciji se najbolj ogreva za starejšo, melodijozno, romantično opero. Ljubljana, 3. jutiija. Ljubljanska opera je. kakor zna-qo, doživela na svojem gostovanju v Dalmaciji ponovno velik uspeh. Ravnatelj Polič pripoveduj^ o svojih vtisih s triumtalnesa pc>';;> 4 ■ naslednje znnimivosti: Ravnatelj opere M. Polič Naš tretji pohod v Dalmacijo nas je pre-pričal o tem, kako popularna in priljubljena je v onih krajih naša opera. Naše vsakoletno gostovanje je postalo za ona mesta že nekaj samoobeebi umevnega, nekaj tradicijonalne-ga, in danes razumem obžalovanje vseh tamošnjih kromov, ko se lani iz raznih vzro-kov ni moglo realizirati. Zanimivo je pri tem zagotavljanje odloČujoeib in neodloču-jočih Činiteljev, da žele, kljub razlikam v jeziku, le naše posete, ker so se prepričali, da smo resni, solidni in interesantni v našem repertoarju in njega izvedbi. Lepšega in večjega priznanja ei pač ne moremo želeti! In v Splitu in Dubrovniku zares žele in potrebujejo opero! Najboljši dokaz, zato je dejetvo, da so kljub relativno visokim vstop-ninam razprodali v Splitu vseh prvotno na-povedanih šest predstav v pielih petih urah! Bilo je ranjenih, strganih oblek, prišlo jf> do prerekanja in pretepanja, tako da je morala intervenirati policija. A njih gledališee ima prostora za ekoraj 1400 oseb! Prav tako je bila v najkrajšem času razgrabljena tuđi sedma predstava. VeČ jih nismo mogli vpri-zoriti. Ker žal zaradi obveznosti v Dubrovniku nismo mogli ostati v Splitu preko 17-maja. Da nismo morali hiteti zaradi dolžno-sti v Ljubljauo, bi na povratku lahko v Qpli-tu in tuđi v Šibeniku vprizorili še marsika tero predstavo, kjlub tropični vročini ki ]e zdaj zavladala v Dalmaciji. Prav tako je bilo v Dubrovniku. Mesto napovedanih šest predstav smo bili primorani vprizoriti osem . . . In vse eo bile raz-prodane, >Traviata< ćelo dvakrat zaporedo-ma. Če bi vedeli s kakim navdušenjem, e kako ljubeznijo se loteva naš ansambel dela, kadar vidi pred seboj polno dvorano sicer s»trogega, ali za dobro izvedbo nad vse hva-ležnega obČinstva! Okus tega občinstva je fiicer za naše pojme nekoliko zastarel, kon-zervativen; najbolj se ogreva za starejšo, melodijozno romantično opero. Pa katera publika se ne navdušuje najbolj za Verdija, Rossinija, Puccinija? Toda resnici na ljubo moramo priznati, da je z istim razumeva-cjem in vsekakor večjim navdušenjem kot \ Ljubljani sprejela zoiK*t (ie eetrtiČ!) j Borisa G:)dunovac pa Straussovo »Salomo* in tisto po pravici tuđi Montemezzijevo »Lju-beren treli kraljeva. Zelo mi imponira, ia ^o v Dubrovniku z navdušenjem sprejeli Smetanovega »Daliborjac, ter da bo mno^i aeleli njega ponovitev! Zelo poučno za upravo, kritiko in publiko! Da nišo ^Oranže* tako ivžgale« kot pri nas, je pač v prvi vrsti vzrok jezik. Duhovitost glasbe, kakor tuđi scenske situacije so pac v najožji zvezi z besedo. To smo že ob-rutili lani pri izvedbah v Zagrebu in Beo-madu. kjer pa je verziranejsa publika kljub tem težii vam občutila in priznala v redu ost tega dela. Konzervativnejša in občutljivejša publika v Splitu in Dubrovniku se je smatrala provocirano po sižeju in stilu samega dela ter je občutila potrebo, da na to reagira. Sicer ne s protesti, pač pa z desinteres-majem. Mislim, da jih je najbolj frapirala grotesknost tega dela in prepričan sem, da bi tak tip muzike mnogo lalje preneeli, Če bi bil siže reeen. Oni pač se vedno vidijo v operi nekaj serijoznega, vzvišenega, *veča-nega. Ćelo v buffo-operi potrebujejo teh elementov (Rossini »Sev brivecc) negacije stare opere (»Oranžec) pa ne prenesejo. Po >Oranžahu je posebno v temperamentnem Spil-tu nastala živa časopisna polemika, ki je po-leg mnogih manj važnih momentov razjasnila mareikateri doslej nejasen pojem. Vujen proces v razvoju in napredovanju! Prepričan sem, da je to zacetek nove ere v glas-benem življenju tega mesta. In če smo to dosegli z vprizoritvijo dela >Zaljubljen v tri oranže« smo pač dosegli mnogo! Verdi in Puccini sta tuđi tokrat dominirala. Njuna dela (Traviata, Rigoletto, Tosca, Giacomi Schic^hi) so bila sprejeta z navdu-šenjem. V muziki i talijansko orijentirana publika je vživala v razkošnih melodijah teh genijev kantilene. Videti je, da se jih ne more dovolj navžiti. Hvalevreden je princip te publike, da hodi poslušat najrajši ona dela, ki jih dobro pozna. Ne hodi v opero radi senzacije, temveč, da doživlja čim tem»-ljiteje dobro znani mu umotvor. Tako mi je pravil eden izmed posetnikov, da je doslej n. pr. slišal >Fausta« triinštiridesetkrat ter da ga še vedno mika poslušati ga: v radi u, v gledalisču ali pri klavirju. Seveda pozna poleg tega dela še ćelo vrsto drugih oper, ki jih je tuđi pogostokrat poslušal, kar priča o redki gorečnosti tega opernega početnika. In takih je v Dalmaciji ćela vreta. Koliko naših bi se smelo meriti ž njimi? StarejŠi ljudje vam tam z navdušenjem poročajo o minulih sezonah: Natanko se spomiuiajo poedinih prireditev in kolikokrat so *šle< posamezne opere pred toliko in toliko leti. Dobro še vedo. kateri umetniki so peli, kako so peli itd. So to ljudje, ki so te umetni-ške manifestacije doživeli. tako da jim je od te efemerne umetnosti marsikaj oetalo v duši za njih pozna leta. Zares, tem je življenje bilo nekaj veČ kot samo boj za eksi-stenco. In kako bi se naj umetnik ne navdušil pred tako publiko za katero ni vseeno, kako zapoješ to ali ono arijo, da ćelo vsak posa-mezen ton? Saj veš, da živi in drhti s teboj, da te bo sicer odklonila z glasnim protestom če nisi na svojem mestu, da pa tvojih uspehov ne bo nikoli več pozabila! Odtod izvira prisrčen sprejem in stalni uspeh naše opere v Dalmaciji. Naš ansambel je tam pač tako močno akreditiran že od prvih sezon, da ga nihce veČ ne more izpodri-niti. Od njega je odvisno, da si z vstrajnim delom zasigura stalno torišče izven svoje Ljubljane ter da tako sčasoma odpre slovenski umetnosti pot na morje ia v svet! Gasilsko in reševalno delo v Ljubljani Iz referata načemika finančneg proračunski seji Ddovanje resevalne postaje Z rešilnim avtomobilon in vozovi se je v letu 1928 prepeljalo 2262 raniencev in botaikov. Od teh je bilo z rešilnim avtom prepelianih 933, z rešilnimi vozovi pa 1329 bolnikov. Pripominjamo, da se ie v pretečenem letu vozilo samo z rešilnim avtomobilom znamke Steyer. ker je novi reSimi avto Fiat prispel sele 30. decembra 1928 in stopil v funkcijo sredi ianuaria le-tošnjega leta. Vsled tega ie razumljivo, da se bodo reSilne vožnje v letošnjem letu zelo pomnožile. Skupni zaslužek za 224? izvršenih vožen! znaša po tozadevnih zapiskih rešilne postaje Oin 247.425. Rešilna postaja ie v letu 19*28 izročila mestni blagajni za 593 voženi Din S8.S90. ostale pa izterjuje mestno knjigovodstvo. Neizterljivost za izvrSene vožnle ie zna-5ala v letu 1928 Din 3158. Za prevoze bolnikov je plačala mestna občina v letu 1928 okroglo Din 6000, bolni-5ke blagajne (Okrožni urad. Bratovska skladnica, Trgovsko bolniško in podpomo dru$t\ro, Zelemlška bolnlška blagajna in Mestna bolniška blagajna) nad 100.000 Din, ostanek pa posamezniki in okoliške občine. Rešihia postaja Je bila nalvečkrat klica-na telefonično in to iz policijskih stražnic. prometnih pisaren glavnega, dolenjskega in gorenjskega kolodvora, post, privatnikov. bolnlških blagajn, zdravnikov itd. Mnogo je bilo tuđi brzojavk in ustnih naročil. Znadilno je, da je bilo od vseh izvršenih voženj skoro dve tretllnl shrcatev. za ka-tere se je moralo prevoz bolnikov brez od-Irura takoj izvršiti. To je tuđi razlog, da mora irncti reSIlna postala tako številčno o»obje in provozna sredstva vedno na raz-polifo. ■;.»'.•» a odseka g. Ivana Tavčarja na obč^nske^a sveta Nezgode so raznovrstne: porodi, splavi in krvavenje. navadne in komplicirane frakture, notranje bolezni itd. Veliko je bilo tuđi prevozov umobolnih in prevozov iz hiralnic in bolnic, zdravilišč, na kolodvor in s kolodvora v bolnico in na dom. 2. Zaračunavanje rešilnih vožen). a) Rešilni avto v mestu za vsakega brez izieme Din 80; b) Rešilni voz v mestu za rnovitejše s'cje in bolniške blagajne Din 50. c) za revneiše sloje, ki so pristojni v Liubljano in ki nišo v bolniški blagajni 10 Din (plača soclalno politični urad). d) za rešilni avto izven mesta od km Din 10; in osnovna taksa Din 80: c) za vsako uro čakanja se računa še posebej Din 100. 3. Kadar Je prepeljanih hkrati več oseb. Rešilni voz: a) za dve osebi se računa 50*^ več kot bi zr.ašnla običajna pristojbina: b) za prepeljavo treh ali več oseb se računi 100^ nad običajno pristoibino. Rešilni avto: a) Za prevoze v mestu veljaio ista dolo-v;; a. kakor za voz: b) za prevoze izven mesta, kjer se zaračunava kilometrina, velia^o ista določila, kakor za rešilni voz sub a) in b) za kilo-metrino, osnovna taksa Din 80 pa se računi za vsako prepeljano osebo posebej. Statistfka rešilnih voženi v letu 1924—1929. V letu 1924 — 1355 voženi; v letu H>25 — 1555 voženi: v letu 1926 — 1739 voženi; v letu 1927 — 1917 voženi; v letu 1928 — 2242 voženi. Vđrževanje gasilslcega tirada in resevalne postaje Osobni in stvarni Izdarkl: Za gasilski urad znašajo Din48Q.3O4; sa reSevalno postajo Din 3S2JS4. Skupai Din 871.5S8. Dohodkl pa: 2i gasiini urad Din 110.000: za refceval-no postajo Din 240.000. Skupaj 3«5O.0OO — Izcatki in dohoiiki skupa] Din 521.588. Za kritje stroškov gasilnega urada Se v Ietošnjem proračunu predviđena dav$Čina na zavarovalne police proti požaru. Organizacija poklicnega gasil-stva in resevalne postafe Prva in najvažnejša zahteva ie preskr-ba prostorcv za poklicno in prostovoljno gasilstvo. Ker je to moćna ovira za razvo! celokupnega gasilstva Ijubljanskeea, se morajo uradi in stranke, ki nimaio ničesar skupnega z gasilstvom. čimpreie izseliti iz Mestnega doma. Ko bo cei Mestni dom prepuščen izključno samo gasilstvu v vpo- rabo, bo mogoče pokacnim in Dro*tovoU-nim casilcem lzpclati ortamtaciJo. ki bo odgovtrjala viem zahttvam požarne var. nnsti mesia Ljubljane. Istočasno bi bilo razoriti tud; orodi>če i shrambo gasilnih voz in avtomobilov. Dalje bo reiiti tuđi vprašame alarmirana sasilcev v slučaju požara, po viorcu vseh večjih mes:. ker telefonska zveza za večja mesta ne zadostuje. Vendar ie pa to zahteva. ki ni abjolutno potrebna in *e bo bolje resila po nekaj letiii. Wo bodo Ljubl.;ant priklopi ene tuđi okoHike obline in ko bo casilstvo orsanizirano p ' okrajih. Nujno bo napraviti nov oožarn: red za iiesto Liubljano, orgarrzatorn} statut za rr;estno poklicno gasilstvo :n delavni red za delavnice. Sklep finančnesa cdseka ie, izvršiti zdravniMti nadpregled \?eh poklienih ta-silcev. Poletno porobio zasedanje v Ljubljani Prvi se }e zagovarjal Leopold Pogačar zaradi uboja. — Obto ženec pravi, da se je hotel samo braniti. Ljubljana, 3. junija 1029. Danee se je pričelo poletno porotno zasedanje. Za prvi dan sta bili določeni 2 raz-pravi in sicer proti Leopoldu Pogača rju in Tonetu Škrjancu. Oba obdolženca ee morala zafjovarjati radi hudodelstva uboja. Predsednik kazenskega senata je višji d. s. svetnik dr. Kaiser, prisednika pa svetnik dr. Krajne in eodnik Kobal, zapisnikar je avekultant dr. Bajič, državno pravdniStvo zastopa drž. pravdnik dr. Ogoreutz. Prva razprava «e vrši proti Lcopoldu Pogačarju, ki navaja, da še ni bil kaznovan. Zastopa ga odvetnik dr. Egon Stare. Uboj v Šmartnem Na dan sv, štefana. dne 26. decembra lani se je zbrala popoldne v gostilni Matevža Kadunca v šmartnem vecja družba fantov in deklet. Med njimi je bil tuđi Leopold Po-gačar, posestnika sin iz Zlatega Polja ter njegov nasprotnik Koncilija France, s kate-rim sta se pisano gledala, baje radi nekega dekleta. Sedela sta vsak na drugem koncu miže in se prickala. Pa je Koncilija vstal in udaril Poldeta z roko po obrazu. Polde mu je zauSnico vrnil in ga tako močno lopni! po obrazu, da je Koncilija jel krvaveti iz nosa. Družba je fanta mirila. Pogačar je vstal in odšel ter se ustavil spodaj v veži pod stopnieami. Gost i Ina ee nahaja namreč v I. nadstropju. Za njim je kmalu odšel tuđi Koncilija, ki je na hodniku govoril kakih 10 minut s Hančicevo Albino in odšel potem z njo po stopnicah v vežo, da bi si umil okrvavljeni nos. V veži je stal Pogačar in sunil Koncilijo z odprtim nož^m v prsa. Fant je padel, pa je takoj vstal in poerabil svojega nasprotnika. Nekaj časa sta ee ruvala. Pri-hitela je iz kuhinje Erzinova Cilka, ki je videla, da Koncilija hudo krvavi, kar mu je povedala in fant je odšel iz veže ter čez par minut umri. Polde Pogačar je prereza! Konciliji iilo f>ivodnico in zato je fant umri vgled izkrva-vitve. Zagovor Obtoženec sicer pravi, da se ne Čuti kri-vega, ker je pokojni lani o sv. Jakobu farite napadel in «o morali bežati. Od takrat datira njuno sovraštvo. Baje je stopil v gostilni k obtožencu in mu lagrozii, da ga ubije. Udaril ga je dvakrat, obtož>nee je pa v&tal ! in ga s pestjo udaril po nosu, da j© račel : krvaveti. Ko je obtoženec odhajal po stop-nicah, je prihitel Koncilija za njim in ^a udaril dvakrat po glavi, obenem je pa se-gel z desnico v žep. Obtoženec ee je bal, da bi ga ne zabođel, zato ga je prehitel in eu-nil z nožem. Hotel se je samo braniti in ni imel namena ubiti Konrilijo. Priče Dominik Zore ne ve, da bi jih bil pokojni vabil v goetilno. Ko so vetopili, je bil Koocilija že v gostilni in zagrozil je obdol-žencu, da ga bo. Res ga je udaril, toda tamo enkrat, a obtoženec mu je udarec vrnil. Zakaj je odlel obtoženec po stopnicah, priča ne ve. Koncilija je bil precej siten. Slično je izpovedal Marija PlaninŠek, ki je pa videla Koncilijo, da je obdolženea udaril dvakrat, na kar mu je Pogačar sele udarec vrnil. Koncilija ji je nekoč rekei, da bo Po-gačarja, če ga Ie dobi. Tuđi druge priče to videle, da sta se obtoženec in pokojni rav-sala. Točno ne ve nobena priča povedati, kako je prišlo do uboja. Ob sklepu lista razprava še traja. Po telovadni slavnesti Sokola I na Taboru Pn ocenjevanju telovadnih nastopov se rado zadeva ob kamen spodtike na eni ali drugi strani, četu-di se poročevalec in oce* njevalec po najboljši volji skuša držati crte resnice in želje, da naj poročilo stvari koristi in v naši javnosti za telovadrie na* stope vzbudi zanimanje. Spored telovadnih točk je bil sestavljen dobro in premišljeno. Težišče telova-dne važnosti in lqpote se pomika iz zraka na zemljo, z arodja na trdna tla. Ne more biti več ideal opasna vratolomnost, ampak le* pota lahnik, p« tuđi izdatnih gibov, v čim večjem števihi telovadečih — na tleh. Kar ni grozno in opasno, to je dosegljivo, to naši gledaki spremljajo s simpatijami. Zbudi se med njimi želja, da stopi tuđi njih hčer* ka ali sin v družbo Sokolov, da postane gibčen in krepak. Tj željo je tTeba gojiti. Sokol j« Ijud&ka združitev za vse, vrata sokolskih telovadnic naj odpirajo vsi. Pri Sokolu I. smo vajeni gledati moćne oddelke nastopajočih Ako vpoštevamo razne okolnosti, kojih težave poznajo sa« dio tišti, ki vodijo in vežbajo posamezne oddelke, je treba priznati, da je društvo in pređnjački zbor v polni meri trpolnil svojo nalogo. Iz splošnih vidikov sokolskih društvenh teže-nj pa se mora stremeti za tem, da naraste število oddelkov, ki se je gibalo pri deci in naraščtju med 36—50 na dvojno število. Impozanten je bil nastop članov — preko 70 bratov. Izvedba je bila prav dobra, nastop discipliniran. Manjše pogreške so neizogibne, kar je pripisovati okolnosti, da godbene kompozicije na mnogo mestih nišo v soglasju z bežnostjo gibov, godba ne potegne, ampak pogosto moti logično«* gibov. Izbira skladb ni posre* čena. Proste vaje za Beograd v 1 1930 so »hrana, ki ne gre v tek in preseda kot ne* mašČena jed«. Vežba teh vaj je skrčila ste. vilo telovadečih \ mnogo primerih za 50 odttotkov. Društva so priiiljena k odlodit* vam, da formalno zadostijo zahtevam na-čelsrva JSS. da p&č nastoptjo 2 beograjski* mi vajami, ampak v irmeri, ki jim ne razbi* jajo telovadnic in ne raz^anjajo telo^adcev. E>a pa društvo pokaže svojo številno moč» si izberc za nastop prikladnej§e vajc, iz« datne, toda brez drobnih oderskih gibov. Sokol I. j« nastopčl z beograjskimi v a jami samo s 16 člani, z društvenimi pa kot »o bile objavljene v 1. itev. »Sokola« in ki fo oile označene za proste vaje t* srednjo povprečno zrelost naSegt jtigoslov. Sokol« •tva, v impozanrnem ite\ilu preko 70. Vse vmje, ki glc<§© lepote nikakor ne zaostgjajo za beojjrajskhni. v rrdatnosti gibo^* na iih gotovo prekaiajo» so bile nsveŽbane v treh todndh. Dclu prednjaške^a zbora ie trrba če^ti« tat«. Tcžke žrtve nephtane^.a in skrajno rapornega dela so dandanas r*dicr. \Tse bc# ži pred delom, vse išče hoa >r lrjev. Sokol* ski vaditelji so ostali zvesti predvojnim trad'cljani V žrtvah je uspea ir- nipredek v navdu^šenju posvećenje težkega de-la va* diteijsvanja. Prav posebno zahvalnost rale m kulture. Ne čudimo se temu, niC ne priđe samo od sebe. Sokol v radnjih letih nikdar ni znal navezati pravih dušer* rrih odncrttjev in rtzumevania t ljudstvom. Kot nekaka vaše apr*- družbe tibetanskih menihov je nekritično oboŽevala svojo umetnost in delo, ni se Sokolstvo kritično vpraSevalo. komu ntj koristi sokolsko de» lo. Starešinstva žup in JSS. odHori dru« štev; brez najožie zveze med S »kolstvom in narodom ni Sokolstva. Narod se vrne v simpatijah k Sokolu, ko pa poučite in prepričate, da je es trud in delo Sokola prvsvečeno edvno ljudstvu, narodu. KDOR On *«ii.ie. TA NAPREDUJE! Krk dar Dancs. PoncJe;.v*. dne 3 funi:a 1929 K ttolik Kloti da Piavo*lavm. dat 21. ma a 15J9. Rjdoilava. DaRisn}e i»rlr*đ1tve. Opera *n dra.Tij: Zaprt.. kl»to Hitlca: L ubezen v miju (Tgo S>m) Kino Ideal: Kraj pusto!ovC«v. Ob \h v pavlllofiti .L« na veie^ejmu Predvajanie i Ima -Koze. ob 17 istotam Predavanied r B Dragaia Koncert don*k?h kozako> oh ?0. Deiujiiti lekaroc Hanes: Bahovec, Kontresn? trj, U*tar, Sv. Petra cesta Hočevar. §*^ka. Dva koncerta Vinohradskega Hlahcla Na frvoji tarn«jt ^ Ju»osJav:> &« k Vjt*r-hrad-sk: H'abo! ustavđ ^a tri dn :ud.i v Ljut>:«-ni m se it tu m«d nami, kaitet so nam ratm-vmJe vse te w;vk« i« pevci. po&Kll naJbo-Uir. ta&^. da je nam mi njim včertl ot^'d^e tlov« bilo k.ir zek) težVo. Svoj eoalsti turnej&ki ko«c«rt ie Hahol pri-rediJ v ictooto v Ufl.onu prtd tele Castnim Ite-vik>m nak>d!'£ne«Sera po«luSa!stva. Ce pomolimo, da smo ob koncu sez-one. da )a v dvoranah s« 5rt«vati «bisV v^tnera koncerta med na'V>!'S«. MenJ 5a«fio. ^početk* cek> i/amotno ?-6k> Je posetilo niU d a^vo včertjinfc brczplaćno ma-tin«k» Hlah^'a Tu na;hr? io!«ka vođ-stv« n:«> storila svok> 6c\ine%t Nevrefi-tvo mateltevilen obisk SoUkc rrlad-ine je moral i ohžalovmjfm k's.k 5 tent^ramentnim, navđu^rnim ^do-bcavanjem. Na} drar* čelici pevc* nal; m!«ad «i navkiezno brezhriino«? prt-mefino ne z*wcr :oiorie-ni. običajno naivMn: pri enakih prireditvah đ«vo-rano do vrha VinoHrad&ki Hlahol k bi! do!w« zborovsk© r>e&em im to, ako le Ve moroCe. le neJTvajano, ne straSeč se pri tem n'fcaV'h teh-nifinih težav S tem wrra nameti p-ridobiviH t*o-slušal$itv© za moderno nrsem. a «t> rnem đaM priliko tuđi komirjonisTom. da c\b birtzhibflefrt :»-vaganju kof!tro!;ra1o svola dela. rvi«rirent %»m vrd Ve zatrjeval. da nlesovi nevci lamoreio na-Rtudirati. 'ec;mo kater«1^^ zbor Atmana. Kfi-Ve itd v ♦reh. to^h v»}th V re»ici ni rt»of<^t 'ai'iflcu nk' pr'Wiž«>r služit?. kak^m:Vt ;n kol^o »e» žav ;Ti.t©.nac»v!yk;h. rtirvičrpn Hd \e natrT>an!h v tem ali o*nem so-dobnem i-bo*ru roersiteria. Movi-Va, AxmaTta. KF?ke. Luka. Leon^ov^Ća K»-e'C;4a. Zicha Vi 4)ima. kateri vs' s« W^ 1 etikm «W d-vema tborrtma ?a*V>i!)tfi? nt ^ohotnetn koneert-nem rmarartMi frva'aitte V TanKff*tTKi. »tifonac**« s« ne i*aVe. ritm^ta^ r^e neAfvaT*io >re*o v»»ti ravitih kevo»v. ptvtkfr parlajidna tehnika 'menkrta. đ;sctt»!?v* vzotma, okratka: rfv>r nah"teie VvaTftete -n to po rastti-id rnolstpa-đ;rreri!a K ^fire. Ta V tempera-■menten. +atiko- 'v rahločiT'ten đ>;rf^. <^mosvr»^ ^erp-ret. ki t^h *rcVp*t' v*alnn. ev. rh Q1. M. t o-betn« ?eSk«-*ilov-a5kim« h;irwiaim* i« nato le ^ ^e*rva s tv**-Vimi pevd za-pe' mttx;ika1no »aVo vralno nesre-čen po-t^urf nalih Hirnei IV konJanem d^uretti đe!a 'e predse nafr^voriT rf^aho! m ^;ripe*tfa *e OTijpne'fK* vreteno moravsko narodtio »KaCtnio. pod* đo Koš*ili.« Kire'*"ve-\o 1uliSko-s,r^Mkto »Za ro^mrnimf« *eT rr>or«1 k *!erwi d^aJa-H 'rt đoda|a4i. ker se *h-č:«ns.tvo ni V>teV> -ar'ti. Po kortcertu v> t>hiM+a«-ski pevc« priredi H1 aHo-1 u *V*rwo \-eSrtVn. nr! kater! *o povorli vtlšM fuipan dr. V^do-pflvec. dr. A. *wn'teW. t- LUcorar ;fl U nmvr dmfi. *o*te!i t«o par *»evm; O\ Matica, T>uVbi««kJ rvon ter kn-«r*et Olasb Matice VČeral »jutra' *o pevcr rT'ahok r»rired:T; f §^-ls1^ Va*cH »e m-od-rvn he^frf« sr>voT;i prr)«\-etn' eve1 nar«eH «'* «v^h pe^rm. k- «0 na-vduliV m!!ad* rv>^u8«tce do ne»Vnn^«i!*« at>I«A'. 7&V. če br se H'ahoTa ne mnd^Vo na kotodvrtf. bi mof«l T»cer«vaff aa rnurno ealrtevo do o«e-mofiost!. C—• •1» Tr;:an«Jti dran kx«na pred-stav« travko med k« jnffleikesa pns« telia Hermaca Ou'da. »P4»k«£ ^ wne>Je« OuM i« frueratat taJTMk PEN4riu*>« 111 bo pr v>bcx«i ?reds»ta\i osebno navroć. Q!a\-nc vk>j, «. *^ra1 7. Levar. režrio kna «. CifU Debevec 1KUUC Stev P3 »SEOVENSKT NAROD«, dne 3. tanfla HW. Str« 3 Dnevne vesti. — Preportd javnih govoroT na pokopa-UUik. Veliki iupan ljubljanske obla«ti opo-zarja na to, da veljajo za javne govore na pokopališčih isti predpisi, kakršni veljajo za shode pod milim nebom, da ao torej po fcle-nu 5. zakona o zaštiti javne varnosti in reda v državi vei taki govori brei predhodne do-volitve pristojnega upravnega oblastva pre-poTedaui. Kdor ravna drugače, utegue biti sodno kaznovan z laporom do 3 mesecev, poleg tega pa ie z denarno globo do 5000 Din. — Iz državne fluibe. Vpokojena eta profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani Josip BaČiČ in inspektor notranjega ministr-flva dr. Fran Gabrek. — Nala emigracija t marcu. Po statistifc-nih podatkov izseljeniSkega komisarijata v Zagrebu »e je izselilo v marcu iz naSe đr-iave v prekomorske države 2063 izeeljeocev ali 803 manj, nego v marcu lanskega leta. Od 1. januarja do konca marca je 61o iz naše države 4234 izseljencev ali 1535 manj, nego v istem razdobju lanskega leta. V marcu je Šio iz Hrvatske in Slavonije 836 izseljencev, iz Vojvodine 627, iz Dalmacije 270, iz Slovenije 210, iz Boane in Hercegovine 53, iz Srbije 40, iz Crne gore 10. Od teh je bilo 70% poljedelcev. V Kanado jih je šio W7, v Argentino 548, v Zedinjene države 307, v V evropske države je šio v prvem Četrtletju 1198 naiih iaseljencev in sicer v Francijo 875, v Belgijo 317, v NemSijo 308, na Ho-landsko 18, v Luksemburg 80. — Beviiija diplom madžarskih univera. Glavni prosvetni svet je prediagal revizijo kvalifikacije onih srednješolekih profeeor-jev in suplentov, ki imajo diplome madžarskih univerz ali ki ao prišli k nam kot su-plenti madžarskih gimnazij. Prosvetni mini-ster je na to pristal. Glavni procvetni svet je dobil namreč informacije, da suptenti i madžarskih gimnazij po kvalifikaciji ni«o enaki nagim suplentom. — Ameriški turisti v Dubrovniku. V 6O-boto dopoldne je priplul iz Splita v Dubrovnik velik prekooceanski parnik »Oxford*, s katerim je prispelo 34 ameriskib turistov, ki &o fi ogledali mesto in okolico. VČeraj so se odpeljali v Kotor. — Razpisani sodni službi Pri okrajnem sodišču v Brežicah in Murski Soboti se od-dasta izpraznjeni sodniški -nesti. Prošnje je treba vložiti do 11. t. m. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni liste St. 57 z dne 1. t. ti. objavlia uredbo o konvenciji med kraljevino SHS in kraljevino Madžarsko, s katero se ukineio omejitve glede izvoza depozitov, uredbo o konvenciji med kraljevino SHS in kralievino Madžarsko o reguliranju vprašanj. ki se nana-šajo na pupilarne in skrbstvene blagajne in izvestnih vprašani o varstvu in skrbstvu, uredbo o konvenciji med kralievino SHS in kraljevino Madžarsko, ki se nanaša na ureditev preišnjih pojrodb o zavarovanju 2a življenje, sklenienih v madžarskih ali avstrfjskih kronah in vzajemno oostorpanje s privatnim zavarovalnlmi Dodietji ter uredbo o konvenciji med kralievino SHS in kralievino Madžarsko o ureditvi vpra-šanj glede imovine županij, mest in vaši, razdelienih z me3o, ki je bila dnločena po trianonski pogodbi. __ Jakopiteva proslava v Zagrebu. Slavensko prosvetno društvo v Zagrebu priredi proslavo 60letnice mojstra Riharda JakoniČa v Zagrebu. Za svečano predstavo Cankarje-vega »Pohujšanje v dolini šentflorjanski< vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Ker se je prijavilo Že veliko število udeležencev iz bližnjega Poeavja (Brežic, Krskega Ud.) je društvo izposlovalo pri železniškem ravnateljstvu, da se priklopi na dan predstave 7. t m. par osebnih voz na brzotovorni vlak, ki odhaja iz Zagreba, kolodvor Sava okoli 1 ure ponoći. Prijave za vlak in za vstopniee je poslati Slovenskomu prosvetnemu društvu v Zagrebu, burza, RaČkoga ulica naj-kasneje do 6rede 5. t. m. — Novo športno letalo tovaru« Ikarus. Novosadska tovarna letal -»Ikarua« 'e zaradila novo športno letalo, ki nosi ponosno ime »sivi sokol«. Letalo je konstruiral glavni inženjer Jožef Mikl. S tem letalo-n se bo udelež:! Aeroklub v Novem Sadu letal-ske tekme v Ljubljani dne 17. tm. in med-narodne letalske tekme v Orlv v Franciji. Pred dnevi so prvič preskusili novo letalo. Prvi ic letel s sivim sokolom pilot Sergije Strižcvski. Startal je lepo in letel s hitro-stjo do 140 km na uro. Tuđi pristalo ie letalo irredno Tepo. Za pristanek rabi zelo majhen teren. Sivi sokol i© letel tuđi nad mestom in je vzbudil pozornost zaradi svojih majhnih dimenzij. Ima motor s 40 ks in tehta prazen samo ?40 kc. Z dvema pot-nikoma in potrebnin gonilnim materijalom tehta letalo okoli 450 kz. Letalo >e r*ra-jeno ze?o elegantno in je sivo pobarvano. Tekma v Jugoslaviji zgrajenih lahkih letal v Ljubljani dne 17. t. m. se bo vršila na progi Ljubljana—Celje—Maribor, ki je 250 km dolga. Internacionalne tekme v Tran-cfji se udeleži okoli 40 lažjih soortmh letal na proći 6044. ki bo razdeliena v 24 etap. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, neetanovitno in toplo vreme. Veeraj je bilo lepo samo v Sarajevu, dm^rvi pa veČ ali manj oblačno. Deževalo je v Zagrebu in v Beogradu. Maksimalna tem-peratura je znašala v Splitu 29, v Skoplju 28, v Ljubljani 22.8, v Mariboru in Zagrebu 22, v Beogradu 19.2. Davi je kazal barometar v Ljubljani 761.6 mm, temperatura i« snaiala 14.3 stopinj — Orožniki ustrelili roparia. Iz Murske Sobote poroća:o, da je včerai neki kmet zasačil v bližnjem gozdu tri sumljive mo-ške, v kateriti je spozna! nevarne roparie. Obvestil Je tako« orožnike. kl so z oboro-ženimi kmeti zasledovali zločince. Ropari) so beiali proti madžarski meii. Med bego-n so streljaH na orolnike in kmete ter tež-ko ranili dva kmeta. Orožniki so ustreliti enera roparia. enega so ujeli. trettemu ^e ie pa posrečilo pob^zniti preko mcie. Usmr-Ceni ropar se piSe Josip Vratar iz Dolenje ' Lendave, ki je bil strah in trepet vsega Prckmurja. Bil je poglavar drzne in nevarne roparske tolpe. Oblasti ji nišo mogle do živega, ker je opravljala svoi zločinski poklič zdaj na našeti, zdai na madfarskem ozemlju. — Velike poneverbe z dolarskimi poil-ljatvami. Iz Fcketiča poročajo, da ie orož-niška postaja v Novem Vrbasu t>rišla slučajno na sled velikim goliufiiam poJtne upraviteljice v FeketiČu, ki je oškodovala tamošnje prebivalstvo za velike vsotc. V Novem Vrbasu se Je potepalo neko dekle, ki >e vzbudilo pozornost orožnikov. Bila je aretirana in zaslišana. Izjavila Je. da Je oobegpila od svoje delodaialke po$tne upraviteljice v FeketiČu Božice Jevrič Vest aretiranega dekleta pa ni bila 5;sta MisleĆ, da bo zaprta zaradi svoiih delik-tov, je izjavila: Če bom faz jranrta. -norate kaznovati tuđi teto Bnžico Vato ie pri-znala, da je v sporazumu s poStno upravi-teljico odpirala dolarske pošiliatve in iz njih .iemala dolarie Pisma, kf so se dala zopet zapreti, so izročili naslovniku, druge so pa sežsrali. Dekle Je izdalo tuđi banko v Novem Sadu. v kateri fe JevriČeva me-niala dolarje. Novosadskn policiia. kf vodi preiskavo. ic ovadih slenarsko poštno "radn'cn državnemu pravdniku. .fS^va11 suloftna zava- rovalna delnlfika dražba v Zaoret>n. je imela 31. maja t. 1. redno elavno skupščino za preteklo leto. Iz izvestja ravnateljstva in zaključnih računov izhaja, da je družba zaključila poslovanje z dobičkom Din 2,017.734.59 ter bo to leto, kakor đoslej, redno plačala 10% dividendo. Poleg tega družba osloboduje svoje delničarje za 20 */o, t. i. za Din 2 mi-lijona od obveze za doplačilo delni-ške glavnice* to je povišuje iz last-nih sredstev vplačano delni^ko glavnico od Din 4,000.000.— na Din 6 mili jonov. Družbo opravlfajo erg. Antić Ma-kso, Berković Nikola, Bulli Benzion, Crnadak Milivoj, Dungjerski Oede-on, dr. Ehrentheii HmanueL v. Fi-schel Wa!ter dr., Karamata Stevan, Kolin Mihajlo dr.. Latković Franjo, Morpurgo Edgardo. RaiČcvfć Stevan, Savić Sava \V.. Sumanović S"vetislav dr. in Velisavljević Ojor-gie.^________________________347^4 — Velika tatvfna na proei Zagreb—Zidani most. Trgovec Hans Moser iz Frankfurta se je mudil nekai dni v Zaereb Sta-noval je v Grand hotelu. V soboto se je ob 9. uri odpeljal s potniSkim vlakom proti Zidanemu mostu Med vofnio mu Je nekdo ukradel listnico, v kateri je imel đenarja v tuii valuti za S0 tisoč Din Tat mu ie ukradel tuđi vse dokumente. Treovec Ie o tat-vini obvestil telefonično vrataria Grand hotela. Ta ie obvestil policilo, ki pa prijave ni spreiela, ker tatvine ni Javi! trjrovec sam. Moser ie o tatvini obvestil tud? pisar-no Putnika in ztložil za naiditelia doku-mentov 7 tisoČ Din — V preplm zaboden. Te dni se je od-igral v Stari Gradiški na cesti krvav prizor Več fnntov ie pilo v grostilni. Ko so se vraćali domov, so se sprli. Nastal ie splo-5en pretep Fantje so se obdelovali s pa-Iicami in pestmi in glave so bile ktialu krvave. Rabili so pa tuđi nože. Nenadoma Je nekdo obupno zakriča! Bil fc Mirko Da-dišič, ki sa ie nasprotnik zabođel z nožem v prsa. Dadišič se je zgrudil na tla in kma-lu umri. Orožniki so aretirali nekeia Pavi-Čiča, ki je zabodel Dadišiča. Zaorli b te oče tako neusmiljeno pretepa? — Saj bi nič ne pomagalo, ker je gluh. KINO .LJUBLJANSKI DVOR Danes .V okovih harema' OREIANiSSEN Ob i., \\ na 7., pol 8. in 9. ur h Ljubljane —lj Vinoaxad*ki Hlahol se je v Ljubljani poJutil jako dobro. Doživel je lep *prejeni, po uslugi gg. Juvaua in Lj. Dermelja udobna preno^iiča, zadovoljiv obisk sobotoega koncerta, po koncertu lep prijateljski eesta-nek na katerem je bilo izrečeno več oapit-nic, pevska zbora Glasbeue Matice in Ljub-ljanskega Zvona ter Matični kvartet pa so gostom zapeli niz slovenskih pe*mi. Le ne-deljski dopoHan«ki mladinski koncert je bil pičlo obiskan- Ali ni prosvetni oddelek veli-kega žujtanetva pravočasno obvestil šol, ali pa sole ni»o obvestile po razredih svojih učencev in učenk. Skoro praina dvorana ui delala čagti ljubljanskim žolam, tembolj, ker je vstopnina znašala le 2 Din. _ Hlahol %e je odpeljal z nedeljskim opoldanskim brzo-vlakom v Prago. Slovo na kolodvoru je bilo relo prisrčno. ~!j Vo]a§ki obvezniki konienikl, ki se vodijo v evidenci mestneza magistrata Ijublianskega, se pozivljajn, da se oajkas-neje do sobote, to ie dne S. iunija 1929 zslase v mestnem vojaSkem uradu na Am-broievem trgu §tev. 7-1. (soba 3) ter ondi izjavijo, i-najo li v redu predpisano iezdno in konjsko opremo ali ne, odnosno, Če žele, da jim država nabavi sedlo in pod kakSnimf plačilnimi pojoji. Sedlo bo s^alo okrosr dva tisoč Din. ki se jih lahko odplačuie v obro-kih. Konieniki. ki bi poles: konia ne imeli tuđi pravilne in popolne iezdne in knniske opreme, se prevedejo v kako drugo vrsta narodne vojske. —'i Mnocokratnlk za ni«sec april. Ko. misija za določitev mnozokratnikov dav-ščine od prirastka na vrednosti nepremič-nin v mestni občini ljubljanski ie določila za april mnognkratnik 9.13 za vednosti ir. zneske dražene v dinarski vre '■*-»sti. —1] Breiplafn© poprarilo kovins!,.ti pred-metoT. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja, da priredi v delavnicah Teh-nične srednje sole v Ljubljani dva tečaja ra avtogensko varenje in eicer enega za obrtnike (15.—24. juni ja), drugega za frekven-tante kovinarskega oddelka Tehnične srednje sole (oreJ-mele iz ieleza (litega iD kovnega), >ekla, bakra, cinka, medi, bronce ali aluminija n. pr. zobna kolesa, avtomobilske cilindre. kotle, jarmenke, ventilne ^krinj«, cevi. ognjiščne ploše, ležiščne puše iz bronce, har-terje za motorje pri avtomobilih, zabitne skrinjice za kolesje, strojne dele, poljedel-ske stroje ali druge podobne predmete, da jih prinesejo v dneh 8., 9. in 10. junija, iz-jemoma tuđi kasneje, v Teh nisko srednjo solo v Ljubljani. Prineseni predmeti te Sodo ondi hranili in popravili Popravilo bo brez-plačno in zato zbornica tuđi ne previame nikakega jamttva za izvršitev. Stranke po-vrnejo le izdatke za porabljeni materijal. Popravila se bodo izvrSevala po «e odpeljejo v soboto 8. junija ob četrt na 4. izpred Narodnega doma, ostalo Članstvo (v kroju) pa v nedeljo 9. junija ob 8. zjutraj; ibirališ?#» istotako pred Narodnim domom Kdor se namerava pridružiti avtokoloni« naj se javi najkasneje do 5. Junija v društveni piearni med 6. in & zvečer, da se tako orno-goči pripraviti zadostno ste vilo vozil. Na kasnej^e prijave se ne bo mogote ozirati. Izleta se bodo udeleiila tuđi najbliinja društva Celjske sokolske lupe, Vljudno vabimo tuđi članstvo ostalih ljubljanskih in okoli* ških sokolskih dniitev. _ Odbor. «45'n —lj Davesa apra-v« n m«Mo ▼ Ljubljani ima od 15. maja 1929 dalje uradne blagajoi-§k* ur« Mno ob d#lavnikih oH 8. do 12. ar«. izjMnoma pa «e iprejemajo n^odloiljiva pla-Čila tuđi popoldan od 15. do 17. ure. —lj Keaeert d*askih k»z»k»T. Dre vi ob 2O. nastopi v unioski dvorani prvokrat r našem mestu znameniti zbor donskih kosakov pod vodtotvom iborovf>di> Sergija Jarov.^ Bogati Rpored obi^^a iledHFe dele: 1. Cer kven** nesmi Grefaninov: Vrra. Rahmani nov: Tebi pojemo, Cajkovski: V oerkvi. Arahangelflki: Bof, usliSi ioojo moli te v. i Bortnian«ki: Metilu* moC ljubezni. 2. Svotno I poemi: Napravik: daU, Dobrovea: tri ljnd-j tko narodno, Jarov: Ej uhnjem ia Volfa, I Dobroven Kola 8. Svotne peomi: Jarov: Za-lo*tno poj« zvonce 1l Kolotilin: Konjeniika koračnica, Dobroven: stjenka Ražin in Ko-zaska pesem. Zbor se odlikuje po iivrstnib glasovih, blestečib tenorjih in fundamentalnih basovih. Je na celem svetu itredno priljubljen in njegovi koncerti napolnjujejo po i parkrat tuđi največje dvorane. Vstopniee v predprodaji v Matični knjigarni. —lj OtroSko lirike »Ateno« Dod Tivo-tiicm je od 1. junija dalie vod stalnim nadzorstvom pedagoffin.ie. CenJcnc starie vliudno vabimo, naj posijelo svoje otroke v to divno, dušo in telo okrepčujoie žaba-viSče Vpisovanje vsak delavnik od 9.—12 in od 3.—6. ozir. pol 7 ure lstotam. Žaba-višče bo trajalo čez vse 5olske počitnice Vpiše se mesečno, event. tuđi na krajši rok. Otroci, na skorajšnlc »viđenje! —lj OrtopodsU zavod draitva »Atoao« v Mladfld, ^ubddeva ohca. sporota, đa ttalao «yreje-na cojeace v orteptđiCno rdravljeafe, katero prepreci. o*iroma ublaži posledice skrivljene hrbtenice in druge nedosttke iste. sltbo đrltnje neecake leđra necnajte rime okrortl hrbet vboCcne in \v-boCcnc prsa, poslenice opcrtcil. drufih ti-kih neprihlt, katere tancmsTjene utecnejo človeka pohabiti in rudi druca?e ne pritpe-vajo k lokoti tolesa. luformaci« v ortop zavodu od 3 do pol 6. Zavod ostane tuđ. čez počitnice odprt, kar je le posehnn u jod no za otroke izven Ljubliane —lj Kanarćo* so Io včoraJ tateke! v grad Ti voli. Več se izvt v građu. —lj Ixfoblj#Bo. Revna »lulkinjs jo na i%-prebodu r at rokom na potu iz Tivoltja mimo Figovta do Sv. Petra cesto izdubila igra?V'> punčko v teleni oblekci. Kor bi morala Ikodo sama poravnati, a ni ci« gredstev, prosi najditelja, da bi jo vrti U na uredništvo lisla. Uspeh letosnjega velesejma zagotovljen Včeraj |e posetilo velesejein okrog 20.000 ljudi. — Laskavo priznanje avstrijskega poslanika, — Nekaj atrakdj. Letošnji velesejem se je koiiai dobro za-čel, pa je že dosegel uspeh, kakrSnega niti največji optimisti nišo mogli pričakovatl. VčeraiSnii dan bo zabeležen v zgodovini te naše važne cospodarske in propa£andne prireditve kot eden najuspešneiših in za nien nadalinii razvoj najpomembnejSih Po-set veleseima je bi! včeraj tako velik, da so blagajne komaj zmazovale delo in da so morali že v prvih poj>oldanskih urah od-preti pri glavnem vhodu tretio blagajno, ker je bil naval tako velik, da dve ništa zadošcali. 2e dopoldne ie na seimisiu kar Trgolelo obiskovalcev, med katerimi je bilo posebno mnogo kmetovakev iz ljubljanske okolice, pa tuđi iz oddalienih kra-jev. Popoldne je bi! pa naval na seimiiie tako velik, da si razstavljeneea blaga skoro ni bilo mogoče ogledati. Mirno lahko rečemo, da je posetilo včera' veleseJcm okrog 20.000 ljudi kar je najboiiši dokaz, da ljubljanski velesejem vedno boli pridobiva na us'eđu in da se mu obeta zelo lepa bodočnost. Včeraj si ie ogledal na5 velesejeti a\-striiski poslanik v Beogradu. onoblaŠćeni minister Ploenis k: je prispe] v Ljuo. ano z izrecnim name-nom ogledati si našo veliko gospodarsko revilo. Spremljala sta ga tukaišnji generalni konzul dr Pleinert in ravnatelj veleseima dr. Dular. G poslanik se ie mudil na velesejmu nad tri ure in ogledal si je te« meljito prav vse od velikih paviltonov do zadnje koje na zunanjih straneh. NaS urednik je imel priliko govoriti z g. poslanikom o vtiših, ki rih je napravil nani nas letosnji velesejem. G. poslanik je bi! navdušen nad vzorno organizacijo velesejiia in nad izred-no bogato revijo našega gospodarstva, za katero se po njegovi iziavf vedno boli zanima tud: Avstriia Izjavil !e, đa kaj takega ni pričakoval in dd £d zelo veseli, j njegfoveg.-j paviljona »e gnete toliko ljudi, da si j« te&o pribori ti dofitop. Je pa tudi res zanimivo gledati, kako obratuj« v paviljonu ćela mala tovarna za isdelovanje brenovk. ki previo tako hitro v promet, da jih komaj sproti izđelujejo. To j# velikega ponaena, kajti o hrenovkah Ijud je doelej aiso bili baš aajbolj^ega mnenja Mislili so. da »o zbrani v njih rarnl odp«Hki in da j« vrtkrat eelo nevarno je«ti jih. Zdaj, ko vidijo, kako te hrenovke izđelujejo, bodo ^eveda ti neutemeljeni pomisleki cdpadli. Paviljon g. Slamiča*je lepa ilika podjetoo»ti in smiala u napr^dek. Tu *• vidi, kako raste is malega veliko. V«e je *naiao, vse se leskeče, ualuibemi i majo ■voji stroki primerne lične obleke, sam po«i-jetnik in njegova »oproba se neumorno tm dita, da odjemaloern čim bolje pc»strel*»ta. Tvrdka Slamifi je preizlmsila ua velasejmu stroje »peci jal ne tovarne strojem u obde|rcwlavljajo z uju lOletniro »vuj^u oh- stoja. __ Cm bi meS£an*ka iola poapodinj^Ki pouk le malo bolj pordaril^, hi bila to naj primernejaa lola /a iensko mladino, _ je dejala neka mati o i voji b£erki, ki je dovršila me&antko k4o. Ce pa pogledamo na ratftavi meščanskih *ol v paviljonu »K< go-spodinjski oddelek, vidimo da »e tudi pouk goapodinjitva na Đi«>ranskih lolah prav intenzivno vrši Tu vidimo polne miže najrai-ličnejiegi krpanja perila, Čitamo idealne naloge iz gospodinjstva, prebiramo dnevnik gospodi nj« in kar j« glavno, opazimo tudi kuharske izdelke. Od Črnega kruha, ki je nalemu ljudstvu vsakdanja hrana, do naj-lioejžih slaSČic, vee so deklice lastnoročnn napravile v &ol«kih kohinjah. Slovenska me-^Čanska lola ima v tvojem učnem programu v vseh itirih razredih eno uro na teden yo-8podinjskega pouka. Glede na veliko va§» nott goepodinjstva naj bi ae ta predmet po-učeval v viSjih rauedih vsaj po 2 uri teden-sko. Med zanimiTOStmi, ki jih posetnik na 1»-tornjem veleaejmu takoj opazi, je tudi perutninarska razstava kateri bi morali posvetiti zlasti nafti kmetova lci, pa tudi eiroma&nej&i meUanaki sloji, v0o pozornost Na razstavi dominira nedvomno znana perutninaraka farma grofice Herberstein iz Velenj, ki s hvalevredno po-žrtvovalnoetjo razLaga interesentom, kako je treba gojiti perutnino, le hoiemo imeli od nje mnogo koristi. Tu s« vidi, kaj lahko doseže vešfa roka in kako se da ta panoga narodnega gospodaretva plodonosno izJto-riščati. Včeraj je bil Sele četrti dan letoscjega velesejma, pa je bilo ie fiklenjenib moogo kupčij. Veliko je povpraSevanje po Stedilni-kih, tehtnicah, poljedekkih strojih, [>ohiitvu itcL Moralen uspeh letoftnjega velesejma je bil ie v prvih štirih dneh dosežen in vse kaie, da bo tudi gmotni uspeh zadovoljiv in da bodo razstavljalri zadovoljni. Zagonetna kriminalna afera NcmSki listi obširno poračajo o zagonetni smrti nemškega komunista Leuthncrja v Mosk\i. Lcuthnerja so našli ubitega na eni najprometnejših moskovskih ulic. To se je zgodilo I. 1923., toda afera še vedni ni pojašnjena in vse kaže, da je padel Leuthner kot ?t-tev političnega umora. $ele zd tj nasto-pa>o tudi Leuthnerjevi političrii somiS-ljeniki s konkretnrmi obdolžitvami, če^», da so zakrivili Leuthnerje\o smrt ne-kateri nemški komunisti. Leuthner je bil urednik komunistič-ne^a lista, izliajajočeja v Duisburju. Na komunističnetn kongresu v Jcni je bil izvoljen v revizijsko komisijo, ki naj bi pregledala blagajno centrale nemške komunistične stranke. Leuthner je ugo-tovil v blagajni nerednosti in bil je toliko poSten, da ni hotel podplsati protokola, v katerem ie bilo rečeno, da je blagajna v najlepšem redu. ObeUl se je javen skandal Ln tedaj so Leuthnerja poslali v Moslcvo, da poroča ruski ko-munistični stranki o stanju blapjne nem$kih komunistov. V Moskvi so Leuthnerja nekega večera izvabili na sestanek v premestje, čes, da potre-bujeio tam nemSkesra govornika. Med potjo so sra pa napadli \n ubili. Moskovski komunisti trdijo. đa so Leuthnerja pokopali pod Kremljem, k}er pokopavalo vse odlične komuniste. Ko so pa te dni prispeli Leuthnerjevi znanci v Mo-skvo, da počaste na srobu njegov spo-min, so uroto vi li, da je Leuthner pokopan na navadnem pokopali&ču in da je njeiov rrob H davno porabijen. Sovjetski činitelji so jim namignili, naj se v to zadevo ne vmelavajo. ker Je bil Leuthner — vohtin. Dob«- račtmar. — Mama, tKrsodi m 20 Di»n. toda daj m vt\ sajno 10. pertetn mi bo* dokžna 10 Din in >a« tefet 10 pa bova »Jevit«. Zmrtkc* se k. — To j« nesramtvust! Vi neprtottso ^ledite v mo9e karte. — Saj ni treba, đt bi rfedaJ, ker sem iii sam dftftL Stran % »SCOVENSICT NAROD«, dne 3. juni ja 1929. Mcv 123 viugust Jdlanche: *3 ^Na valovih strasti Jčoman — Tako se morkla snvehlija, predno zaspi, — je z-amnmral Armand. — EVovoH'te. Ali poznate ono odlično damo? — ga je vprašal sosed, ka-terega je bil malo prej dregnil s prstom v oko. — Poznam, to je madenroiselle Ade-laida Geronmičre, nećakinja baiikiria istega imena, — je od^ovoril Armand. — Mademoiseile? Misli] se»m, daje že omožena, — je men po-ševmimi očmi? — Da, zanj se zanimam. — Tega pa ne poznam, — je od-govoril sosed. — Zdi se mi pa prav malo plenf.ški. — Ha! — je vzkJflkmil Armamd im začel zrnova opazovati omenjenega go-sipoda, o katerem je mislil, da ga je nekje že videl. Konano ga je spoznal. Gospod s to-p'rn nosom in poševtnimi očmi je bil isti, ki je prejšnji dan na Place Vendome segel v Ćam*borajal, da ie bil ves očaran. Plo-skal ii ic za deset drugrh še potem, ko so Fanny Cer rito drugič prilklicali pred zast-cr in ko ie zastor že padel, Toda ktrnahi je svoje navdušenje bridiko obžaloval, kajati v naglici je po-zabil na k>žo v prvi vrsti, za katero se je ves čas zamimal. Ko se je komčno ves utrujen ozrl tia, ni bilo več Ade-laide, ne njenih spremijevalcev. Presenećeno je vzklilfonil in planil po stopnicah. Zaletaval se je v vse, ki so miu bili na potu, im ni čutil, da ga s>u-jejo pod rebra. Malo te manlkalo. da ni Drišel v roke serža-ntu :n municipal- ni gardi, ki ne trpi, da bi kdo drugi suvai ljudi. Ko je Armand kcmcino prihitel na cesto, je planil med kočijaže in bil je v nerv* a mosti, da xa povozjo. Toda kočija za kocirio je dindrala mimo, ne da bi ubogi delavec našel ono, ki jo je Lstkal. Prijel se je za grlavo, proklel je »Vražje gosli« i«n to je zaenflcrat zado-stovalo. Toda toujše je bik>, da je pro-klimual tuđi Farmy Cerrito. K sreči ona tega ni vedela. Sicer ie pa bila že itaik slaibe \-olje, ker so jo kfiicali pred zastor samo tri'krat. Jezil se je rudli njen mož, mon»sieur Sant-Leon, da občiTistvTo ni zahtevalo, naj zaigra Maysederjeve varuiacije, od katerih si je obetal največ usipeha. Marknza je bila ogorčena na Aidelaido, ne ker je bramljala tako in-timmo z vojvodo, marveč, ker je imela banknrjeva nećakinja na prsih lepši in morda tud! dražji šopek, nego markiza. Banlkir je bil sflabe vol}e, ker je videl v srledališču finanonega ministra Dn-mona, o katerem je bil prepričan, da ovira resnično blagostanje domovine. Da, tako je bilo. Komaj je utirmil zadinji akord orkestra, komaj so luči v lestencu ugasmile in komaj so stopili tiudije iz hrama bogioije pet^a, že jih je prijela za vrat proza s krizi in težava-md vsakclatrjega življenja in zahtevala je plačiki za nekaj ur zabave :n razvedrila. XV. Pfsemce Drugo jutro je trkal Armand Cam-bon na vrata hiše št. 35 v rue d' Anjou St Honore. Vmta so se odprla, toda Anmanda je ustavil vratar, v službi osivel mož, ki ni Imel zaini ne prijarne-ga pogleda, ne uljudne ga pozdrava. — Za kaj že zopet gre? — je vpra-Šal vratar hiše št. 35 v nie d* Anjou St. Honore. — Je monsieuir Geromiiere doma? — je vprašal Armand ves upehan, kajti hodSl je zelo hitro. — Eh seveda, to se razuime. — In mademoiselle Geroniniere je tud; doma? — ie nadalje val Armand. Senzacijonalna spijonaža na Českoslovaškem Subalterni častnik uničil petletno naporno delo vofukih stro-kovniakov. — Vohun aretiran. Nal Českoslovaškem so odkrili sen-zacijonalno vohunsko afero, ki je raz-burila vso javnost, posebno pa voiaške kroge. Zasluga, da so prišli vohunu na sled. gre orožniku kbelske orožniške postaje. Po startu letala ćeškoslovaške državne zračne proge, ki je zapustilo letališče Praga-Kbely v sredo ob 16J5 in ki vzdržuje zračni promet na progi Praga—Draždane, so našli v čakalnici aktovko. Službujoči orožnik je opazil, da moli iz aktovke košček papirja, na katerem se je videla tiskana beseda »obramba<. Papir in besedilo je pričalo, da gre za uradno tiskovino. Orožniku se je zdelo čudno, da je uradna tiskovina v prtljagi, nainenjeni za inozemstvo. Zato je aktovko zaplenil in jo posla! v ministrstVG narodne obrambe, kjer so ugotovili, da so v nii važni za-upni spisi generainega štaba. Letalo pristaja v Draždanih ob 17.30. Že ob 18 so iz Draždan telefonirali na kbelsko letališče in vprašali, če je bila najdena v čakalnici aktovka. Letališče je odgovorilo, da so aktovko našli in izročili uradu letalske družbe. Iz Draždan so takoj telefonirali v pišamo letalske družbe. Mož, ki je telefoniral, se je predstavil pod imenom, na katero je bil res izdan potni listek. Letalska družba je po navodilih oblasti odgovorila, da se je aktovka našla in da bo na raz-polago v pošlo p ju Škodo v ih za vodo v, kjer ima letalska družba pisarno. Ker pa letalska družba ponoči ne uraduje, bo aktovka spravljena pri vratarju Skodovih zavodov. Mož, ki je bil pozabil v čakalnici aktovko, je iz Draž dan :elefoniral, dl priđe po njo z avtomobi'. ni In res se je pozno ponoči ustavii i. red Škod3\i-mi zavodi avto. Nekdo i- rotrkal na vrata m dejal tiho: Gospoj \>atar, dij-te mi aktovko. Vratar je Dd^il vrata \z pOvabil neznanca, naj vs'npt. čes. Ja ima aktovko uradnik leu?s*cc družbe. *i Sa priCakuje v pis^.m. Ker je vratar ckininevaU da ima voiiuii yoniOĆnik^ L* čaka;o v avtomobilu, je vopaženo zi-klenil vrata in odvede! tu.«ca v čaital-nico, kjer ti ;c izruči' Octckfv^ni. S >• fer avtomo^iia, neniski i zavltaa. \t u-javil vratarju, da ga je dotični gospod najel \ Draždai^h in v i mu jt obljuDil za vožnjo 2W tnark Vca.r jt, pozva* šoferja, naj zapelje na dvori&čc, k»r je storil. Soferja so takoj odvedli v ča* kalnico in izročili detektivom. Detektivi so pozvali tujca, naj se legitimira. Pokazal je potni list, na katerem je bilo potrjeno. da je drzavljun tuje države. Na vprašanje detektivov, je-li on pozabil na letališču aktovko. je odgovoril da ne, marveč sa je poslal iz Draidan znanec, ki je pozabil aktovko. Detektivi so takoj spoznali, da vohun laže. Aretirali so ea in ugotovili. da imajo opraviti s subalternim vrastmkom, dodeljenim vojaški oblasti, ki stoji zelo blizu vrhovnemu strateeičnemu ;n tak-tičnemu vodstvu če^koslovaške armade v minisrtstvu nar. obrambe. Podrobno« sti^o aferi hodo objavljene danes. Škoda, ki jo je povzročil vohun, se ne da preceniti. Uničeno ie namreč petletno naporno delo češkoslovaških \ o-jaških strokovnjakov. Vohun ie pošlo-val zelo spretno. Preskrbcl si je ođtise kliučev, s pomočjo katerih si je dal napraviti kljuČe in ob sobotah ali med prazniki je jemal iz tresora reneralneza štaba važne voiaške listine, s katertmi je potoval v inozemstvo, kjer so spise fotografirali. V ponedeljek se je vohun vračal in položil spise nazai v tresor. Ni še znano, kako dolgo je vohun po-sloval. Z letalom je potoval v maju dvakrat v Draždane, enkrat pa v Berlin. Vračal se je z vlakom ali avtomo-bilom. Na policiji je priznal, da je dobiva! 73. svoje delo ?o.nnn Kč mesečno. Pri nas kupljena dvojna ćela srećka štev. 88.511 je ZADELA dne 1. junija 1.1. duakrat po Din 3oo.ooo to je Bankovno komanditno društvo A. REIN i DRUG, ZAGREB Gajeva ulica 8 Trg Kralja Tomislava 17 Preradovićev trg 5 flajboljše kupite nogavice, rokavice, bom-baž. flor. svilo. MAJCE. žemperje. vestje. ŽEPNE ROBCE, kravate, srajce. veze-nine, sumbe. D. M. C. prejica, ROČNE TORBICE, aktovke, palice, DEŽNIKE, ŠPORTNE in toaletne potrebšČine. Josip Petelinc - £jnbljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. Paviljon „H" TVORNICA POHISTVA ANTON ZALOKAR ST. VID NAD LJUBLJANO izdeluj« na>moderiie:jš« poMStvo, prevzema opremo staaovanj, ura- dov, bank, trgoviu, šoi Hd. po la stnih ali danih načrtih. — Jamči za solidno in okusno ijKielavo. >%Ha1i oglasi< Vsaka beseda 50 |ir. Plača m UM* tađi**™2?n*~ Za od&ovor znamkot — Ha wproim4a bre» xnamkm mm mmmm od&ovariamo* - Najman&l ©tfk» 1M» W*— i^—■ Razpis. Solstoo postoje pri Sv. Petr« (na Viublj. polju) se bo zmaj pte-oiovilo ter okna. vrata in str. stol prepLeskala. ReflektanH naj &I na lica mesta odedajo. Pojasnila daje a prav. Sole. Posudbe do 2. luni 5 a na kraj. Solski odbor pri Sv. Petru. p. Moste. 1102 L. Mikuš Mestai trg fttev. 15 Tvornica dežaikov zaloga LzprebaJalnJn pallc MARiJA R06ELJ maonUkturna trgov na P€rilo za dame in gospode Blago dobro, cene nizkt Sv. PelM ces»a '^> IBsa z vrtom pripravna za obrt, v Sj». SdSki, se proda. Naslov po-ve npravoa&tvo »Najcda«. 1191 Mizar* pomo&đca za boljsa dela, s braco in stanovanjem v hiši ter plačo po doco-voru takoj spirejm« Lovto Mafič, Prevalk, KoroSko. H94 Klavir ji! Svarim pred natuipom navidezne-ea Mara, cenih klavirjev! Kupujte na obrok« od Din 400*—- prve svetovne fabraSoate: B6«»-dorfer, Stetaway, F»r**er, Hfttal. Stlafl oritlaal, ki so nesporno na^otjši! (lahfca, prečama raeba-nik^). Prodaja rh Izti&nimo Ie sod. izvedenec in biv. ačmt. Olasbeoe Matice Alfonz Breznik MestaJ trt 3 Velikanska Izbira! Hiso s posestvom 3 orale, prodam al dam u već !et v najem v kpem prometnem loraju. Priipra-vtio za vsaJoo obrt. Industrijo, ssostiliio, trzovioo ali Iesoo tTBCMvioo. Pavel Gradišnik, Selnica ob DxavL 11<>3 Lepo posestvo pri Đo>-tro ■Sotecno 1182« na npra-vo »SI. Naroda«. U82 L. Mikuš L3U5UANA Mestm trg 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujcjo — točno in solidno — GRITZNER. OOLER m KAVSEH fcivaini *tto najboljša v ma ccrtialu. Lcpt opreme, ugoem plačiln pogoi istotam svicars** Oletdm stro ..OUBI6O edino pr losip Petelinc. lubiian. ob vodo, ooiev Preierf ovega >pomen *; f«-»» 't » KLAVIRJI Predao tuj>i<« ItUvir. o-gkj-re v. nn,.wi r4lo»o j>r\x>\Trs.ttiih ]rtov«ri«v. Prodaja naiceeej« vo «a najmanje obroke. I«KJso.jt I, v btUftim Gia&benc matice. Urejuje; Jv*ip Zuptućit — Za vNatodso tiskamo; F«a Jtsocisk^ mm Zm «•***? *n taue»ai del lista: Otoo ChristoL — Val ▼ Ljabljafli.