STEV. 4 Ptuj, 1. februarja 1957 Letnik X. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In aredniitvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor Odgovorni urednik Antoo Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Sneg in led iz mesta odvažajo »a obrežje Drave I Z zadnjega nasedanja obeh zboroD Okrajnega ljudskega od- bora Ptuj, 28. januarja t. L, bo- mo našim bralcem v prihodnji ■ štev.lki posredovali temeljito analizo stanja in perspektiv kmetijstva v ptujskem okraju, kakor ga je zboroma prikazal Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo pri OLO Ptuj, za tokrat pa na zvedo novico o letošnjem odobravanju kratkoročnih kre- ditov kmetocalcam našega okra- ja za pospeševanje kmetijske proizvodnje. O slednjem je se- znanil na seji odbornike obeh zborov v diskusiji podpredsed- nik Zadružne zveze tov. Ivan Vobič. Po dobljenih! informacijah in navedbah tov. Ivana Vobiča bo porabljenih letos za kreditiranje kinetovalcem več milijonov, kar bo vsekakor ugodneje vplivalo na dvig kmetijske proizvodnje kalcor prejšnje težavno krediti- ranje zasebnih kmetijskih go- spodarstev. Ta novost bo vpli- vala na stabilizacijo cen kmetij- skih pridelkov, na boljše poslo- vanje kmetijskih zadrug, pred- vsem pa na možnost kmetijskih proizvajalcev, da bodo z doblje- nim kreditom lahko nabavili re- produkcijski material, brez ka- terega si ne moremo zamišljati zaželenega napredka v kn:ietij- stvu. ; KREDIT DOSEGUIV BREZ ' TE2AV Kmetijske zadruge ter njihovi kreditni odseki in posojilnice bodo odobravale ksnetovalcem kredite iz lastnih sredstev ozi- roma iz. kredita, ki ga bodo na- jele od ijadružne liranilnice. Odobreni ki-editi bodo enoletni s 5% obrestmi. Z njimi bodo lahko nabavili kmetovalci brez- gotovinskim (obračunskim) po- tom semenje, umetna gnojila in krmila, goveji rodovniški nara- ščaj za pleme in za zakol, sadni in trsni material, plačah pa bo- do lahko tudi razne usluge od- sekov kmetijskih zadrug (ora- nje, škropljenje), v kreditni po- godbi se bodo obvezali kmeto- valci p>oravnati konec leta kre- dit in obresti s prodajo pridel- kov kmetijski zadrugi do višine vrednosti najetega posojila. V zv<^ s krediti bodo zadružne poslovne zveze pa tudi Icmetij- ske zadruge izdelale program izboljšanja kmetijstva svojega področja. Kmetovalcem bodo strokovnjaki pomagali z nasve- ti, da bodo nakupi j eni repro- dukcijski material čim uspešne- je porabili, saj je znano, da še marsikje ne vedo pravilno upo- rabljati umetnih gnojil, škropiv in da še mai-sikje podcenjujejo važnost agrotehniških in drugih ukrepov. Postopek za dosego posojil bo enostaven in kot kaže, ne bo potrebnega posebnega jamstva drugih oseb, kakor je to bilo sicer običajno pri naje- manju kreditov. S PAMETNO UPORABO KREDITA BODO HEKTARSKI DONOSI BOLJŠI Nedvomno bomo naleteli na kmetovalce, ki se bodo o kredi- tu in njegovi uporabi predhodno posvetovali s kmetijskimi stro- kovnjaki pa tudi take, ki bodo posojilo sicer vzeli in se ga tudi obvezali poravnati, vendar bodo poskušali brez posebnega posve- tovanja s komerkoli napraviti po svoje. Prvi kot drugi se bodo v jesen pri plačilu kredita ozi- roma pri prodjaji pridelka kme- tijski zadrugi \'prašali, kdo je med posojilojemalci dosegel naj- boljši uspeh. Enako se bodo vprašale kmetijske zadruge, ka- ko so se zavzele za to, da bi prišlo čimvečje število kmeto- valcev do ugodnih kreditov in kako so znale kmetijske zadru- ge prodati vnaprej zagotovljene in dobavljene količine pridelka ter prispevati svoj dslež k sta- bilizaciji cen kmetijskim pridel. kom. O TEM NAJ IZVE VSAK KMETOVALEC Ne računamo s tem, da bodo naše časopisne \'xstice dosegle vsakega kmetovalca, ki bi rad najel posojilo in ge tudi korist- no porabil, zato bodo morale ljudi svojega področja o teh možnostih seznaniti kmetijske zadruge, odborniki obeh zborov, občinski odbori ter odbori mno- žičnih organizacij, .saj je skrb in naloga nas vseh, da se stanje v našem kmetijstvu čim prej popravi in izboljša. Važno je tu- di to, da se bodo kmetijske za- druge pravočasno pobrigale za kredit in da ga bodo kmetovalci pravočasno dobili. Tov. Ivan Vobič nam je ob- ljubil, da bomo tem polom se- znanjali naše bralce o poteku odobravanja kreditov in o '-^ni- manju zanj pa tudi o tem, Icako so kmetovalci seznanjeni s to novo možnostjo in nujnostjo v korist kmetijska proizvodnje v našem okraju. Pz. Nalezljive in druge bolezni, tuberkuloza, spolne bolezni in alkoholizem, spadajo med naj- bolj pereča vprašanja v našem okraju. Zdravstveni zavodi in zdravstvena služba so že doslej po svojih močeh posegali na ta področja in bodo morali pose- gati tudi v bodoče, da bo ome- jeno širjenje teh bolezni v me- stu in na podeželju. Izboljšanje prehrane, izboljšanje higienskih razmer, širjenje zdravstvene prosvetl-erosti, i7.popoln»tev zdravstvene službe in poveča- nje števila zdravstvenih zavodov so prvi iM>froii za i:zboV^'-«n.i» zrSra^^ptvenih razmer v našem okraju. Poglejmo, kako so lani delali zxirav9tveni zavodi, ob kalcšniljr^ družbenih žrtvah in njeni po- moči in kakšnih nalog se bodo letos lotili z namenom zavarova- nja ljudskega zdravja, njegove delovne moči m sposobnosti ter preprečitve neprecenljive škode v zvezi 2 boleznimi. Začenjamo pri nosei^nicah in dojenčkih Lahko trdimo, da organizira- mo zdravstveno vars^v) na- šega delovnega človeka še pred njegovim rojstvom. To nam po- trjuje deja^^/nost posvetovalnic za žene v Ptuju, Ormožu, Sre- dišču, Cirkulanah, Cirkovcih, JVIajšperku in Kidričevem. Pre- gledi žena v posvetovalnicah in po.svetovan: a z njimi na domu ter dejavnost babic na terenu pomeni za nešteto mater in otrok dragoceno pomoč. Pregledi v otrcxških posvetovalnicah, ambu- lantni pregledi v 'šoLski ambu- lanti Ptuj in v otroškem dispan- zerju Ptuj, arfibulantni pregledi mladine in odraslih v bolnišni- cah in ambulantno-polikliničnih ustanovah, storitve v zobnih ambulantah, zdravljenja v pro- tituberkuloznih dispanzerjih v Ptuju in Ormožu ter zdravljenje v antiveneričnih dispanzerjih v Ptuju in Ormožu so neizpod- bitni dokazi nenehne družbene .5krbi, da bi živel na naši lepi zemlji zdrav in krepak rod. Ta skrb je najbolj razširjena zla- sti na naše najmlajše, kar po- trjuje 32 otroških posvetovalnic in 24 izkušenih babic, ki so stal- no budne nad nego in prehrano otrok. Ne bi naštevali, koliko pregledov in storitev je opravi- la ta ali ona bolnišnica, ambu- lanta, dispanzer, posvetovalnica aii babica, ker segajo te števil- ke v tisoče in tisoče, pač pa bi omenili, da je vse lani oprav- ljeno delo zahtevalo nad 62 mi- lijonov dinarjev družbe^iih sred- stev. Iz.let^ v leto bo potrebno za to področje še več sredstev slede na napredovanje in raz- širitc^v zdravstvene službe. — Zdravstvena prosvetljenost bo pomagala varovati ljudi pred boleznimi, izboljšana zdravstve- s'lužba pa bo pomagala obolelim k čimprejšnji ozdravitvi in \t- nitvi v življenje. Halozam in Slovenskim goricam manjkajo najnujnejši zavodi Sedaj obstaja v okraju sploš- na bolnišnica v Ptuju, bolnišnica za pljučno tuberkulozo v Ormo- žu, zdravstveni dom v Ptuju s PZP v Cirkulanah, Zavrču in Juršincih, reševalna postaja v Ptuju in okrajna higienska po- staja v Ptuju. V občinski pri- stojnosti pa je asdravstveni dom v Ormožu s PZP pri Miklavžu pri Ormožu, zdravstvene postaje pri Tomažu pri Ormožu, v I vanj- kovcih, Središču, Kidričevem, Majšperku s PZP v Makolah, reševalna postaja v Ormožu, dve leicarni v Ptuju in ena v Or- možu. Po preventivnih nalogah dela v okviru navedenih: otroški disipanzer, 32 posvetovalnic za otroke, en dispanzer za žene, sedem posvetovalnic za žene, en materinski dom, ena šolska am- bulanta in ena otroška zobna ambulanta. V teh zavodih dela šest zdravnikov - specialistov, šest specializantov, 12 zdravni- kov splošne prakse, 41 oseb srednjega kadra ter 66 oseb niž- jega kadra. Na enega zdra-vnika pride v okraju ola slurba v okraju si bo letos no ^rseh ^oiih močeh nrizade\'a'!a. da bo «r>o?obna iV- noTn^er^atj naloj^e tudi oib raz^i- r^■tv^ zd\rstven^"^a zavarovanja na kmečko prebivalko. Obsto!<^*" "'^^"^^i dobro delajo v primerjavi z drugimi bol- nišnicami v Sloveniji je ptujska bolnišnica po kakovosti storitev, obsegu in gospodarjenju z raz- položljivimi sredstvi na srednji stopnji. Rada bi se dokopala do slovesa boljših bolnišnic. Manj- ka ji še precej inštrumentov, laboratorijev ter nekaj prosto- rov za razne oddelke. MedicLn- s>ki inštrumenti manjkajo tu^ boflnišnici za zdravljenje pljučne tuberkuloze v Ormožu, ki je kljub raznim težavam glede na dosežene uspehe, zlasti pa glede na uspešno delujoči oddelelc za delovno terapijo ter rehabilita- cijo bolnikov na dobrem glasu, kar potrjujejo priznanja višjih forumov in strokovnjakov s tdhi nodročij. Zdravstveni dom v Ptuiu se bo lahko razmahnil v zažeflenem obsegu šele po izse- litvi Zavoda za socialno zava- rovan "c. Zdravstvenih zavodov in postaj je v okraju še prema- lo. V doglednem času bo po- trebno ustanoviti v vseh ob- činskih centrih vsaj po en fi- nančno samostojen zdravstven! zavod. Ze letos bo treba usta- noviti zdravstveni postaji v Cir- kulanah in Juršincih, leta 1958 na še v Podlehnilcu in v Tmov- ="1d -^rasn. Z ustanovitvijo nove- m Okrajnega centra za zaščito matere in otroka bodo iz zdrav- stvenesa d-r>ma v Ptuju izločeni vsi oddelki in dispanzerji, ki vršiio službo zaščite ma^tere !n otroka za območ^"e vse,?^ okraja. Ta center bo koordiniral in enot- no organiziral ceilotno službo zdravstvene zaščite matere in otroka. V njegovo področie bo- do spadale posvetovalnice za matere in otroke, za žene in no- sečnice, šolske ambulante, mleč- ne kuhinje, dečji domovi, otro- ške jasli in vrtci, počitniška le- tovanja, rejniški centri, mladin- ske organizacije ter sploh ce- lotno področje zaščite mladine. Ta center bo imel svoj sedež v Ptuju. Z vsemi naštetimi vprašanji so se lani bavili občinski s\'eti za zdravstvo, zlasti pa okrajni svet za zdravstvo in upravni od- bori zavodov. Javnost je še pre- malo zainteresirana za to pod- ročje. Letos bo treba tudi na zborih volivcev in na zborih družbenih organizacij več spre- govoriti o teh problemih, če se hočemo izogniti težkim izgubam delovnih dni bolnikov in viso- kim stroškom zdravljenja, ter storiti vse, da U> naš rod močan in zdrav ter da ga ne bode ■''eč ogražaie razne boleznL Pz. Ptujska bolnišnica Upravno poslopje »Slovenskih goric« Eesiilca o „SIov. goricah" Od jeseni leta 1955 smo brali v slovenskem dnevnem časopis- ju kopico člankov o razmerah v zadružnem vinarskem pod- jetju »Slovenske gorice« v Ptu- ju. Vsi članki — posebno obšir- ni in »informativni«! so bili v Slovenskem poročevalcu — so prikazovali sliko podjetja kar najbolj črno in uspeli dezorien- tirati del prebivalslva ptujskega okraja in ostale slovenske jav- nosti ter tako šlcodovati ugledu podjetja. Težko bi bilo ugotoviti, kje vse so pisci zajemali .snov, vse- kakor pa bo držalo, da izvira začetek .te časopisne gonje iz spora med vodilnimi uslužbenci podjetja, Ici so skušali drug dru- gega onemogočiti, da bi lahko ta ali oni sedel na direktorski stolček. Razumljivo je, da je tako pi- sanje že od vsega začetka vzbu- dilo jKKtornost lokalnih oblastve- nih organov in političnih orga- nizacij. Kar naprej so se vrstili inšpekcijski pregledi, razprave v delavskem svetu in sindikalni podružnici, okrajni ljudski od- bor in Glavna zadružna zveza LRS pa sta imenovala že dve posebni komisiji, Id bi naj vse- mu temu pogledah do dna. In kakšen je bil rezultat? Našli so le malo tega, o čemer se je go- vorilo in pisalo, pač pa so ugo- tovili, da se je podjetje uspešno uveljavilo na domačem in tu- jem trgu, da je organizacija od- kupa in strokovna manipulacija z vini na dostojni višini, da v podjetju vladata red in discipli- na itd. Seveda so bili odkriti neka- teri finančni prekrški, slabosti v delu organov delavskega sa- moupravljanja in podobno. Teh napade prav gotovo ni mogoče opravičiti, čeprav jih tudi v drugih podjetjih ne manjka, smo pa mnenja, da nima nihče pravice iz »muhe narediti slo- na« in z lažnimi argumenti bla- titi naša podjetja ali posame- znike, saj to le vprašanje so- cialističnih odnosov in morale. Ker še vedno ni izgledov, da bi se gonja proti »Slovenskim goricam« ustavila, o čemer zgo- vorno priča članek M. K. v Slo- venskem poročevalcu dne 18. decembra 1956, si šteje komisija, ki je v preteklem tednu, po na- (Nadal je vanje na 4. strani) f ZAPLET V EGIPTU '^i"^" Kljub sklepom v Organizaciji združenih narodov, da naj se tudi izraelske sile v celoti umaknejo z egiptovskega ozem- lja, je Izrael sklenil obdržatlpod svojo okupacijo področje Gaze in Arabskega zaliva. PoročUo o tem vprašanju je predložil Generalni skupščini OZN tajnik Hammarskjold, ki je obtožil Izrael, da ne izvršuje sklepov Organizacije združenih narodov. AVSTRIJA ZAHTEVA POMOC ! ZA BEGUNCE V Avstrijo se je zateklo do- slej že okrog 180.000 beguncev iz Madžarske, od teh pa jih je le en del odšel v druge države- Avstrija je zaradi tega v težav- nem položaju ter se zavzema za to, da bi druge države prevzele večje število beguncev, kakor so prvotno nameravale, pa tudi OZN bi naj več prispevala za vzdrževanje beguncev, ki se na- hajajo v Avstriji. V našo državo je pribežaJo doslej že ttidi nad 13.000 begun- cev in naša vlada je prav tako zahtevala pomoč za njihovo vzdrževanje. NOVI RAZ0R02ITVENI PREDLOGI Politični odbor Generalne skupščine OZN je sklenil pred- ložiti vse letošnje predloge o razorožitvi ožjemu odboru raz- orožitvene komisije. Na tem zasedanju Političnega odbora je prišlo do predloga, naj bi razširili razorožitveno ko- misijo OZN, več delegatov pa se je zavzemalo za to, da bi uvedli tispešno in dosledno nadzorstvo nad oboroževanjem ter da bi naj po tej poti dosegli končno raz- orožitev. SPLOŠNA STAVKA V ALZIRU Pred kratkim se je začela v celem Alžiru na poziv fronte narodne osvoboditve splošna stavka celotnega alžirskega pre- bivalstva, ki bi naj opozorila svetovno javnost pred začetkom razprave v Političnem odboru Generalne skupščine OZN o Alžiru na ta problem. Kakor poročajo, je stavka po- polnoma ohromila dejavnost v deželi, ker stavkajo celo šolski otroci, ki ne prihajajo v šolo. Stavki so se pridružili tudi alžir- ski delavci v Francij. ter stavka samo v Parizu nad lOOJOOO Al- žircev. Izr&eiski vojaki preiskujejo domače n« področju Gaae stran 2 PTUJ, 1. FEBRUARJA 1957 Več Čuta odgovornosti pri najemanju in odpuščanju Posredovalnica za delo pri OLO Ptuj je vodila lani v svoji evidenci preko 1200 nezaposle- nih oseb. Od tega števila jepre- jetnalo oskrbnino 947 oskrbo- vancev, oziroma GOl moški in 346 žensk. Zraven teh oseb čaka na prekvalifikacijo ali lahko za- poslitev še preko 600 raznih in- validov, ki so maja, ko je bila izvedena anketa od strani Po- sredovalnice 2a delo, izrazili svoje poklicne želje. Za 28.006 oskrbnih dni je na račun oskrb- nin bilo izplačano 3,839317 din. Od navedenega števila je preje- malo 100% oskrbnino 826 oseb, 75% 15 oseb, SCfi/« 83 oseb in 25% 23 oseb. Zraven oskrbnine je prejelo 432 oseb še otroški dodatek v skupnem znesku din 3,188372.—. Precejšnje število delavcev hi delavk je dobilo tudi 100% kreditirano vožnjo. Ce pri- štejemo še 2aiesek, ki je bil od- veden še za stanovanjski sklad in prispevek za socialno zavaro- vanje, je iz tega razvidno, da je PoKredovalnica za delo imela v paieteklem letu preko 10,000.000 din izdatkov v te namene. Zra- ven nekaj prostih seronskih mest v našem okraju je delovno silo pošiljala v glavnem izven okraja na razna sezonska dela in to: v Backo, Banat, Nikšič, dno Goro, Bosno, Koper, Ljub- IjaxK>, Celje, Velenje, Maribor itd. Razumljivo je, da se ta de- lovna sila po končani sezoni vrača nazaj v Ptuj in uveljavlja za časa nezaposlenosti pravico do oskrbnine in otroškega do- datka; ter vse ostale pravice, ki gredo do ponovne zaposlitve. Spričo teb nekaj podatkov se 3o>y^ nehote vpraša, zakaj Uprava za vodno gospodarstvo — Sekcija 2a Dravo Ptuj, Kme- tijsko gospodarstvo Središče in druga podjetja najemajo de- lovno silo iz drugih okrajev, celo iz sosedne Hrvatske. AH naš slovenfegoriški in haloški delavec morda ni dovolj mar- ljiv. Zakaj Tovarna glinice in aluminija Kidričevo sprejema na delo (kiovno silo mimo Posre- dovalnice za delo in ne glede na socialni sestav te delavne sile. Ali Indiistrija kovinskih in les- nih izdelkov v Ptuju res ni zna- la, da je treba poslati Posredo- valnici za delo pismeno i>oro- čilo o prostih delovnih mestih? Zakaj je tovarna perila »Delta« Ptuj sprejela nazaj v delo dobrš- ni del one delovne sile, ki je pred nectevimn bila odpuščena in napotena nazaj v kmetijstvo? Ali t^^ravi trgovskega podjetja »Perutnina« Ptuj in Avtokarose- rija Ptuj nista poslali podatkov o iwostem delovnem mestu za vratarja in na delovno mesto aaposKti enega izmed invalidov, ki jih ima v evidenci Posredoval- nica za delo? Še bi lahko našte- val podjetja, ki so samovoljno najemala delovno silo mimo Po- sredovalnice za delo. Jasno je, da taka samovolja zasluži vso grajo in da je treba enkrat za vselej napraviti konec zaposle- vanju potom raznih poznanstev, sorabljajmo za krmljenje. Obe polovici naj bosta dovolj svetli. Vmesna stena naj ima majhno odprtino, da lahko piščanci pro- sto tekajo iz ene polovice v dru- go. Boljša od te je koklja z na- vadnimi žarnicami, ker nam ni potrebno skrbeti za toploto (takšna kolklja je bila razstav- ljena na gospodarski razstavi v Ptuju!). To je enostavna podol- govata streha, dolga 1 m in ši- roka 75 cm, dvignjena od tal 10—12 cm, stoječa na štirih no- gah. Zgoraj pod stropom ima instalirane žarnice (za 50 pi- ščancev zadostujeta dve 60 W-ni žarnici). Stroški ogrevanja so minimalni, na piščanca pride v osmih tednih komaj 5—8 din. Poudarjamo, da ne sme biti v prostoru, kjer vzrejamo, prepi- ha. Ni potrebno, da je soba to- pla, ker s tem piščance pomeh- kužimo in ni naravno, ker tudi domača koklja rie ogreva oko- lice. Kmetje v ptujskem ola-aju imajo za nakup piščancev lepe ugodnosti. Valilnica v Kidriče- vem bo imelja od srede marca vsak. torek* in sredo piščance. Letos ima že v lastni selekciji 300 kokoši in pri rejcih km»ih 1700 kom. kokoši Rjave štajer- ke. Poleg Rjave štajerke, ki je za kmeta najbolj piimema, ker je skromna, hitro dozori in zne- se sorazmerno veliko jajc, bodo za rejce z majhnim izpustom tudi piščanci Rhode Island in Leghom. Piščance je potrebno takoj naročiti. Cena je 50—60 dii>. Naročajte jih pri svoji KZ, kjer dobite podrobna navodila, ali pa direktno v valilnici. Za zaključek še praktični primer: računamo, da bo valil- nica v marcu, aprilu in maju izvalila čez 30.000 kom. piščan- cev. Vzemimo, da bo ostalo 13.000 kom. jarčk, ki bodo zne- sle povprečno do konca januar- ja 20 kom. jajc je to skupno 260.000 kom. jajc ali slaba dva vagona. In če bi jih v vsakem okraju proizvedli toliko, ali bi bilo še potrebno uvažati? B. S. K Z muretinci bo zgrciiiilci pekurno Glede na okolnost, da je les za kurjavo vsak dan dragoce- nejši material, česar posledice čutijo široke kmečke krušne peči, ki vsak dan bolj izginjajo iz kmečkih hiš, je Kmetijska zadruga Muretinci sklenila zgra- diti za potrebe prebivalcev M"- retinc. Stojnc in Male vasi za- družno pekarno. Na sestanku 19. januarja 1957 so se zadružniki, ki so razdelje- ni v pet kategorij s podpisi za- vezali pri.spevati k tej gradnji, nekateri z delom, drugi pa z gradbenim materialom. Predvi- devajo, da bodo pozneje dogra- dili še kopališče, ki je tud:' zelo potrebno. Zadružniki so prepričani, da bodo v svojih namenih uspeli, čeprav nekaj nergačev stoji ob strani njihove akcije. na *' REDNI LETNI OBCNI ZBOR Planin&kega društva v Ptuju, ki bo dne 14. februarja 1957 ob 19. uri v dvorani Okrajnega ko- miteja ZKS v Ptuju z običajnim dnevnim redom. Ugeležba za člane je obvezna, — Odbor. Predavanje o živinoreji pri Veliki Nedelji Pred kratkim je bilo pri Ve- liki Nedel.ii predavanje zastop- nika Državnega zavarovalnega zavoda o zavarovanju živine. Lepa ude^ležba je pokazala, da kažejo kmetovalci veliko zani- manje za napredek v živinoreji, zavedajoč se, da je ravno živi- noreja temelj sodobnega kmetij- stva. Predavanje je bilo sprem- ljano s skioptičnimi slikami. Iz razprave kmetovalcev po predavanju je sklepati, da bodo pristopih h kolektivnemu zava- rovanju živine. K. A.' O vinu in kletarstvu Pravi čas trgatve je takrat, kc grozdje ne pridobiva več m sladkorju, odnosno takrat, kc sladkor v grozdju zaradi dežev- ja prične padati. Zelo p>ozna trgatev — v no- vembru — je priporočljiva k ob posebno ugodnih prilikah in samo pri belih sortah, ki imajc sorazmerno mnogo kislin, kakor so to laški in renski rizling, šipon in tem slične sorte. Pri črnih sortah je pozna trgatev škodljiva, ker se barvila grozdju razkrajajo in izgublja vino na barvi. Premajhna kisli- na v vinu slabo varuje aroma- tične snovi. V dokaz temu dej- stvu, da so južna" vina v sploš- nem manj aromatične kot vina iz severnejših vinorodnih okolišev. Pred trgatvijo je treba pred- vsem očistiti klet in jo z žvepla- njem razkužiti. Klet razkužimo tako, da zapremo vsa okna in zažgemo v kleti na stari strešni opeki primerno količino žvepla. Vrata kleti zapremo in pustimo, da žveplo izgori. Cez tri do štiri dni je klet razkužena. Okna in vrata odpremo ter klet prezra- čimo. Vinsko posodo ter vso pomož- no leseno posodo kakor tudi eventualno leseno stiskalnico je treba z vročo vodo zapariti. Naj- bolje je, če se raztopi v vodi tudi še soda. Na škaf vode vze- mimo četrt kg sode. Zaparjeno posodo je treba umiti vsaj še tri do štirikrat z mrzlo vodo. Ce bi bila lesena posoda slučajno plesniva, je treba predhodno plesen oddrgniti. v tem primeru je obvozno oprati posodo s kro- pom, v katerem je raztopljena soda in sicer ne samo enkrat, temveč vsaj dva do trikrat. Na- to pa še isto oplahniti tri do štirikrat z mrzlo vodo. Vse železne dele, ki pridejo \ dotiko z moštom, je treba po loščiti. Pokositrena posoda ne škodu- je, medtem ko povzroča oksidi- rani baker motnje. Tudi mede- nina in aluminij povzročata motnje Ce se uporablja matični kvas je treba istega ted«i dni preč trgatvijo pripraviti. Za 100 li- trov mošta se rabi 1 liter matič- nega kvasa. V velikih vinogradih loči j c naslednje faze trgatve: 1. podbir — odbiranje gnilega giozdja in posebno stiskanje takega grozdja pred trgatvijo; 2. zgodnjo trgatev — trganje ranih sort; 3. glavno trgatev — ob dozo- relosti; 4. pozno trgatev — za prido- bivanje visokokvalitetnih vin; 5. izbor — kjer se iz grozdja izločajo po k\'aliteti p>osamezne jagode z iglO; se sortirajo in po- tem po kakovosti stiskajo. Na tak način se pridobivajo naj- dražja specialna vina, znana pod imenom »jagodni izbor Pravilorr\a naj bo čas med tr- gatvijo in predelavo grozdja čim krajši. Robkanje ali peclanje grozdja je nujno pri črnih st^rtah, pri belih sortah pa je priiX)ročljivo, posebno tedaj, če pecljevina ni povsem dozorela. Namen drozganja je zmečka- ti grozdno jagodo, da se laže iztisne grozdni sok in da dospe- jo v sok kvasnice, ki so na ja- godni kožici. Drozgati je treba takoj Po trgatvi, ker nastajajo škodljive spremembe prej na grozdju kot pa v drozgi. Bela vina je treba takoj izstisniti. Le pri onih vinih, ki se ne čistijo rada in ki postajajo rada vleč- Ijiva, je priporočljivo, če se pu- sti drozga 6 do 12 ur stati, da se mošt navzame čreslovine (ta- nina). Pri predelavi modrih sort v črna ali rdeča vina stoji dro- zga toliko časa, dokler se mošt ne obarva dovolj. Izluženje barve je odvisno od toplote, kislosti, mešanja takozvanega klobuka, sorte grozdja in drugega. Upo- števati je, da intenziteta barve sprva raste, kasneje pa pada. Žveplan je izluženju barvil ne škoduje, nasprotno, vino dobi čisto in živo rdečo barvo. Pra- viloma pa se naj tudi rdeča drozga čim prej stisne, da se ne razvije cik. Ce stiskamo črne sorte ria hi- tro, brez takozvanega pacanja, dobimo belo vino, ki mu pravi- mo »klaret vino«. Tako vino, rezano z belim vinom, se upo- rablja za proizvodnjo penečih vin. Po prenosu sile in pritisku razlikujemo naslednje vrste sti- skalnic: a) lesene stiskalnice na sleme ali na zvod; b) stiskalnice na vreteno ali na vijak; C) stiskalnice na kolenasti vzvod; d) hidravlične stiskalnice-, e) kontinuirane stiskalnice ali stisicalnice na brezkončni vijak; f) pnevmatične, takozvane »Willmes« stiskalnice. Drobne stiskalnice naj dajejo 6 do 15 kg pritiska na 1 kv, cra površine koša, imajo naj torej, kakor pravimo, 6 do 15 atmosfer pritiska. ____,„....._ .J. Z. ObčinsK ljudski odbor Ptuj obvešča vse rejce psov, da bo cepljenje psov proti steklini Po sledečem razi>oredu: Za področje mesta Ptuj: 2. febr. ob 8. uri za desni breg -pri Klavnici; — 8. febr. ob 8. uri za levi breg na istem mestu; za imdročje KU Rogozmca: 11. febr. ob 8. m-i pri Zadruž- nem domu; — 18. febr. ob 8. uri pri Zadinižnem domu v Domavi; za področje KIJ Hajdina: 12. febr. ob 8. uri pred KU; za področje KU Starše: 14. febr. ob 8. usri pred KU; za področje KU Markovci: 15. febr. ob 8. uri prli 21adruž- nem domu; Za področje KU GrajenAt 21. febr. ob 8. uri na dvori- šču KU. Po odredbi Obč. LO Ptuj o obvezaiem cepljenju psov proti steklini, ki je bila objavljena dne 14. dec. 1956 v Ptujskem tedniku, je vsak lastnik dolžan prignati psa določen dan in ob določeni uri na določeno mesto. Strošiki cepljenja: 100 din in 20 din za znamJdco plača last- nik takoj pri cepljenju. Kdor psa ne bo prignal na cepljenje bo kaznovan po 71. in 72. čLenu temeljnega zakona o vairstvu živali pred živalsikimd kužnimi bolezriimi (Uradni Ust FIJBJ štev. 26/54). Načelnik Odd. za gosp. in kom. 2:adeve Frido Klančnik, s. r. Gozdovi, les in ljudje Nadaljevanje iz štev. 3-57 Velika izguba trenutno ni vidna, ker sedanja vsakoletna sečnja daleč presega dopustno mejo, ki nam jo postavlja koli- čina letnega prirastka. Trenut- na potrošnja in posek lesa od- govarjata redni letni sečnji, če bi bili gozdovi taki, kakršne si želimo. To pa pomeni, da bi se- danjo sečnjo morali znižati vsaj na Va današnjega obsega. Vse- kalcor bi takega znižanja naše gospodarstvo ne preneslo. To bi bil prehud tidarec, ki bi močno prizadel vse gospodarske pano- ge ne glede na to, v kakšni obliki les uporabljajo. Zato sa- mo gozdarji tega problema ne morejo rešiti, Predno preidemo k razpravi o potrošnji lesa, si oglejmo še ne-- kaj splošnih podatkov. Gozdovi pokrivajo 28.5% celotne površi- ne okraja. To je pravzaprav za naše slovensko merilo zelo lo. Vemo tudi, da se 64% vseh prebivalcev preživlja s kmetij- stvom in gozdai-stvom In da so prav vsi kmetovalci v veliki meri odvisni od dohodkov iz gozda. Doslej je celo veljalo ne- ko pravilo, da gozd mora plača- ti vse davke od celega posestva. Vendar bi bilo mnogo bolje, če s tako prakso prekinemo že da- nes namesto jutri. Prav zato, ker smo vsi tako navezani na g02id in ker tako nujno rabimo njegove proizvode, smo dolžni, da se pobrigamo in poskrbimo za to, da bomo te koristi lahko trajno uživali. To pa bomo lah- ko le tedaj, če vemo kako da- nes trosimo les, koliko ga trosi- mo in za kakšne namene ga uporabljamo. To pa je namen naslednjega poglavja. Ce bi vse zasebne gozdove v okraju enakomerno razdelili na vsa gospodinjstva, bi vsako do- bilo ra\mo 1 ha gozda Vseh za- sebnih gospodinjstev v okraju je namreč 19.600, gozdov pa 20.000 ha. To pomeni, da bi sme- lo vsako gospodinjstvo na leto posekati v gozdu le toliko koli- kor na leto zraste. Iz tabele 1 vidimo, da je to 1.94 m", kar bi lahko brez škode gozd utrpel, toda i>otrebe s to količino ne bi bile krite. Poglejmo zato, kako zasebna gospodinjstva danes krijejo svoje potrebe po lesu za kurjavo in po tehničnem lesu. Razdelimo si najprej gospodinj- stva na kmečka (12.500) in ne- kmečka (7.100), ker obstajajo med njimi bistvene razlike, ki nas lahko zavedejo do napačnih sklepov. Kmečko gospodinjstvo poseka letno povprečno 6,15 m' lesa v kmečkem goedu. Od te količine ga porabi za kurjavo 4,27 m' ali 69,5 Vo, za tehnični les 0,89 m'' ali 14,4 '/o, proda E>a ga 0,99 m^ ali 16,1 ®/o. Ce te številke po- množimo s številom kmečkih gospodinjstev, dobimo letni p>o- sek v višini 77.040 m' in to sa- mo za kmečka gospodinjstva in v kmečkih gozdovih. Ker pa posedujejo gozdove tudi ne- kmečka gospodinjstva, si oglej- mo še te. Pooprečno poseka vsako nekmečko gospodinjstvo vsako leto 3,20 m* lesa. Od te količine ga 2,88 m* aJi 90,0 "/o porabi za kurjavo, 0.29 m^ kot tehnični les (9.1 Vo), proda pa ga 0.03 m' ali 0,9 »/o. Ce spet to ko- ličino pomnožimo s številom ne- kmečkih gospodinjstev, dobimo še drugo številko za letni posek. Celotni letni posek za potrebe nekmečkih go^x>dinjstev v laist- nih ali drugih kmečkih gozdo- viti znaša 22.650 m*. Iz obeh iz- računanih številk dobimo ce- lotni letni posek v nedržavnih gozdovih v višini 99.690 m* le- sne mase debeline iznad 7 cm. V vseh gornjih računih pa ni upoštevana sečnja gozdnega drevja na negozdnih površinah, sf?&nja sadnega drevja, uporab- ljeni sečni odpadki pod 7 cm debeline in vsi ostali viri. Vsi ti viri i>a dajeio letno še nadalj- njih 56.830 m' lasne gmote. Iz gozdov socialističnega sektorja pa dobijo zasebna gospodinj- stva 13.9(»0m* lesne gmote let- no. Vsi ti podatki nam dajo ce- loku'p(no letno |>atrošnjo lesa v ptujsikem okrajxi za kurjavo in kot tehnič.ni les in iiz vseh virov ter v vseh oblikah. Ta potroš- nja znaša 170.420 m' lesa. Vse to so številke, k! bodo I>rav gotovo pi-esenetile, četudi ne izračunamo denarne r^^redno- sti, ki gro v stotine mi'li^onov dinarjev. Pri primeriavi letne potrašn^'e z letnim prirastkom v zasebnih gozdovih pa ni važna celokupna potrošnja, kot smo jo izkazali spredaj. KTjub temu pa bomo to celotno potrošnjo 5e neikoliko razčlenili, da prikaže- mo f^trukturo potrošnje lesa in razlike med kmečkimi in ne- kmečkimi gospodinjstvi. K pre- glednici moramo pripomniti, da •-^ p<>trošnia Ie,?a na enega pre- bivalca zelo visoka, čeprav spa- da naš okraj med revnejša goz- darska področja. Pač pa zelo jasno kaže veliko odvisnost pre- bivalstva od gozdne proizvod- nje in daje slutiti, da se drugi viri za ogrevanie in kuhanje ze^o malo uporabljajo (premog elektrika). Oglejmo si sedaj še potrošnjo lesa po vrsti drevja in v skupni količini. Iz tega pregleda vidi- mo, da se več kot polovico vse- ga lesa iglavcev ujporabi za kur- javo. KLakišna gospodarska škoda je to, ne bomo govorili na tem mestu. Vrnimo se spet nazaj k let- nemu poseku v nedržavnih go- zdovih, ki nas tudi prvenstveno zanima. Lretna potrošnja lesa iz gozdov je dejansko najvažnejša ugotov:^3v in otoenem najbolj zaskrbljujoča. Ce to količino (99.690 m*) primerjamo z letnim prirastkom v goadovih (Tabela 1), potem lalako hitro ugotovi- mo veliko nesorazmerje. Tam, kjer letno zraste samo 38.850 m^ lesa na leto, ga posekamo de- jansko skoraj 100.000 m'. To pomeni, da namesto 1 m* pose- kamo 2,57 ali 1,57 m^ več, kot bi smeli. Na tak način se vidno posega v lesno zaJogo, da se ta še naprej hitro zmanjšuje, če- prav je že sedaj odločno pre- nizka. Ce bi gozdovi bili taki, kakršne si vsi želimo, potem si ne bi bilo treba beliti glave ob današnji potrošnji lesa. Ker pa so gozdovi taki kot eo, moramo iskati rešitev, ki bi zadovoljila koristi in potrebe p]-ebiva'lstva in obenem očuvala gozdove. Teh nekaj številk in razmiš- Ijand naj prispeva osnovne po- datke in izhodišča za vsestran- ske napore za izravnan je kri- tične.;?a nesorazmerja med po- sekom in prirastkom lesa. Le-to pa lahko dosežemo z obojestran- skimi ukrepi. Gozdarji naj s strokovnimi ukrepi dvigajo pro- izvodnjo lesa na največjo mož- no količino. Potrošniki pa naj spet s svoje strani prispevajo k tej nalogi s tem, da vse'Jtransko varčujejo z lesom in iščejo raz- ne druge vire za zadovoljitev svojih potreb. Nuien pogoj za varčevanie z lesom pa je elek- trika v sleherni vasi. Vsi podatki o potrošnji le?a so bili zbrani z anketo o potroš- nji lesa v ptinskpm okrplu. ki jo .ie v letu 1955/56 izvede! Za- vod za statistiko L.PS v sodelo- vanju in ob nomoči Okrajne uprave za gozdarstvo v Ptuju. To so prvi temeliito obdelani podatki o potr^^^nji lesa v ptui- o- cotmopti vseh naSih gozdov, bo- do le-1! nai'N>ljše merilo in ka- žipot prt ret^evannj poTrlarckih proMemov v o^-^^^' Liskan Blaž PTUJ, 1. FEBRUARJA 1957 Stran 5 Andrej Kovač, bibliotekar: (Nadiaijevanje) l^tuj in okolica v pesmi in povesti Sef je pripovedoval svoji ne- čakinji Edmi čudovito pravlji- co iz starih časov: Nekoč je ži- vel v Halozah kmet Radegost, ki je imel hčerko-edinko Lado, najlepšo med vsemi v teh kra- jih. Lasje so kot zlata krona czarjali njen obraz, še bolj pa luč njenih mjodrih oči. Ce je šla ob Janževem v beli obleki skozi vinograd, tedaj so se pred njo pripogibale vinske trte kot pred svojo gospodarico, da bi spre- jele od nije blagoslov za svoje cvetenje. Oddolžile pa so ee ji trte s svojim deihtečim vonjem. Toda deklica je bila silno po- nosna, tako da se ji nihče ni mogel približata. Po njcfj jfe zs&vani} hrepenel mlladeniič Pargo, utsliužiben pri njesnem očetu. Lada se je iz Perga norčevala, da ga bo ta- krat uslaSiaila, kadiar jd bo prine- sel ^Laito vreijeno, ki je skrito v dvarand Donačke gore. Z njim m. ho spredla srebrni lan za svo- .jo poročno haljo, ki bo stkana kot iz niti mesečine in se bo aviija'la okrog njenega telesa kot ptri nobeni deklici. Ndkoč je Pergo zagledal v goz)du dečka, ki se je igrad z rdečo žogo. Pergo je žogo ujel in začela se je borba za igračo. Toda "Pergo je svojega nasprot- nika piremagal, nak--- -nu je ta skrivnositni možic ( ubil, da mu bo pomagal, kadar bo po- ta^eben pomoči, naj ga kar po- kliče. Oba eta šla po gozdu in dospela do viisoke bukve, na katero nad Perigio samo potrka in pokliče pailčkovo ime »Haja- dunida«. Medtem pa .je Radegostov vi- nc jrad propadal, trte se niso hotele več priikSairKJajti oša,bni LadL Pergo se je ponudil, da bo Radegostu pomaigal in odpravil se je k čarobni bukvi ter po- klical škrata. V mogočnem deb- lu so se odprHa vraita. Pergo je vstopil in dospel v čudovito de- želo, kijer je v vinogradih prav- kar zorelo grozdje. Tu je srečal krajgno deklico Milino, ~ polno življenjske veselosti, ki ga je napotila dalje v dvorano Do- načke gore k Hojadundi, kjer so mu ponudil najsijajnejše vino. Sokratu je Pergo vrnil žogo in prosil v zameno zlato vreteno ter se nripoTočal za pomoč kme- tu Radegostu. Poglavar škratov ga je napotil k cesarju Probu, kjer bo Pergo dobil sadiko, ki bo zopet poživeLa Radegostov vinograd. Skozi razkošno dvora- no je Pergo končno dospel do rimskega cesarja in poseben svečenik mu je prinesel mladiko od trsne matice. Moral je mimo rimskih vojščakov v železnih oklepih, ki 50 stali ob zastavah z zlatimi orli, cesar sam pa je imel čelo ovenčano z vinsko trto. Ko se jo Pergo vrnil, je posadil mladiko, ki je nato dala življenje vsemu vinogradu. Per- go pa je dobil Lado za ženo, ki je za njo toliko hrepenel. Sef je kopal v svodi vnemi za starinama tudi na vrtu siro^- maišnega dninarja Karca. In glej, imel je srečo ter odkopal kip boginje ljubezni Afrodite. R:'n:-"jani so po^itavljali tudi v na;ših krajih kipe bogov, ki so jih častili v Rimu. Za ta kip je siromašni Kare dobil lepo od- kupnino, s katero si je zboljšal življenje dninarja. In boginja ljubezni je nasto- pila svojo osrečujočo pot in raz- širjala ljubezen po vsej pokra- jini. Tudi prikupna Edmi in za- mišljeni Ariener sta se slcupno znaišla na tej t>oti ljubezni... Sef pa j C še nadalje slikal za sitarinami tudi v vasi Hajdini. »Širno Dravsko polje mu je bil^ knjiga z orumenelimi listi, kate- rih vrstice so bile skoro popol- noma nečitljive in le tu in tam kazaile razumljiive poteze.« Neki kmet s Hajdkne je imel namesto praga kamen, ki ga je naišel pri oranju. In Sej je zaičel sam ko- pati ter zadel na rimske zidove in svetišča, ki so postala nekoč žrtev razdejanja... Zgodovinski spomenik pri ptuj- shem gledališču JE POLOŽILA OB KONCU PRETEKLEGA LETA OBRAČUN O SVOJEM OPRAVLJENEM DELU Mimo in tiho, brez vsakega hrupa, toda vztrajno in z naj- večjo požrtvovalnostjo je vršiila s^'oje veliko poslanstvo kot naj- močnejša kulturno prosvetna organizacija delovnih ljudi, ki šteje okrog 1200 članov. Prizna- ti moramo, da je »Svoboda« re- šilai svojo nalogo častno in za- dovoljivo, čepra-v se je morala boriti vse leto z raznimi teža- vami in ov!i;rami, povzročenih ne le od raznih nasprotnikov, ampak tudi od nekaterih čla- nov, M niso pravilno razumeli važne nologe. ki jo mora od- igrata društvo pri kulturnem iin prosvetnem dvigu delovnih mno- žic. Svoje delo, bogato po vsebini in obsegu je izvajala »Svobo- da« po sekcijoh. Zavedajoč se, da je noijno našega delavca Kzobraziti^ je priredila tečaj, kjer so se v 16 predavanjih obravna- la vprašanja delavskega samo- upravljanj-a in drugih aikbualnih problemov. Snov je bila izbra- na s sodelovanjem OK ZKS m OK SZDL, udeležencev pa je bilo 68, po večini iz naših mestnih in okoliških podjetij. V okviru izobraževalne sekcije je deloveila tudi Ljudska uni- verza, ki je priredila v pretekli sezoni lepo število predavanj iz vseh področij gosipodarskega in kulturnega življenja. Bila so skrbno pripravljena in zaniani- va ter bi zaslužila večjo ude- ležbo. Tudi na našo mladino »Svo^boda« ni pozaibila. Za njo je priredila plesni tečaj, v ka- terem se je poleg zabave misli- lo tudi na \'zgojo o lepem ve- denju. Tečaj je dosegel svoj na- men in se ga je udeležilo po- leg mestne tudi mnogo mladi- ne iz okoliških vsisn. 2Selo aktivna y 'ramska sekcija, ki je ^^tvorn spretnega režserj,. llrakt 5 dramskih del, s katerimi je na- stopila 12-krat na ptujskem odru, 20-krat pa je gostovala v raznih krajih našega okraja in tudi izven njega. Izvajanja so bila dobra in so žela priznanje. Vendar bo potrebno, posvetiti izbiri iger večjo skvb, da bodo vsebinsko bogatejge in vzgojne v socialnJstičnem duhu. Moški in ženski pevski zbor sta sodelovala ob raznih pro- slavah in priredila samostojen koncert, ki Je sorazmerno dobro uspel. Nerazumljivo pa je, da sta se za.čela številčno kršiti, česar odbor kljub vsem napo- rom ni mogel preprečiti. Tu so bile na delu sile, lu niso v skla- du z enotnostjo in zavestjo de- lavskega razreda. Pričakujemo, da bo novi odbor te težave od- stranil. Licpo sta se razvila mladinski in starejši tambura^ški zbor, ki sta nastopila na večih prire- ditvah. Pričakovati je, da se bo ta seikcija po nabavi novih in- strumentov s pritokom mladine še razširila in kvalitetno izpo- polnila. Tudi orkester je vadil pridno vse leto. S svojimi točkaimi je sodeloval ob raznih proslavah in prireditvah ter izvedel lepo uspel in kvalitetno dober kon- cert. »Svoboda« vzdržuje tudi har- monikarsko šolo, ki nudi malim začetnikom osnovni pouk po do- Ičenem načrtu in dosega prav lepe uspehe, kar se je lahko vi- delo pri nastopih ob koncu leta. Najbolj agilna sekcija »Svo- bode «je godba na pihala. Raz- ne prireditve, proslave, državni prazniki itd. zahtevajo njeno so- delovanje. Zato pa je nujno po- s\'etiti tej sekciji vso skrb v moralnem in materialnem po- gledu. Poleg rednih vaj je god- ba izvedla celo vrsto nastopov in koncertov, s katerem i je go- stovala celo v Hrajstniku in Li- bojah ter žela splošno prizna- nje. Za naše cicibane in pionirje je bila vžiljena lutkarska sekcija, ki je že pred no'vim letom raz- veselila njihova milada srca z uspelimi predstavami. Prezreti ne smemo, da je »Svoboda« pridobila svoje last- ne prostore. Obč. LO Ptuj ji je izročil v upravljanje nekdanji Narodni dom. katerega je prav čedno uredila in opremila. S to osamosvojitvijo . je »Svoboda« osredotočila vso dejavnost v sv^ojih prostorih, ki služijo obenem za vse prireditve. Pri- djali bi samo željo, da postane ta stara, zgodovinska zgradba našemu podobnemu delovne- mu, socialističnemu človeku res pravi dom vzgoje in kulture. »Svoboda« bo pa s svojim ne- umornim delom v lastnem hra- mu izkazala hvaležnost vsem oblastnim in političnim foru- mom in prijateljem, ki ji nudi- jo pri vršitA^i njenih nalog po- trebno gmontno in moralno po- moč. 2 ■"no novemu odboru mnogo uspehov, naše delovne ljudi p-^ vabimo, da se vklju'^!- jo v S£xcije, ki so jim najbolj pri srcu. Mn.B Naše počitnice minevajo Zadnji šolski dnevi, polni mrzličnega dela, so šli proti koncu. Povsod si videl zaskrb- ljene obraze. Profesorji in uči- telji kot vedno: resni in strogi. Bližale so se polletne počitnice, dnevi oddiha in razvedrila. Zadnji dan pouka. Milan sedi v zadnji klopi ter od časa do časa zaskrbljeno pogleda skozi okno. Noče in noče snežiti! Zjut- raj, ko se je prebudil, je bilo nebo temno zastrto. Skočil je iz postelje, z veselim kričanjem prebudil ostale in vpil: »Snežilo bo! Snežilo bo!« Toda, je že če- trta ura in še ne sneži. On pa bi moral že naslednjega dne na Pohorje. Kako bo šel, ko pa ni snega. Zopet bodo čakali na sneg in zopet bodo imeli skrajšane počitnice, tiste prave počitnice s snegom in mrazom. Kakor vsako leto! Narava nikakor noče usli- šati tihih želj mladih ljudi: »Da bi snežilo.« Toda letos je bilo drugače. Proti koncu četrte ure zadnjega dneva pouka je je pri- plavala pred Milanovo okno pr- va snežinka. Milan je ves zavzet gledal za njo. Petem je čez pet minut priplavala še ena, nato še ena. Ko je oznanil zvonec ko- nec pouka in s tem konec prve- ga polletja, je padlo že najmanj sto snežink mimo Milanovega okna. Potem je začelo snežiti vedno gosteje in proti večeru je že padlo za ped snega. Letos je bila narava naklonjena mladim ljudem. 2e prvi dan počitnic je gosto snežilo. Dva dni je neprestano snežilo. Skoraj do kolen ga je bilo. Ce- ste, travniki in hribčki so oživcu li. Skrbno zaviti otroci so prihi- teli, se zakadili v sneg, da je frčalo na vse strani. Kepe so fr- čale po zraku in se zadevale ob razgrete glave. Snežni možje z nosovi iz korenja so zrasli Ica- kor gobe po dežju Toda kmalu so se tudi ti zvrnili pod točo kep. To je bil prvi veseli po- zdrav mrzli zimi. ★ In od takrat je na Panorami vse živo. Odločni Sergej in pogumni Marjan delata lepe, strme in nevarne smučine. Vse- lej se z lepo kristjan j o ustavita daleč spodaj pri cesti. Mali Mi- lanček ju je sprva občudoval. Končno se jeodločil ter se spu- stil po strmem bregu. Toda mi sredini je bil majhen hribček, nato majhna kotanja in Milan- ček je splaval po zraku v meh- ki sneg. Kakor snežen mož je kmalu pogumno priracal proti vrhu. Tam je zbranih že precej tovarišev-smučarjev, ki se do večera pogumno in neumorno spuščajo po beli strmini. To so vesele zimske počitnice. ★ Mraz je čedalje boli pritiskal. Ljudje so se tiščali k pečem. Na Dravi pa se je delal debel in gladek led. Metka in Boža sta drgnili drsalke, da bi se čiinboP svetile. Nato sta šli skozi me;i. k Dravi. Tam je bilo že precej dobrili drsalcev Naganjali so se po gladki površini, padali in se smejali do solz. To je bil čas mrzle zime. •*■ Na cestah je bila in je poledica. Drselo je in ljudje So padali Na križišču je bilo še posebno .spolz. ko. Stara mamica je gledala na drugo stran ulice in otipavala s palico spolzek led. Tedaj pa sta pristopila dva dijaka in jo var- no prepeljala čez gladko cesto. Mamica se je zahvalila in odšla svojo pot. Mnogo dijakov pa preživlja oočitnice pri tetah, stricih, bot- rah in podobnih sorodnikih. Ne- kateri so ostali kar doma. Letoš- njih maturantov skoraj nikjer ne srečaš. Ce jih vprašaš, kam so odšli, ti bo vsak odgovoril, da se že pripravljajo na maturo. Ponavljajo zgodovino, brskajo po francoskih slovarjih, čitajo literarna dela in delajo obnove, skratka, ponavljajo in se pri- pravljajo. Vendar si tudi ti naj- dejo trenutek ča.sa in se i-azve- sele v lepi zimski naravi. ★ Kmalu bo konec teh lepih po- čitnic. Razredi bodo prijaznejši in mladi ljudje bodo z novimi močmi prijeli za delo, se učili in dosegah uspehe. ...... -nč.^ V nedeljo, 27. t. m., je izročil tov. Milko Goršič v imenu Cen- tralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije na občnem zboru Avto-moto društvo Ptuj presed- niku tov. PetriL SeguJi za 10- letne zasluge in zgledno delova- nje društva bronasto plaketo Borisa Kidriča z diplomo. Ob tej 'priložnosti je dobilo več od- bornikoii društva in najzasluž- nejših članov od Republiškega ter Okrajnega odbora L/udske tehnike priznanje za nesebično in usjiešno delo za tehnično iz- obrazbo ljudstva. Novoizvoljeni odbor je obljubil zboru in na- vzočim gostom iz Ljubljane in Maribora, da si bo tudi v bodo- če kot doslej prizadevaj storiti vse, da bo AMD Ptuj ostalo v naši domovini med najzglednej- šimi društvi. Ker smo že večkrat v našem listu pisali o AMD Ptuj in nje- nih uspehih, ne bi tokrat ponav- ljali podatkov iz poročila uprnv- nega odbora, ki ga je podal tov. Viktor Kranjc in ostali odborni- ki, niti ne bi poudarjali, da je bila velika dvorana Okrajnega ljudskega odbora Ptuj polna udeležencev zbora. Naše bralce bo nedvomno zanimalo prdvsem to, kar sta dejala v razpravi po poročilih tov. Milka Goršič, predsednik Sveta za šolstvo LRS kot zastopnik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije in tov. Janez Kermavner, pred- sednik športne komisije AMZ Slovenije iz Ljubljano. Poudari- la sta, da je malo takih društev v Sloveniji, ki bi imela vedno polno zasedene tečaje' in po- žrtvovalne inštruktorje, nekda- nje tečajnike AMD Ptuj ter vest- ne odbornike, ki imajo vzorno evidenco nad vsem premože- njem društva. Malo je tudi dru- štev AMD v Sloveniji, ki bi si zmogle s sicer skromnimi vozili ustvariti toliko dohodkov, da so krile celotne izdatke. Hvale vredno je, da so odborniki, in- štruktorji in člani žrtvovali ne- šteto ur svojega prostega časa, kar potrjuje njihovo \-isoko predanost temu športu pa tudi pripravljenost, usposobiti za šport in službo našemu gosp>o- darstvu ter narodni obrambi čimvečje število mladih voza- čev. Tem besedam imenovanih dveh in gosta iz Maribora, ki je povabil ptujske odbornike AMD na obisk. v. Mari^, da bii izzne> njali izkušnje ter se seznanili raznimi možnostmi razvoja, je sledil buren aplavz kot tudi vsakokrat, ko je prišel k mizi član za članom, da je prejel za- služeno priznanje. V razpravi so člani nakazal: novemu odboru, v icaterem je zopet večina starih, agilnih od bornikov, vrsto novih pobud za bodoče delo. Diskutiral je tudi tov. Miro Bračič v imenu Okraj- nega odbora SZDL, ki je čestital ADM za dosežene uspehe, ob- enem pa je obljubil, da bosta OLO Ptuj in Okrajni odbor SZDL enako kot doslej tudi v bodoče podpirala in spremljala delo AMD Ptuj. Tov. Viktor Ki'anjc se je v razpravi zahva- lil obema in tudi Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj za vse razumevanje in pomoč. V letošnjem letu bo AMD Ptuj organiziralo več novih tečajev, ker je za nje veliko zanimanje in sta 2 tečaja že zopet v teku. Zlasti pa si bo novi odbor pri- zadeval vzdrževati tesne stike z vsemi vozači, ki so bili člani AMD Ptuj med obiskovanjem tečaja in skrbel, da ne bodo po- zabljali na izkušnje in prakse z voženj. Konec prihodnjih 10 let ob- stoja društva bodo v Ptuju na tem področju nedvomno dose- ženi novi zavidni uspehi, zlasti čc se bo delo nadaljevalo z do- sedanjim elanom in če bo de- ležno vse pozornosti okrajnih, republiških in zveznih faktorjev Ljudske tehnike. Pz. Udeleženci zbora — gostje in člani Gasilci občine Bori so pregledali svoje delo 20. januarja je občinska ga- silska zveza Bori pregledala delo gcisilskih organizacij v borlski občini. Številni govori in refera- ti so i2:zvali burno razpravo, ka- tere sklep je bil poživitev dela v gasilskih organizacijah in pri- tegnitev mladine v gasilske vrste. Na zboru so izvolili nov odbor obč. gasilske zveze, v katerega so prišli večji del njegovi dose- dsmji člani. Ob zaključku zbora je povelj- nik Okr. gasilske zveze izročil gasilcem nekaj gasilskih cevi kot nagrado za požrtv^ovalno delo v preteklem letu. Popravek v sPt-ujskem tedniku« smo 25. januarja objaviU članek »Hvala lepa vsem za tako skrb za nas«. Zgodila se nam je zelo neljuba pomota — izpustili smo ime podjetja »Merkur«, ki se mu tem potom še posebej za- hvaljujemo za izdatno pomoč ob praznovanju novoletnega praz- nika na osnovni šoli v Ptuju. — Sodski iiivavitelš KristinB Sepec. Dnevni spored za nedeljo, dne 3. februarja 1957 G.OO—7.00 Narodne in domače viže za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05 —6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Z zabavnimi melo- dijami v prijetno nedeljsko jutro (so- dehujejo znani zabavni orkestri in soli- sti Emesto Bonino. Jacgueline Francois, Eddie Fiscber, LeDy Eversong in Tino Rossi). 8.30 Otroško predstava — Z. Erkič: Skrivnostna plošča. 9.15 Sloven- ske narodne in umetne pesmi (pojo: Slo- venski oktet, Sonja Draksler, Rudolf Franci in Marjan Rus). 9.45 Se pomnite, tovariši — Jugomir Mladjenovič: Ljudje z Norveške. 10.15 Nedeljski simfonični koncert. Georger Bizet: Simfonija v C-duru (Leopold Stokowski s svojim sitn- fonični morkestrom); Aleksander Skrja- bio :Koncert za klavir in orkester (so- list Paul Badtira — Skoda in Ihmajski simfonični orkester dirigira Heur>- Swo- bodai. 11.15 Oddaja za Beneške Sloven- ce. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved. pregled dnevnega sporei^a in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za na$o vas. 14.00—l^e.OO Želeli ste — poslnšaj- ts: — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Milenko Sober- Piran — obaljto mesto (reportaža). 16.30 (jlasb«iu mozaik. 17.30 Radijska igra Mark Twain: Bankovec za milijon funtov (po- novitev). 1?.14 .Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 19..30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 zabavni glasbeni \'ečer Radia Beograd. 21.00 Kul- tu-ini razgledi. 21.15 Nočni koncert: Ma- tija Bravničar: Simfonična antiteza (Du- najski simfonični orkester, dirigira Etto- re Gracis). Milan Ristič: Druga simfoni- ia (simfonični o-kester Ljudske republike Srbije, dirigira Zivojin Zdravkovič). 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Povabilo na ples. 22.55— 23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV pro- gram: jart-cocktail. 23.00—24.00 Odda- ja za tujino — na valu 327,1 m (Pre- nos iz Zacreba). Telovadci Partizana, pozor! v petek zvečer ob 19. uri in v ponedeljek, 4. februarja, ob isti lu-i bo v telovadnici Mladi- ke kino predstava o gimnaestra- di v Zaigrebu. Vstop samo v te- lovadnih če\4jih. Vstopnine ni. — TVD Partizao, Ptuj. PTUJ. 1. FEBRUARJA 1957 IZ NAŠIH KRAJEV * IZ tU^lH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV ^ IZ NAŠIH KRAJEV ^ IZ NAŠIH KRAJEV m IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH (Nadaljevanje s 1. etxam) logu OLO Ptuj m Cilavne za- drtižne zveze LRS ponovno pre- gledala poslovanje podjetja, ker so se pojavila govoričenja, da bo letna bilanca pokazala izgu- bo, za dolžnost, da prikaže stva- ri take kot so v reatici. NI naš namen, da bi odgovar- jali na konkretna sumnič«iia in f)bdolžltve v posameznih član- kih, čeprav bi bilo morda tudi to potrebno, saj gre po večini za prav banalne izmišljotine, proti katerim pa se niti pod- jetje niti posamezniki niso mo- gli braniti, ker časopisi enostav- no niso hoteli objaviti njihovih ugovorov. Po mnenju komisije je mnogo važne je, da pokažemo pravo sliko podjetja in natoči- mo Cisto vino vsem, ki so bili iz tega ali onega vira nai>ačno in- formirani. >Slovenske gorice« je ustano- vila Glavna zadružna zveza LRS jeseni 1952, po osamosvojitvi ptujskega obrata dotedanjega izvoznega monopolista »Sloveni- ja-vinoc v Ljubljani. Novemu podjetju je bila poverjciia nalo- ga, da s strokovnim šolanjem vin nudi d Je bila v Ptuju seja Okrajnega odbora SZDL s poročilom o stanju or- ganizacij SZDL ter o rezultatih občnih zborov SZDL v ptujskem okraju. Poročal je selsretar tov. Miro Bračič. Koreferat o izkuš- njah dela organizacij SZDL v Ptuja je imel tov. Ivan Kranj- čič. Na isti seji je poročal pred- sednik komisije Okrajnega od- bora SZDL za proučitev gospo- darsikh problemov Slovenskih goric tov. Jože Tramšek. V daljši razpravi o prvem po- ročilu je podčrtal predsednil« Okrajnega odbora SZDL tovariš Nace Voljč, da so odbori SZDL v občim ah in krajih ob zadnjih občnih zborih pokazali, da že samostojno obravnavajo vsa po- litična vprašanja, da pa še ni- majo dovolj izkušenj za kon- kreno analizo in obravnavo raz- nih problemov. Premalo tenko- čutni so marsikje tudi za misli, predloge in kritike članstva SZDL. Govoril je tudi o kritiki napali in nepravilnosti na go- spodarskem področju ter o po- manjkanju zavesti nekaterih od- bornikov SZDL. da so dolžni dajati članstvu odgovore in po- jasnila o stanju in delu organi- zacij. Dalje se je še zadržal pri razmerah v podjetjih, zlasti gle- de na nizko storilnost ter je po- udaril, da bo v bodoče potrebno odločneje odstranjevati v tovar- nah in podjetjih vse ovire, ki onemogočajo dvig proizvodnje. Tov. Bračič je v razpravi predlagal, tla bi bili v februarju t. 1. po občinah dvodnevni se- minarji za funkcionarje občin- skih in Israjevnih organizacij SZDL, na katerih bodo udele- ženci se:?nanjeni z najvažnej- šimi r^cdročji nase družberse de- javnosti in z najnujnejšim de- lom organizacij SZDL. Predlog je bil sprejet. Obširno poročilo o gospodar- skem in ostalem stanju v Slo- venskih goricah, ki ga je preči- tal tov. Jože Tramšek. bomo ob- javili v enj prihodnjih številk, ker bodo ugotovitve komisije zanimale vse prebivalstvo Slo- venskih goric in bo nedvomno na podlagi njega povsod tudi prav živahna diskusija. Seja je končala z važnimi sklepi, ki jih bo občinskim od- borom SZDL sporočil okrajni odbor SZDL. ■* Člani Zveze borcev, pozor! Glavni odbor Zveze borcev or- ganizira trildtno dopisno eko- nomsko šolo za člane Zveze bor- cev. Vsak prijavljenec bo lahko študiral doma, izpite pa bo let- no dvakrat polap^al na Ekonom- ski šoli v Ljubljani. Za učno gradivo je poskrblje- no. Interesenti za to šolo naj se takoj zglasijo v pisarni Zveze borcev na okrajnem komiteja pri tov. Milki Benčič. kjer bodo izpolnili potrebne prijavnice. Prijave se sprejemajo do dne 5. februarja. Kasnejše prijave ne bodo upoštevane. rada ulEm OKLMS je organiziral mladin- ski ples, ki je vsako nedeljo od IG-21 ure v Železni carskem do- mu v Ptuju. Ta ples, ki je name- njen predvsem delavski in va- jenski mladini, je zelo dobro obiskan. Vendar je velika te^- va s premajhno dvorano, kajti ples se spremeni v prerivanje. Toda ostale dvorane, ki bi od- govarjale takemu piesu, so pre- drage in se morajo zato mladin- ci zadovoljiti z majhno, toda prijetno sindikalno dvorano v 2elezničarskem domu. Igra mlad, toda dober plesni orke- ster: Ivo Vricl igra trobento, Anton Majcen harmoniko, spremljata pa ju Marjan Vido- vič in Marjan Majcen. Vsekakor je bolje, da hodi mladina na or- ganizirane mladinske plese ..a- kor da bi se potikala in plesala po zakotnih gostilnah. -nč V Zvezi prijateljev mladine tudi kolektivno članstvo okrajna zveza prijateljev mla- dine v Ptuju bo izvedla letos vrsto akdj, ki služijo zdravemu razvoju otrok. Ona razvija naj- različnejšo izvenšolsko dejav- nost mladine v mnogostranskem športnem in kulturnem udej- stvovanju. Tako je zveza prija- teljev niladine pobudnik za izvedbo premnogih deja''mosti, kakcmr so šolske kuhinje, letova- nja, mladinske knjižnice, izleti. novoletna jelka, Titova štafeta, spomladanska praznovanja itd. V marcu in aprilu bodo letos v ptujskem okraju občinski festi- vali in v Ptuju okrajni festival mladinske glasbe. Za izvedbo tako obsežnih na- log so potrebna velika denarna sredstva. Ker so te naloge po večini vsakoletne, je letos Zveza na svojem občnem zboru spre- jela sklep, da uvede poleg red- nega članstva še kolekivno član- stvo. Kolektivni člani lahko postanejo ustanove, podjetja, sindil^lne podružnice in delov- ni kolektivi ako prispevajo letno najmanj 1.000 dinarjev. V preteklem mesecu je zato Zveza razposlala vsem sindikalnim podružnicam, podjetjem in usta- novam pozive z vabilom za pri- stop. Temu vabilu se je prva odzvala Okrajna hranilnica v Ptuju z letnim prispevkom 5.000 dinorjev. Kmalu ji je sledilo še nekaj ustanov in sindikalnih podružnic — Zadružna hranilni- ca 3.000 dinarjev, žel. in prevoz, del. in namešč. Ptuj 1.000 dinar- jev, sind. podr. Delte 2.000 di- narjev, sind. podr. učit. in prof. strok, šol Ptuj 1.000 dinarjev. Odbor Okrajne zveze prijate- ljev mladine Ptuj je prepričan, da kolektivi pravilno vrednotijo dele Zveze, ki je tesno povezano z organizacijami, drviStvi in sve* ti z nalogo, da skrbe za zdrav fizični in duševni razvoj mladi- ne in se zato s pristopom v ko- lektivno članstvo Zveze vključi- jo v strnjene vrste prijateljev mladine. Pristopne izjave se lah- ko oddajo na Tajništvo za' zdravstvo, na Okrajnem sindi- kalnem svetu ali na Tajništvu za prosveto in kulturo, denar pa prosimo nakazujte na Okrajno zvezo prijateljev mladine na ra- čun, knjižico štev. 643-656-100 pri Narodni banki v Ptuju. lom Petovar Dolga je bila njegova življenj- ska pot, polna dela in uspehov. Sodeloval je povsod, kjer koli /e utegnil, prav do svoje prena- gle smrti. Zato ga bodo pogre- šale vse gspodarske m kultur- ne organizacije v h-anjkovcih in Ormožu. Manjkal bo posebtbo živinorejcem ormoškega pinc- gavskega pasemskega območja, te leta 1934 je v Ormožu usta- novil selekcijsko društvo za re- jo pmcgavcev, ki se je v krat kem času razširilo na vse oko- liške vasi. Do zadnjega je bil Lovro Petovar kljub visoki sta- rosti predsednik Okrajnega od- bora živinorejcev v Ptuju. Vedno veder, vztrajen in do- sleden je vsako nalogo, ki so mu jo zaupali, z vso natančnost- jo opravil. Po njegovem priza- devanju so zgradili progo Or- mož—Murska Sobota in še mno- ge druge, za Prlekijo gospodar- sko važne ustanove. Leta 1941 so ga nacisti inter- nirali na Borlu, junija pa ga de- portiran v Srbijo. Nastanil se je 1' Beogradu. Organizatorska ži- lica mu tudi v izgnanstvu ni da- la miru. Zaposlil se je pri RK Slovenije, sestavil seznam vseh v Srbijo izgnanih rojakov in nu- dil izseljencem vsestransko mo- ralno in gmotno pomoč, čeprav je je bil tudi sam potreben. Bridka vest o smrti njegovega zeta, pozneje še hčerke in sina ga je globoko prizadela — strla ga ni. Predobro je vedel, da zahteva neizprosna borba tud. žrtve. Po vrnitvi domov leta 1945 se je lotil dela obnove. Ustanovil je Obnovitveno zadrugo, pozne- je KZ in KOZ, v katere je vložil svoje imetje in budno pazil na njen razvoj. Po prehodu KOZ v kmetijsko gospodarstvo, je le-to po njegovem prizadevanju po- stalo eno izmed najboljših v ptujskem okraju. Do zadnjega diha je sodeloval v gasilskem društvu, TVD Parti- zanu in drugih političnih, go- spodarskih in kulturnih organi- zacijah, kljub visoki starosti 75 let. Saj rmi ho lafika domača semlja! -na Pri nas je trda zima. To je čas, ko itna naš haloslci vino- gradnik vsaj malo miiru. Sede za toiplo več in počiva. Ob pri- jetni toploti kuje načrte, kako bo prihodnje mesece gospodaril. Mnogi prebii^jo knjige, id so jim komaj pozimi dosegljive — po času namreč. Tudi sedaj bi bilo potrebno marsakaj postoriti okrog hiše im za hišo. toda 20 stopinj pod ničlo požene tudi korajžne za peč. Pa smo laihko videli tudi težake pri rigolanju v prav neprijetnem vremenu. Kruh je kruh! Kmetijsko gospodarska šola deluje od decembra daije. Se- daj prihajajo dečki in dekleta celodnevno v šolo, da bodo na- doknadili, kar so v novembru zamudlL Letos je res kmetijska šola v pravem pomenu, saj so predavateilji kmetijski strokov- n.jaiki. Mladinke so bolj redni obiskovalci kakor bodoči kme- tovalci, saj gojijo sHcromne na- de, da bo po končani šoli še kuharski tečaj, da bo znala kot bodoča ženka postaviti na mizo več kot »enolončnico«. Tega jim bo omogočLa tuk. KZ, ker ima sedanji predsednik z odborom veliko razumevanje za kulturni dvig našo mladine? Osnovnošolski učenci uživajo zaslužen odmor — le 72 odst., kolikor jih je izdeilalo v pol- letju. Mnogi prihajajo »e v ix>- čitnicah v šolo, kjer dobijo smučke in potem prašijo sneg na Šolskem bregu. Celo nekaj talentiranih ricakaic^' se je po- kazalo. Prvak Polda je nekoč tudi tako začel! Joj. tako n^a- čehovsiko je otroke obdaril De- del< Mraz, le s 3 pari smiičlc, dočLm jih je lansko leto kar 30 parov podairiO. v sosednjih Cir- kulanah. Pionirji so mu to zelo zameril. Imamo nekaj zelo, zelo pridnih, katere so obdarili za dan varčevanja in za dan JLA. Učiiteljstvo dela tudi izven šole. Po tej ali oni pot^ oprav- lja dolžnosti ljudskega prosve- titelja. Tov. Gašperinova in Znidarjeva sta z vnetimi igralci pripravili 20. jan. prijeten po- poldan v šoljsiki učilnici. Tri burke so gledalcem odprle usta za priisrčen smeh. Veselilo nas bo v bodoče, če nas mogoče presenetijo igralci še z resnej- šim delom! Pri prosvetnem de- lu so silne težave. Učilnice so polno 2msedene. dvorane ni — in ko stopijo igralci na preprost oder. morajo že resno nai^opiti — vsa vaja je le pred klopmi. Zopet je tu klic po majhni dvo- rcjii, vsaj za 150 ljudi! Nekje bcMno morali zbrati denarna sredstva za prosvetno dvorano, kajti kultura in prosveta sta Icrepka ogelna kamna v izgrad- nji socializma v Halozah. Kako Pa bomo Leskovčam to opravičili, da smo se v takem .številu zbrali na kmetijsko pre- davanje, ki je bilo napovedano za 21. jan.? Prišel je le 1 kme- tovalec (šol«n) n 1 nekmet. Ne- mim klopem ni strokovnjak po- dal svojega referata, ki bi nam s svojimi načrti prikazal izhod h težkega gospodarskega polo- žaja. Na krožniku nam rešiitve ne bo nikdo priaiesell Bič Se nismo varni pred požarom Svet za splošne zadeve pri občini je v preteklem tednu ob- ravnal vprašanje splošne požar- ne varnosti v občini. Komisija, ki je bila lani ustanovlje- na, da pregleda dimnike in dim- niške naprave, je svoje delo uspešno končala. Prav tako je svet obravnaval več vprašanj v zvezi z gradnjo cistern na ob- močju občine. Ugotovljeno je, da pri opekami in žagi v Ormo- žu ni rezervoarja za vodo, ki naj bi služil v primeru požara. Svet bo skupaj z najbolj prizadetimi obrati in kmetijsko zadrugo Ormož v letošnjem letu skušal zgraditi večjo cisterno za vodo, da bo s tem zagotovljena požar- na varnost. Prav tako je svet obravnaval nedavni požar sredi mesta. Žalostmi a ' je ugotovitev, da je požar izbruhnil v nepo- sredni bližini gasi'ls'kega doma in da je bil potreben dvakratni poziv .sirene, da so se nekateri člani gasilskega društva zbudili in komaj po 15 minutah fwišH na kraj, kjer je bil požar. §e dnjga žalostna ugotovitev, ki je padla na društ^^o pa je. da ob času požara ni bil prisoten no- ben vodilnih članov društva ra- zen nred':edn}ka In da je uprav- ljal motorno brizgalno človek, ki še nikdar ni imel z njo oprav- ka. TO NT N*TOfJA SKLADA ZA KMETriTSTVO? Svet za prosveto in lcultxiro pri občini je -c^davno imenoval dve kom;.=iji ki bi naj poživeii komisijo za knjižnice. Vse iz- voljene komisije so se pred ne- davnim sestale ter obravnavale kulturno prosvetno delo v ob- čini. Komisija za splošno iz- obraževanje je podala predlog občinskemu liudi^kemu odboru, da bi iz sklada za pospeševanje kmetijstva kupili ozkotračni kinoprojektor, ki bi naj pred- vsem služil predvajanju stro- kovnih filmov s področja kme- tijstva. Predlog je lunesten in bi bi'lo pravilno, da bi občinski ljudski odbor predlog odobril. Območje občine je 90 odst. kme- tijskega značaja in bi s pomoč- jo strokovnih p ^davanj gotovo dosegli lepe uspehe pri pospe- ševanju kmetijske proizvodnje. SE VEC TAKIH TEČAJEV RABIMO V Ormožu že nekaj časa ob- staja društvo za napredek go- spodinjstva. Pred kratkim je društvo organiziralo krojni tečaj za gosnodinje in kmečka dekle- ta. Tečaia se redr-o udeležuje 65 gospodinj in deklet. Tečajni- ce predvidevajo, da bodo za praznik žena naredile v Ormo- žu razstavo predmetov, ki jih bodo tečajnice naredile v času tečaja. Vsekakor se moramo povoljno izraziti glede vodite- ljice tečaja tov. Pet)cc Polajnko, ki vlaga mnogo svojega truda In znanja v t.očaj. STARIH NAPAK NE SMEMO PONAL.TATI Občinski odbor SZDL Ormož je v preteklem tednu obravna- val Izvedbo letnih vaških obč- nih zborov članov SZ. Ugotov- ljeno je. da je 33 vaških odbo- rov občne zbore izvršilo. Dva vaška odbora svojih občnih zborov še nista onravila, In si- cer vaški odbor SZDL Loperži- ce in Frankovri. Odbor je ugo- tovil, da v navedenih dveh va- ških odborih obstaia splošna po- litična nezaintcreciranost. Posa- mezni člani odbora, ki so več- krat hodili na sedeže vaških odborm'. so usotovilj. da je te- mu kriv vaški odbor sam, ker ^kozi vje M o riti enkrat ni imel seie odbora, kai .«e. da bi im<=>l sestanke p članstvom Občin'5ki odbor ie sprejel "««-0. da bo 17. februarja !957 legatov SZDL Ormož. 2. M. Najprometnejši de! Ormoža Z nožem je večkrat zabodel svojo ženo, ki je kmalu izdihnila V torek, 29. januarja 1.1. proti večeru je .lanez Canjko, posest- nik iz Tomaža v vinjenem sta- nju s kuhinjskim nožem več- krat ranil po glavi, rokah, pr- sih in nogah svojo ženo. Po spo- ru v hiši in pretepu je žena po- begnila. Na begu čez polje pro- ti bližnjemu gozdu kakih 300 m od Tomaža jo je mož dohitel in jo začel obdelovati z nožem. Težko ranjena je žena obležala pri gozdu v mlaki krvi in iz- dihnila vsled treh smrtonosnih ran, mož pa je pobegnil v so- sedno vas k svjjim sorodnikom. Da bi prikazal ko* da ga je že- na ranila, si je prerezal žile ali pa je hotel narediti samomor. Organi javne varnosti so bili kmalu obveščeni o dogodku. Ta- koj so izsledih morilca Canjka, ki je krvavel in so ga spra^/ili v ptujsko bolnišnico, kjer se se- daj zdravi pod stražo. Pri raztelešen ju trupla Canj- kove žene je bilo dognano, da je morala podleči trem smrto- nosnim ranam z nožem v glavo in prsi Zoper Canjka je uvedena pre- PTUJ, I. r^RtTA"RjA 1^ Stran 5 Na osnovi teorije amerižlkega letalsikega majorja D. E. Key- hoeja znani »l^ači krožniki« niso nič drugega kot »pojsilanco« ostalih planetov. Toda, dr. Do- nald Mentzel, eden najugled- nejših astronomov Hanvardske univerze, je popolnoma drugač- nega mnenja. Njegovo stališče je, da nd samo človeško oko za- pazilo številnih pojavov »lete- čih krožnikov«; marveč, da je tudi radar registriral ter da ta pojav zaradi tega ne bi mo- gel biti samo optična prevara. Vendar je dr. Mentzel dokazal, da je tudi radar podvržen optični preva.ri. Znano je, da je radar naprava, ki odpošilja ultra kratlke valove, s pomočjo katerih se odkrivajo letaila in ositali predmeti ter odreja njih položaj. Dr. Mentzel smatra, da bi mogli določeni hladnii zračni eloji »osileparita« tudi radar. Zanimiv je dogodek, ki ga je ta znani astronom doživel 1944. leta pred japonsko obalo kot poročnik ameriške vojne mor- narice. Podmornica, na kateri jo bil in katera je z iztegnjeno ra- darsko anteno plavala neposred- no pod morsko gladino, je za- paiziila, kako ji neka svetla toč- ka s strahovito hitrostjo leti nasproti. Izgledalo je, ko da bo trčenje neizogilbno. Podmornica je takoj spremenila smer, toda skriv- nostni predmet je ravnotako spremenil smer svoje poti. Ko pa so zapluli na gladino in za- čelfi preiskovati obzorje, niso mogli ničesar zajedati. Ugoto- vili so. da je hlaidni zračni sloj, ki je ležal niszko nad vodo, »lo- vil« radarjeve valove, id so »tai- vaH« s hitrostjo svetlobe in po- šiljali nazaj podmomiSci njeno povečano sliko, katero so s pod- mornice videti kot svojega ^so- vraižnika«. Podobni pojavi so bSl opaže- ni tudi na letaliJšiSu v "'iiVashing- tonu, ko je cela kopica »letečih krožnikov« v veliki višini pre- letela Belo hišo. Hitri pdkreti takoimenovanSh »letečih krožni- kov« so bili videti zaradi giba- nja toplih in hladnih zračnih elojev, vsled česar se je nepre- stano menjali vpadni in odbojni kot radarskih valov. Ravno na osnovi tega meni dr. Mentzel, So bila vsa. dosedanja opažanja »letečih krožnikov« le navadne optične prevare. Toda... V KANADI ORADE y>LSfFECE KROŽNIKE« 2e nekaj časa je tega, odkar ee ne sme nihče, niti novinar niti fotore,porter, približati po- izlcuisni postaji kanadske tovar- ne letal pri Torontu. Toda kljub vsemu se je le nekaj izvedelo o skrivnostnem, čudnem modelu letala, ki ga je konstruiral John Forst. Gre namreč za projekt »U«, katerega drže v najstrožji taj- nosti, vendar domnevajo, da njegov motor deluje kot vartav- ka, ki se obrača okoli pilotove- ga sedeža. Govore, da je to le- talo že doseglo neverjetno hi- trost, celo nad SOOOkm na uro, je okrogle oblike, v premeru pa meii 3 metre. V središču tega »krožnika« je pilotova kaibina. Na eni stirani izgleda, da teanu krogu en del manjka ,viideti je kot da bi bil odrezan, v prere- zu pa se vidijo diruga ob drugi, nekakšne razpredelnice. Na obeh straneh te široke površine so razporejene cevi. Te niso nič drugega kot reaktivni motorji Skratka — to je neika vrsta reaktivnega letala brez trupa in kril. Forstovi »čudodelni kr<^nikl« So že naredili prve podtzicusne polete nad Kanado in tudi nad Anglijo. Pilot sedi sigurno in brezbrižno v svojem prostoru in spremlja polet od samega začet- ka na radarski napravi in tele- \'izijsk€sm ekranu, ki tsie nahaja pred niim. Izgleda, da je pro- blem teh »krožnikov« le še vprašanje v^zleta in pristajanja. To je vse, kar je do sedaj znanega o tej neverjetni For- stovi konstrukciji. O njej nShče ničesar podrobnega ne ve. celo Amerikanci vedo zelo malo. Pri teh. aparatih v obliki kro- ga ne gre za letala brez posadk, ampak za objekte katere usmer- jajo na daljavo. Njih prednost je v tem, ker jih zaradi veli- kanske brzine tudi najpopolnej- še protilietalsko topništvo ne more sestreliti. Ce bodo uspeš- na se bodo ta letala lahko upo- rabila za izvidnike na sovražnem področju in njegovem zaledju. Ce bi se pa slučajno pripetilo, da bi sovražna protiletalska za- ščita le zadela in sestrelila, tak »leteči krožnik«, pa so posikrbe- 11, da bo padel na tla navpično in se bo pri tem tako razbil, da sovražnik na osnovi razbitih delcev ne ho mogel ničesar se- srtaviti in tako tudi ne priti do nikakršnih zaključkov v zvezi s sestavom tega aparata. Najiboljši dokaz za to je na- slednji primer. V decembru leta 1944 je poveljstvo angleške voj- ne mornarice na Spitzbergih, k^ so hM takrat baza zavezniške- ga ladjevja, ki je spremljailo konvofje za Murmansk, našla ostanke »letečega krožnika« ka- terega konstrukcija predstavlja še danes skrivnost. Ta »krož- nik«, najden na Spitzbergih, je bdi pravzaprav prvi »leteči krož- niJk na svetu«. Odkod je ta »krožnik« prile- tel, kje je bil izdelan in kakšne upe so nanj polagali njegovi iz- najditelji — je še vedno ena zelo velikih skrivnosti H- sve- tovne vojne. Kmalu ho Trg mladinskih brigad pretesen za v parkiranje avtomobilov Drobne zanimive iti PORCELANASTI IN PSENIC- Nl STAVBNI MATERIAL. Neka ameriška družba je iz- delala material za strehe in zi- dove iz porcela^naiste valovite plorčevine. Trdijo, da je ta ma- terial posebno odparen proti razjedijivim plinom, vlagi, vro- čini in dimu. Se bolj čudna je vest o pri- dobivanju gradbenega materia- la iz pšenice. Predsednik neke ameriške družbe je namreč iz- javil, da bodo lahko pšenični gradbeni material uporabljali za najrazličnejše stvari, od hišnih sten do leiatalsikih ogrodij, za tla, vrata in razno pohištvo. Maitenal izdelujejo tako, da po- večajo pšenična zrna na dvaj- setkratni obseg prvotne veliko- sti, nato pa jih kuhajo skupaj z raiznimi smolami in kemikali- jami. Pri tem dobe trdno i« proti žuželkam ter plesnim zelo odporno tvarino. V ANGLIJI BODO ISKALI LEŽISCA PREMOGA POD MORJEIM Neka angleška ustanova za premog bo v prihodnjih mese- cih začela v vodaih okrog Vel. Britanije s poskusnimi vrtianji, pri katerih bodo slcušaili odkriti podmorske zaloge premogai. An- gleški strokovnjaki so pojavnih, da so vrtanja v zvezi z iska- njem nafte pod vodo napravili že na raznih delih sveta, vrta- nja zdolž britanske obale pa bo- do nekaj jjovsem novega. Pri poskusih se bodo poslužild po- sebne ploščadi, ki jo bodo po končanem delu potegnili na morsko gladino in jo z vlačil- cem odvlekli drugam NORVEŽANI SO NAJVEČJI NA SVETU Med vsemi narodi na svetu potrošijo NoTvežand največ mle- kairsldh izdelkov. Lsni je po- vprečno vsak Norvežan zaužil pol litra svežega mleka dnevno, razen tega Pa še četrt litra mle- ka v obliki mlečnih izdelkov. SODOBNO UNIČEVANJE MRČESA JE PODVOJILO KMETIJSKO PROIZVODNJO Ameriški strokovnjaki so ugo- tovili, da so raziskovanja na področju uničevanja mrčesa v preteklih sto letih podvojila proizvodnjo v živinoreji in po- ljedelstvu. Kljub napredku na tem področju pa povzročijo žu- želke samo v ZDA na leto 4 mi- lijarde dolarjev škode. REKORDNO ŠTEVILO ROJSTEV V ZDA Lani je bilo v ZDA skoraj 4 milijone rojstev, kar je največ- je število v ameriški zgodovini. Število smrtnih primerov pa 3® bilo lani prav tako rekordno nizko in sicer nekaj nad 1 mi^ lijon in pol. Prebivalstvo se je v zadnjih treh letih povečalo za 10 milijonov in šteje danes 161 miaijonov oseb. Kako vpliva velik pritisk na razne materiale N^x>u$en človek si niti pred- stavljati ne more, kaj vse je mogoče doseči s tako imenova- nim ultrapritiskom. Številni po- izkusi z uporabo ultrapritiska so privedli do presenetljivih od. kritij. Francoz Base in Ameri- čan Brigman sta dosegla pritisk 300.000 kg na kvadratni centi- meter površine. Kako neznan- ska je ta sila, si je skoraj ne- mogoče predstavljati. Ce vemo, da človek, ki krepko udari z roko na določeno podlago, po- vzroči komaj 0,5 kg pritiska na cm^, si skoraj ne moremo zami- sliti sile pritiska, ki sta jo do- segla omenjena znanstvenika Znano je, da vladajo v mor- skih globinah veliki pritiski. Ce bi se spustili s primemo potap- ljaško pripravo v globino 8000 metrov, bi bil pritisk na to na- pravo 880 kg na cm^. To je za naše pojme silovit pritisk. Toda kaj je to v primeri s 300 tisoč kilogramov na cm-?l Poskusi z raztegovanjem je- klene palice so privedli do ugo- tovitve, da se le-ta pretrga ta- krat, ko je njen premer zmanj- šan na polovico. Isti poskus na- rejen pod pritiskom 28.000 kilo- gramov na cm- pa je pokazal. da se palica še takrat ne pretr- ga, ko je njen premer zmanjšan na 99%. Pod omenjenim ultra- pritiskom se taka palica lahko podaljša do tri stokrat, ko da bi bila iz gumija. Ugotovljeno je, da se vse ko- vine in njihove litine pod ultra- pritiskom prostorninsko močno spremenijo, da se namreč nji- hov obseg 2ananjša tudi do 25% in da postanejo plastične. Takš- ni spremembi se ne morejo upi- rati niti karbidi volframa, kate- rih trdota je enaka trdoti dia- manta. Ce pritiskamo na vodo s 25.000 kg na cm^, se le-ta stisne za 35% in postane kakor testo go- sta snov. Pod pritiskom 12.000 kg na cm^ pa se led topi šele pri +80« C. Poskus s stisnjenimi plini so dali kaj zanimive rezultate. Ta- ko se na primer prostornina ene- ga litra vodika pri pritisku 500 k na cm^ skrči na 0,2 cm^. Liter dušika se pod enakim pri- tiskom skrči tako, da tehta 963 gramov. Pod pritiskom 50.000 kg na cm' pa je liter dušika težak že 1,2 kg, kar skoraj dosega te- žo premoga. Poizkiisi z ultrapritiski na področju medicine so odkrili prav tako zanimive stvari. Med drugim so ugotovili, da ultra- pritisk različno učinkuje na ra- zne viruse in mikrobe. Tako na primer bacili jetike poginejo »že« pri pritisku 6000 kg na cm^, medtem ko nekatere bakterije vzdržijo pritisk do 20.000 kg na cm^ Ce hoteče, da ostane riž po kuhanju lepo vsak za sebe, ga morate stresli v sdto in ix>staviti nad soparo. Človek potrebuje ria dan 5 gramov soli, to je soli za raza- no jedilno žlico. Kar zaužijemo več soli na dan, je zdravju i^od- IjtVo. Ko pomivate okna, jih pomi- vajte zmeraj od zgoraj navzdol, prav tako tudi kakor brišete vrata, če ne, boste imeli dvoj- no delo. Tudi, ko pometate, ne pometajte smeti k sebi. Pi*ah in smeti bodo zaprašile vaše nage in spet boste imeli nepotrebno delo. Porumenela flanela in volna postaneta spet snežnobeli, če ju operemo takole: iz drobno stol- čene krede in vode napravimo gosto kašo. To uporabljamo na- mesto mila in peremo v mlačni vodi. Zmenoamo, pustimo nekaj čaisa v vodi, nato dobro izplak- nemo in denemo sušita na son- ce. Vodni kamen se iz kotla naglo odlušči, če denemo na pol litra vode 30 dkg bonaiksa, zlijemo v kotel ter pustimo, da zmes v njem nekaj časa vre. Ali je med naraven lahko ugo- tovimo, tako, če medu prime- šamo čist alkohol. Naravni med se v alkoholu popolnoma razto- pi, medtem ko se med, ki so mu primešane razne druge snovi, ne raztopi. Zamazana žarnica slabo svetS. Obrišemo jo s kašo magnezije in vode nato zdrgnemo z meh- ko flanelo. Svetila bo kot nova. Vsak teden ko izključite hla- dilnik, da se odtopi, ga pomije- te z mrzlo vodo, ki ste ji dodali sode bikarbone. Večkrat -pa ga lahko zbrišete tudi z vodo pome- šano s kisom. Tako jireide ne- prijeten vonj. Apnene madeže na šipah od- stranimo tako. da jih najprej omočimo z močnim ldsom, aH pa obrišemo s krpo, namočeno v razredčeni solni kisUni in na- to steklo umiiljemo kot po na- vadi. PREPROSTA--- »Končno se nam je TposrečUo napraviti hombo, ki uniči ves svet. Tako so zdaj odpadli stroš- ki za prevoz na sovražnikovo ozemlje.^ MORSKA---- — Gospodična, moja ljubezen do vas je kakor viharno vzbur- kano morjel — Oh, zato mi je vedno slabo, kadar vas vidim... NAJVEČJI LAZNIKI Nekoč se peljejo v vlaku tri- je bivši vojaki in začno vzbu- jati svoje spomine. »Pri Verdunu mi je krogla iz- bila oko. Dali so mi drugega in zdaj bolje vidim kot prej«. »To ni nič! «pravi drugI »V Normandiji mi je mina odnesla obe nogi. Vojaški zdravnik mi je nataknil dve drugi in danes sem najboljši plesalec boogie- vvoogieja v Ameriki.« Tretji je dostojanst^-eno mol- čal. Sele po dolgem času je važ- no izjavil: »Jaz sem pa umrl že leta 1940.« ^C' Uživaj in pusti druge, da uživajo, pri tem pa glej, da ne storiš zalega ne sebi in ne dru- gim. ■9' Človek ne more biti pravi- čen, če ni človeški. Kdor trguje s poštenjem, ponuja na prodaj le svojo čast. O' Velilie odlike ne zadoščajo, če ne mamo z njimi varčevati. '•1 Da preneseš srečo, je treba večjih vrlin, kot da preneseš nesrečo. O' Malokdo je dovolj pameten, da ima rajši grajo, ki mu kori- sti, kakor hvalo, ki mu škoduje. Pameten ni tisti, komur prinese naključje pamet, temveč tisti, ki jo pozna, razpoznava in uravnava. O' Nesreča ni velika, če na- klanjamo dobrote nehvaležne- žem, toda neznosna je, če jih moramo prejemati od sleparjev. Napake, ki jih nočemo po- praviti, si skušamo šteti v čast. '•< Ljudje imajo velike zahte- ve pa majhne načrte. O Nihče se toUkokrat ne moti, kakor tisti, ki trdi, da je ne- zmotljiv. • Kdor meni, da ne more ni- koli biti drugim v nadlego, je pogosto nadležen. ŠPORTNE PRIREDITVE PTUJSKEGA AKADEMSKEGA KLUBA V PTUJU Ptujsiki akademski klub pri- reja v Ptuju v času februarskih počitnic šahovski brzoturnir, na katerega vabi ŠD Ptuj, gimna- zijo in moštvo JLA. Turnir bo 7. febr. 1957, ob 19. uri v Ptuju. Zmagovalec bo prejel nagrado. Razen tega bodo člani kluba odigrali dvoboj v namiznem te- nisu z gimnazijo in tekmo v odbojki z moštvom ptujske gar- nitzije. Pfiifslceii Icroniica 2. FEBRUARJA 1786. Na ukaz avstrijskega cesarja Jožefa 11. So razpustili dominikanski sa- mostan v Ptuju, enega izmed najstarejših te vrste v naši de- želi. Komisar samostanskega p^-pnioženja je bil Franc Korpon, ta.-..atni zakupnik ptujske gra- ščine. Ob razpustu je bilo v sa- mostanu 20 menihov in 12 - lai- kov. Prostor za zidanje samostana je dala vdova po Frideriku I. Ptujskem Mehtilda, ki je tudi drugače izdatno podpirala sa- mostan (1230). Listina salzbur- škega nadškofa Eberharda II. od 11. okt 1231 govori že o nasta- nitsd dotnan i kancev y Ptuju, ustanovna listina pa se je izgu- bila. Prvi redovniki so prišli v Ptuj iz Brež na Koroškem. Znamenita je bila zlasti samo- stanska knjižnica, ki so jo raz- nesli na vse strani.^ V štajer- skem deželnem arhivu v Grazu je ohranjen samo zapisnik nek- danje samostanske knjižnice. Razen bogoslovnih del so zasto- pane tudi laične vede tako geo- grafija s 7 deli, zgodovina s 64, posvetno pravo z 52, modrosJov- je s 75 in medicina z 22 knjiga- mi. V seznamu je tudi Opis Ro- gaške Blatili, ki ga je sestavil Mariborčan Griindel leta 1687. Edini slovenski deli sta Pohli- nova »Kranjska gramatika« iz L 1768 in Megiserjev slovar iz I IMA. Prvotni samostan, kakor tudi cerkev je imičil požar okoli leta 1302. Upepeljeni so bili tudi viri za najstarejšo zgodovino samo- stana. Znani so prepiri z minoriti zaradi skupnih posestev v Halo- zah, dobljenih od Bernarda III. Ptujskega iz leta 1399. Zaradi ljubega miru so ta posetva raz- delili med oba redova leta 1461, vendar trajajo pravde dalje. Po razpustu so ves bogati sa- mostanski arhiv prenesli v tur- niško graščino, važnejše gradi- vo pa so leta 1822 odnesli v gra- ški Joaneum. Leta 1826 j e poslop- je prešlo iz verskega sklada za 2548 gld. v last vojaškega erar- ja. Od leta 1928 pa imamo tu Na ptujskem trgu je ponudba velika, kupcev pa malo stran 6 ptuj 1. februarja 195"; ZAKAJ Ml MOŽ NIKOL! VEČ NE REČE, DA ME SE LJUBI? Otroci so šli spat, mož č5ta ča- sopis, žena pa posluša radio .... Ona se čuti osamljeno in raz- mišlja. Radio igra melodijo, ob listeri je prvikrat z možem ple- sala: »Na kaj te spominja pesem?« On pa nič. Ves je poglobljen v branje... Ona ne m^ore razumeti. Sama sebi se smili ko razmišiltja: t>Z&- kaj mi mož nikoli več ne reče, da me ljubi?« Tega ne reče glasno. Toda, če bi... bi on presenečeno 2agodr- njal: »Ja, kaj pai misliš, zakaj se nvučim' ves dan, prihajam zve- čer domov, plačujem račune? Mar ni to dovolj javlovico sladkorja in znova zmešamo. Ko je mafia penasta, primešamo presejano moko s pecilnim praškom in trd sneg iz beljaka, p\ed katerega .^mo vtepli preostali sladkor. Dodamo še očiščene rozine, zno- va zmešamo in denemo v dobro namazan pekač. Pečemo p>očasi % ure. ....., Tudi za slreženje s pijačami veljajo določena pravila. V za- četku obeda dajemo na mizo lažje, nato vedno težje pijače. K začetni jedi in ribam damo lahko belo vino, najboljše pol- sladko. K .ciiadkovodnim ribam se prilega rizling ali podobno vino, k močnim pa tokaj ali drugo belo vino. Mesne jedi, zlasti pečenke, terjajo rdeče vino, k divjačini .se prilega tež- ko rdeče ali črno vino. Sladico ali južno vino (dcsertno) servi- ramo k sladicam, k desertu in južnemu .sadju. Po pečenki, zla- sti perutnini postrežemo s šam- panicem, seveda. Če z njim ■sploh sei-viramo. Tedaj je tudi čas za napltnice in govore. Liker ponudimo po črni kavi. Pred obedom serviramo aperitiv, ki zbuja apetit. Pivo nudimo pred juho, k juhi in k siru. Na mJzi naj bo tudi vedno mineral- na voda in razni sadni sokovi. Pijače imajo pravi okus šele, če so primerno ohlajene. V (Spicšnem zahteva lažje in belo vino nižjo, težie in čmo vino pa višjo temperaturo. Vino prinesemo k mizi na pladnju. Težje rdeče vino ima vedno usedline; prenašati ga moramo zelo pazljiv, da se usedline ne dvignejo in ne po- stane \'ino motno. Originalne steklenice odpečatimo šele vpri- čo gosta, iz\'leČ€mo iz njih za- m.ašek, steklenice obrišemo in točimo. Doma odpremo stekle- nico lahko že prej. Vino točimo vedno od desne strani. Prve kapljice natočimo vedno sebi (morebitni ostanki zamaiška), nato šele drugim. Pri več.^iih omizjiii točimo vino po vrsti. Ce opazimo v vinu dro- bec zama'ška, cdnesemo kozarec in prinesemo drugega. Kozarec ne napolnimo do vrha, ker uha- ja aroma iz vina. Iz prepoliie^a kozarca se vino tudi rado razli- va. Pri tO'čenju ne naslonimo steklenice na rob kozarca; ko pa ie kozarec -natočen, stekleni- co hitro zasučemo, da se kap- ljica ne pocedi po prtu. Med nalivanjem stoji kozarec na mizi, pomaknemo ga lahko na mesto, ki je gostu priročno. Za vsako vrsto vina prinese- mo di"uge kozarce ali jih upora- bim.o, če so že na mizi. Porab- ljene odnesemo. Peneče se vino postavimo nazaj v hladilnik ali na led, belo vino pa pod tekočo vodo, rdeče pa na podstavek na servisni mizici. Pri manjših in domačih družinah pa o.stanejo steklenice na mizi. Ko prene- hamo točiti, je priporočljivo vi- no zam.ašiti, posebno belo, ker zrak nanj kvarno vpliva. Pivo serviramo v čašah ali ga nalivamo iz steklenice. Točimo ga z viška, da s^e peni. Liker to- čimo v kozarčke na podstavkih, K liker i u ponudimo še kozarec vode. Mineralno vodo prinese- mo na mizo v originalnih stek- lenicah. nujno poročilo HribiJvski fajmošter je več- krat pii?al škofu, da je v finanč- ni stiski, toda odgovora ni do- bil.- Nekoč pa .zopet piše škofu: »Tole ni i^rošnja, temveč po- ročilo: Jaz sem brez hlač.« med RIBICI »Tn je idealen kraj za po- strvi.« »Prav imaš, 2e tri dni lovim t«, pa se še nobena ni cdločila, da bj ga zapustila.« Mož: Kai praviš, žena, kaj bi dala Marički za poročno dari- lo? Žena: Veš kaj — jaiz ji bom darovala pisma, ki jih je njen ženin meni pisal, ko je bil z menoj zaročen. Ce se ne motim je bil tvoj slTic prav vesel človek. Kal«) dolgo je pa živel? 2ivel je samo 32 let kajti po- tem se je oženil. ZA ALI PROTI ENOTNIM CENAM ELEKTRIČNE ENERGIJE Kaže, da bo postalo prihodnji mesec vprašanje enotnih cen električne energije zopet pereče. Čeprav so skupščinski odbori, zbornice ter združenja o tem že precej razpravljali in je našla ta razprava odmev tudi v časo- pisjii, za zdaj še ni enotnega stališča, kako na najbolj prime- ren in sprejemljiv način rešiti to vprašanje. Predlogov je mno- go, vendar se vsi več ali manj razlikujejo. Strokovnjaki menijo, da bi bilo treba uvesti za električno energijo dvojne cene: snovno, ki bi nekako ustrezala sedanji pro- stornini — in pa spremenljivo, katere višina bi bila odvisna od dejanske potrošnje. Poleg tega predlagajo tudi različne tarifne postavke za dnevno ter nočno potrošnjo in za potrošnjo v ugodnem ali neugodnem letnem času. Potrošnike pa bodo po vsej verjetnosti razdelili na tri ka- tegorije: v prvo skupino bi uvr- stili tiste, ki trosijo visoko na- petost (elektrokemija, elektro- metalurgija itd.), v drugo tiste, ki potrebujejo srednjo napetost (rudarstvo, električni cestni pro- met, poljedelstvo), v tretjo pa navadne potrošnike, predvsem gospodinjstva, komunalno raz- svetljavo itd. Za prvo in drugo skupino bi veljale različne cene glede na dnevno ter nočno potrošnjo ter letni čas, za široko potrošnjo pa v glavnem le dvojne: osnovni doprinos in pa znesek za porab- ljene kilovate. Za enotne cene se — fako vsaj kaže — najbolj navdušu- jejo v nekaterih južnih republi- kah, slovenski potrošniki pa jim odločno nasprotujejo. Ko je zve- zni ljudski poslanec Ivan Kreft pisal o tem problemu (glej Ve- čer, 8. 1. 1957), je v prvi vrsti kritiziral morebitno podražitev električne energije. Četudi bi takšno povišanje veljalo le za industrijo, bi to prizadelo tudi kupca industrijskih proizvodov — malega potrošnika, kateremu pa bi ravno letos radi zvišali življenjski standard. Skratka — mnenja so delje- na! Katero bo obveljalo, za zdaj še ni moč povedati, V. B. v sredo, 30. lannaria 1957 - (za liter, kžlogram aK kos) Cebulai 80—100, česen 120, lu- ščeni fižol 40—60, hren 100, krompr 12—13, peteršilj 60, rde- ča pesa 30, redkev 25, por 50, solata endivja 100, rdeče zelje 25, zelje v glavah 25, zelena 40, korenček 40—50, ohrovt 30, ko- ruza 35, pšenica 30, oves 30, pro- so 35, azdova molia 60, korunii zdrob 60, ajdova kaša 120—130, pax)sena kaša 80—90. surovo maislo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—160. sir 40—80, kokoši 400—500. piščanci 300— 600, purani 800—1000, hruške 50, jaibolka 25—30, jajca 18. Icisla repa 30. kislo zelje 4(V—50, ječ- menova kaša 80, domači kis 20, s-uho mešano sadje 50 dinarjev. na p«dTX>čin mesta Ptuj za pretekli teden. Rojstva: Emil j a Mlakar, Ptuj — sina; Mairiija Petek, B resnica št. 31 — sinia; Marija Krapše, Pečko 68 — Ireno; Elizabeta Greifoner, Cirkovci — Darinko; Josiipina Tušar, Ptuj — Sredka; Katarina Vertič, Ptuj — Ireno; Angela Rejec, Zavrč 6 — Sreč- ka; Pavla Kovačič, Kidričevo — Anitotna, Marija Kelc, Domava 1 — Slavico; Majda Pešl, Ptuj — Mirana; Angela Rakuša, Drbo- tinci 27 — sina; Helena Gavez Središče 42 — sina; Ivana Pe- trovič, Bukovci 85 — Ivana; Ol- ga Sek, Dolane 30 — sina; Ka- tarina Štelcer, Kidričevo 2 — RtKiolfa; Reza Ljubeč, Zabovoi št. 61 — Viktorja; Ana Pohorec, Brezovec 64 — Avguština; Eli- zabeta Zebec, Belski vrh 105 — Dušana; Danica Koren, Postilke Št. - — Nevenko; Ana Zorko, Grlinci 30 — Janeza; Berta Za- kelšetlc, Nadele 52 — Než,iko; Marija Ciglar, Veliki vrh 22 — Majdo; M^airija Horvat, Kukava št. 56 — Antona; Roža Klasinc, Bnmšvik 48 — Marijo; Neža Topolovec, Podlože 91 — Tatja- no; Karoliiina Fras, Trnovski vrh št. 20 — Srečka; Jela Arnuš, Kicar 51 — Branka. Poroke: Jožef Spioar, Dra- ženci 6 in Milica Bručič, Ptuj, Vičeva Jff; Milan Žitnik, Rcgoz- nca 13 in Stanislava Simenko, mu j, Ziagreb&ka 19; Martin Ko- vačec. Budina 48 in Juilija Ko- ron, Budina 48. Smrti; Milan Breg, Grajen- ščak 68, roj. 1956 — umrl 28. j-an. 1957; Jožefa Jurgcc, Ptuj, roj. 1902 — iimrla 28. jan. 1957; Ivana Horvat, Ptuj, roj. 1884 — umrla 25. jan. 1957; Jožef Krušič, Ptuj, roj. 1890 — umrl 19. jan. 1957; Anton Cimerlajt, Ptuj, ix>i, 1872 — uim-1 26. jan. 1957. _ ... ..... KUPUJTE ČASOPISE v ČA- SOPISNEM PAVILJONU V PTUJU NA TITOVEM TRGU BRECEU IN TERPINCEVA — PRVAKA ZA LETO 1950 Klubsko prvenstvo posamezni- kov na 100 lučajev mešano je zaključilo uspešno sezono keg- Ijaške sekcije SD »Drava« Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo 41 članov in 9 članic. Vrstni red članov je sledeč; Brecelj Albin 431 kegljev, Siker Jože 404, Spo- Ijar J. 395, Hodnik Marjan 393, Vukotič Niko 387 kegljev; čla- nice pa: Terpinc Tilčlva, Arseno- vič Ziv.ka in Sološi Cilka. Z novim letom je ekipa za predstoječa tekmovanja v con- ski ligi, kjer si je v lanskem letu priborila vstop, (tekmujejo še ekipe iz Celja, Zagorja, Ma- ribora, Ruš, Ljutomera in Ptuja) začela z načrtnimi treningi dva- krat tedensko pod vodstvom in- štruktorja Albina Breclja. V okviru teh priprav je ekipa v nedeljo tekmovala v . Mariboru proti »Lokomotivi« (članom slo- venske lige) ter zmagala. Zelo koristna so tekmovanja krožkov. Tako je v poslednjih dvobojih »SREDA< (Perutnina) premagala ^TOREK-, »PONE- DELJEK« je premagal ^SREDO<'. Ostali krožki se še pripravljajo na borbo. Ženska ekipa, za katero je vladalo zelo veliko zanimanje, je v zadnjem ča.-,u popolnoma zamrla. Vodstvo ne sme dovor. liti, da bi razpadla. Krivda je- na članicah samih, ki so dovo- lile, da je do takšnega mrtvila prišlo. Vodstvo misli tudi na razvoj kegljanja v ptujskem okraju. Možnosti so v Ormožu in Kidri- čevem. Tam so že kegljišča in tudi interesentov je dovolj. Novo vodstvo pa sestavljajo: predsednik Sološi Ludvik, pod- predsednik Hodnik Vil;tor st, tajnik Cafuta Franček, tehnični referent Brecelj Albin, blagaj- nik Junger Stanko in gospodar Korošec Ivan. -m- Sahovski turnir na vajenski šoli za lesno stroko V preteklem tednu je Mladin- ska organizacija na Vajenski šoli za lesno stroko organizirala uspel šahovski turnir. K tekmo- vanju se je prijavilo 21 mladin- cev, večinom.a začetnikov, ven- dar so kljub temu pokazali dobro igro. Prvo mesto je osvo- jil tretjekategornlk Milan Onič s 17,5 točke Tako^j za njim. pa sta s 17 točkami zasedla 2. in 3. mesto Ivan Detiček in Ivan Pe- perko. Vrstni red ostalih tekmo- valcev je bil sledeč; Milko Bud- na. Dominik Jančič, .Avgust Puc- ko itd. .__. ...... . -©č STRELSTVO v okviru programa Strelske zveze Slovenije v streljanju z zraično puško izvajajo v tem ča- su strelske družine liga tekmo- vanja in tekmovanje za zlato puščico, ki jo bo osvojil naj- boljši strelec Slovenije. Začetek tega telmiovanja je bil bolj skromen, toda zadnji tedni so pokazali precejšnjo razgibanost, izvzemši nekatere družine, kjer je vodstvo neaktivno, ali pa ker nimajo zračnih pušk. Družine Videm. Kidričevo, Železničar, Pletama, Turnišče in še neka- tere so aktivne, slabo pa je v družinah Vitomarci. Podgorci, VeL Nedelja in Remont. Posebno živo je bilo na stre- liščih preteklo nedeljo, ko so v nekaterih družineih že predtek- movali za zla.to puščico. Okraj- no telcmovanje za zlato puščico bo 17. febr. v dvorani Gradbe- nega ix)djetja »Drava« v Ptuju. Lep Tisipeh je imela družina »Že- lezničarja«, kjer so bili najbolj- ši Rašl, Vriič in Lanza. V nedeljo, 24. febr. bo ekipno okrajno tekm.ovanje za naziv najboljše ekipe in posameznika vo kraju. Izmed najbolj-ših 10 strelcev bo sestavljena elvlpa, ki bo v m-arc-a nestopHa na rcp«- bMikem prvenstvu v Ljubljani. Okrajni strelska" cdbor ima v nedeljo, 10. febr. 1957, ob 8. uri v veliki dvorani okraj, komite- ja v Ptuju redni letni občni zbor, h kateremu vabi vse strel- ce in ljubitelje streiskega špor- ta. , .»j^, Okr. strelski odbor. MESTNI KINO PTUJ bo predvajal od 1. do 3. febru- arja ameriški film »Na meji Apačev«. Predstave ob delavni- kih ob 18. in 20.30, v nedeljo ob 15..30, 18. in 20.30. — Od 5. do 7. februarja pa ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrta;^. KINO SREDIŠČE bo predvajal 2. in 3. februarja italijanski film »Ana Sake«. KINO MURETINCI bo predvajal 2. in 3. februarja francoski barvni film >;Ali baba in 40 razbojnikov«. KINO > VEDROST MIKLAVŽ PRI ORMOŽU bo predva al 3. fe-bruarJE angle- ški film »Pekel je razprodan«. IMESTNI KINO 0RM02 pied- vaja 2. in 3. feh-^jeri^ 1P57 an?::šk f'':n »MLADI ZA- LJUBLJEl^.CI«, sejmi v februarju v PTUJU Tedenski sejem za govedo in konje vsak prvi in tretji torek v mesecu, za svinje in drobnico vsako sredo ter za drva vsak petek. ! _ 1 obvestilo Trgovina »NA-J/LA« v Ptuju prosi vse svoje stalne odjemal- ce, da nemudoma oddajo nakup- ne Icnjižice, s katerimi so naku- povale v letu 1956 zaradi izra- čuna. Knjižice je treba oddati naj dalje do 5. februarja 1957. NA-MA Ptuj Čebelarsko društvo v Ptuju obvešča svoje člane, da bo obč- ni zbor dmštva 3. februarja in ne 2. februarja, kakor je bilo po- motoma objavljeno v predhodni številki »Ptujskega tednika«. — Odbor. -O v Ptuju, Ob Studenčnici . ;cv. 1. z zemljo ali brez nje prodam. Pismene ponudbe na J. Perše, Maribor, Studenci, Erjavčeva 26. LEP kavc. raztegljiv, prodam. Poizve se pr; Klincu Marku, t?petniku. Breg, Ptuj. Kcmoletno generalno poprav- ljano KjyO APARATURO zn?mk? ;;.Kcrenčiča proda Mestni kino Ptuj. 80 BASNO HARMONIKO z ro, gistrom znamke »Hohner« prodam. Naslov v upravi. HIŠO S POSESTVOM in 1.60 ha zemlje ob Zagrebški cesti, ta- koj vseljivo, prodam. Poiz- vedbe: Pobrežje 9, Videm pri Ptuju. PRODAM BOROVE DESKE IN TRAM. Informacije med 12. in 13. uro v Lackovi ulici lOT. SREDNJETEŽKI VOZ nosilno- sti 2000 kg, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi. IZJAVA. Podpisani Jože Gaj.št iz Podlož št. 90 izjavljam, da nisem plaičnik dolgov, ki bi jih napravila Anton in Marija Toplak iz Podlož št. 90. — Jože Gajšt. MED ŽENSKAMI Dve prijateljici sta divje ob- rekovali znano damo. Nato sta za hip umolknili, da bi si nabra- li novih moči, nakar je ena iz- med njiju zmagovalno dejala drugi: »Res je to strahotna žen- ska in vi si sploh ne predstav- ljate vse njene polcvarjenosti! Vi ie ne pc-"-'?*3 tako kot jaz.< »Mislirr znam ko^ »To pa ;.: . :m nčmreč njeaia najboljša prija- teljica,«