jgina.
Ljubezen v družini je ona prvotna moč, ki dajo družini pravi smisel. Smisel m družinsko življenje prejme otrok tako-relcoč žo z materinim mlekom, )?aslc pa (udi z otrokom vred, bodisi, da je ta v zgodnji dobi samo prejemajoči član družine, bodisi kot sodelujočemu družinskemu članu ali celo kot novemu in tvornemu a;a tel ju v novi družini. Vse telesno, duševne in duhovno vrline neguje, razvija in uporablja družina kot svojo skupno last, mnogo bolj pa jih preanavlja, preoblikuje in oddaja naprej v novo druiino. Zbujanje in negovanje duševnega bogastvo, ki vedno krepkeje oprijemljo moč in lepoto družine, jo en del družinskega dela, močno sodelovanje v družinskem življenju do zrele samostojnosti družinskega smislu pa druga stran družinskega dola. Oboje pa je bistveni del vzgojne naloge na doraščajočem rodu naših družin. Smisel za družinsko življenje jo torej nekaj bistvenega v vsakem človeku; je pa to nekaj tako notranjega v vsakem posamezniku, da do to korenine z golo besedo no prideš. Pač pa na vnanjih pojavih kmalu spoznaš, če je (a čut za družinsko življenje obolel in če zaradi na zunaj neznanih vzrokov pojema in hira. Saj v današnjih naših niso tako redki slučaji, tia se ta ali ■ni družinski član odtuju.je družinskemu rfvljenju, da ima zanj le posmeh in iz tega lahko Izprevidid, da nima več smisla za družinsko življenje. Tu j.) treba poiskati vzrokov za ta pojav, posebno pa jo treba premisliti, ali ni današnja doba sama oni vir, iz katerega prihajajo ovire razvoju družinskega čuta, ali niso morebiti tudi druge sile soudeleženo pri tem uničevanju družinskega smisla in čuta. Ko pa so najdeni vzroki tega uničujočega dela, pa je treba najti nasprotnih moči, ki i>i bile zmožne družinski čut na novo poživiti. Za to delo pa jo treba pritegniti vse moči, ki se že udejstvujejo pri splošni družinski vzgoji.
Kje naj torej iščemo vzrokov za oškodovanje družinskega življenja in smisla zanj? Kako to, da je mnogo mladih ljudi i^ubilo nagnenjc in veselje za družinsko "ivljcnje, izgubilo smisel za družinsko wečo? Odkod to, da nekateri očetje in matere no najdejo več v družinskem življo-svojo bistveno življensko naloge? Kako, da pri možu in ženi od danes opa-amo tako malo zmožnosti za izvrševanje nalog v družini? Ali je morebiti to v Kvi'zi z razvojem našo sodobne mladine? Mi ni v vsej sodobni družbi tako mnogo 'fužini tuje in sovražne tendence? A!i liso v naših ljudeh ostalo nerazvite moči »ile, ki pomenijo za človeštvo življon-f;ke moči? — Vsa ta vprašanja se porajajo Pri razmotri vanju so<lobne družine. Raz-""šljajmo o njih in skušajino polagoma ^»govoriti na nje!
V vsako hišo Domoljuba!"
Glave pokonci s
Najpogosteje se pritožujejo revni Ijud-jo, da nimajo dovolj za vzrejo otrok, Toda tudi ubožua mož in žena, ki so žalostna sklanjata nad zi boljo, imaia v svoji muči, da dasta otroku zaklade.
V prvi vrsli jo tu ljubezen; ona tesno, intimna osebna zveza, kakoršno najdemo lo v resnično krščanskih družinah. Potem pa nežnost in razumevanje. Otrok, ki ima <o, ie bogat, otrok brez tega, pa ubog revež, četudi ima vsega blaga na razpolago.
Mati, ki je vedno pripravljena razprostreti roko ter pritisniti otroka na srce, mati, ki se nikdar ne utrudi, odgovarjati na otrokova vprašanja, rrati, ki zbira svoje otroke okoli sebe, da jih uči ljubezni do Boga in svojega bližnjega, da otrokom! tisočkrat več kot pa tista bogata mati, ki oskrbi otrokom postrežnice, vzgojiteljico, jim napravlja draga oblačila, kupuje stotero igrač, no da jim pa samo sebe.
Pred nedavnim časom jo na Angleškem nek mlad, a silno bogat človek stal vsled neko škandalozne afere pred sodiščem. Eden glavnih njegovih zagovorov jo bil ta, da mu je mafi že davno umrla, oče pa mu ni nikdar dal nič drugega kot denar. Ko jo bil šoloobvezen, ga je oče poslal v nek razkošen zavod in ga pustil tam, ne da bi ga sploh kedaj prišel obiskat, ali da bi kdo drugi prišel k njemu iz ljubezni. Ril je samo ubog, zapuščen miljonar za katerega so ni brigal nihče, nihče ga ni ljubil.
Usoda takega otroka je neizmerno bolj nesrečna kakor tistegu, katerega stariši morajo trpeti pomanjkanje In mu zamorejo dati io najslabšo hrano in obleko, pa mu zaSo dajo pravi dom, poln gorkega družinskega življenja.
Zato pokonci glave vi stariši, ki tarnate, da nimate otrokom kaj dati. Dajte jim ljubezni, naučite jih kako naj živijo, učite jih spoznavati božjo modrost, ste jim dali neprimerno več kot pa jo denar.
Smo v času, ko so zrelo borovnice, slaro domače zdravilno sredstvo proti želodčnim in črevesnim katarom. Borovnice slovijo predvsem radi svojega bogastva na blagodišeeih sadnih kislinah, redilnosti, kakor tudi radi sladkorja in čreslovitega barvila, ki ga vsebujejo. Ker imajo borovnice lastnost, da vlečejo skupaj in zabra-njujejo kisanje (vnetje), jih uporabljamo ne samo za črevesne bolezni, temveč tudi kot izvrstno sredstvo proti obolelosti sluznic. Tako n. pr. rabimo razredčen borovničev sok za grgranje in izpiranje ust in zobnega mesa ter pri katarih v jabolku, grlu in vratu; ako nam prihaja iz ust slab duh, si jih moramo prav tako izpirati z borovničevim sokom zelo dobrodejno na sluznice. Tako sveže, kakor suhe borovnice niun služijo proti driski in želodčnim
krčem. T cd i &»j iz borovničevih listov r;o priporoča /o ehno tistim, ki trpe na sin f-korni bolezni. Pri driski upliva cesto najboljše požirelc borovničevega vina. Enako kakor tudi uživanje svežih aH posušenih borovnic, ki jih seveda moraš dobro prežvečiti. Ker sloni učinek v znanem modri-lu kože, mora biti tekočina z obolelimi i deli čim dalje v dotiki, oziroma mora priti z njimi vsaj večkrat v dotik. Ako daljo časa in pogosto ponavljamo izpiranje ust z borovničevo vodo, učinkuje to zelo zdravilno pri iišaja na jeziku, kateremu so podvrženi zlasti kadilci. Tudi pri iišajih in izpuščajih ita koži so priporočljivi ovitki iz platnenih krp, namočenih v borovničevi; vendar naj to delajo samo izvedenci. Zelo pogosto uporabljamo, kakor že omenjeno, borovničevo vodo za grgranje: en3 do dve čajni žličici neoslajeuega borovničevega soka na en četrt iiira vode segie-jomo do 23° C. Borovničev sok iz posušenih jagod napravimo na sledeči način: pol kg posušenih jagod polijemo z 2 litroma sveže vode ter jih pustimo stati 24 Lina toplem. Nato jih kuhamo počasi toliko j časa, da se strdijo v precej gost sirup, jih j precedimo skozi gosto sito ter pridenen:o j i gram borove kisline, ki se dobi v lo-! kanu. Med vednim mešanjem zgostimo sok počasi če nekoliko na ognju nakar ga popolnoma ohladimo in napolnimo z njim male steklenice, ki jih dobro zapremo. Ako rabimo sok za grgranje, ga moramo razredčiti po zgornjem navodilu. Posušeno borovnico denemo v steklenice in nalijemo nanje dobrega žganja. Kadar rabimo, .se deno toga žganja eno kavino žličko v */« litra zavrele vode in še gorko spijemo, ako nas nadleguje driska. Posušeno borovnice so dobre tud: za kompot ako jih skuhamo in dodamo nekoliko sladkorja. Pozna n gospoda, ki je imel v ustih vneljo (slinovko) zdravnik mu svetuje naj žveči jagode borovnice sveže ali suhe, lci naj jih samo prevre. Res v par dneh so so usta popolnoma pozdravila. Tudi sok, ki ga napravimo iz bojovnic, je zelo okusen.
BOKOVNICHV SOK.
Dobro zrelo borovnice opori in jih stresi na rešeto, da se o teče j o. Potem jih postavi za par dni na hladen prostor, da so nekoliko zmlade. Nato jih dobro stlači z rokami ali tolkačem in jih pusti še in dan. Nato jih ožmi skozi prtič ter pusti, da stoje eden do dva dni, da se sok očiffi. Tedaj ga zopet precedi mi zmočenim, dobro ožetem prtiču, ki ga privezi na stoio-ve noge. Zmeri sok, zlij ga v čisti lonec in prideni na vsak liter borovničevega soka 80 dkg sladkorja. Postavi na ognjišče, da vre 7—10 minut, medlem pobiraj peno. Nekoliko ohlajenega deni v suhe in ogrelo steklenice, popolnoma ohlajenega zamaši z zamaška, ki jih zapečati, kar pa ni neobhodno potrebno.
simmt m:
F. ČUDEN
Prešernova ulice i
V
BOROVNICE V KOZARCIH.
Borovnice strebi, n. eri in stresi na reseto, da se odteko. Nato stresi 2 litra borovnic v lonec in jim prideni tri četrt kg sladkorja, postavi na ognjišče in počasi kuhaj, da se zgoste. Nekoliko ohlajene stresi v ogrete kozarce in ko se popolnoma ohlade, jih potresi po vrhu s salicilom. Zaveži jih s prgamentnim papirjem in shrani na suhem prostoru. Te borovnice lahko otrokom mažeš na kruh ali jih porabljaš za močnata jedila.	M. R.
Vrt.
Odcvetele so potonke s svojimi velikimi, polnimi raznobai"vnimi cvetovi. Potou-ka je vsepovsod udomačena in priljubljena cvetica. Ko se je ukoreninila, ne potrebuje skoro nobene strežbe. Potonke so rane, srednjerane in pozne. Rane so potonke gr-motke, ki imajo olesenela stebla in cveto v pni polovici majnika. Bane so rožaste z zelo velikim cvetovi. Za njo zacvete po-tonka temnordeče in prelepe barve, ki je najbolj razširjena po naših kmetskih vrtovih. Za to nas razveseljujejo s svojim belim, rumenim svetlo in temnordečim cvetjem pozne potonke, ki cveto v pni in še nekaj čnsa v drugi polovici meseca junija. Razmnožujejo se vse potonke z razdeljevanjem korenin. Čas za razdeljevanje in po-množevanje je dniga polovica meseca julija in cel avgust. Korenine se razdeljujejo na sledeči način: Okoli grma se odkoplje zemlja. Potem se s špičasto lopato odreže piav previdno in kolikor mogoče globoko del korenine, ki je namenjen za presaditev. Te od rezane korenine posadimo tako globoko kot so bile prej. Stebla, razen dveh, porežemo nad korenino. Če je suho, zalivamo nekaj dni. Cvete navadno šele drugo leto po presaditvi. Belocvetne potonke so doma na Kitajskem. Drugobanne pa rastejo divje po gorskih gozdovih južne Evrope. Pozne potonke imajo prav prijeten duh. — Bela liliia. Prelepa je v svoji deviški lepoti. Zacvete nav adno za god svetega Alojzija, kot simbol njegove deviške čistosti. Letos je vsled vodnega deževja za par dni zakasnela. Poleg svoje lepote ima v steblu in v cvetu tudi zdravilno moč. Poglej lansko številko koncem junija, kjer smo popisali, kako se izrabi zdravilna moč stebla in cvetja. Lilije spadajo k rastlinam čebulnicam. Razmnožujejo se z razdeljevanjem čebulj. Razdeljevati jih je najboljše takoj ko odeveto, ker presajene v začetku julija cveto takoj drugo leto, pozneje presajene pa kaj nerade. Lilije prezime brez odeje, če imajo dobro pognojeno zemljo in solnčno lego, imajo na enem steblu mnogo velikega cvetja. Njihov duh prepoji ves vrt. Pri okopavanju in pletju je paziti na to, da se ne rani korenin čebulnica. Ranjena korenina se nobena ne popravi, da bi cvetela tisto leto.
i • P°Je£ ,belih Ulii 80 šc drugobarvane, ,k.!..so ™d,1. '<:Pe a ne dosežejo finosti bele lilije ah limbarja. P0 barvi so druge lilije rumene, rumeno-pegaste in rdečkaste. Med rumenimi so nekatere vrste, ki pripadajo k sadikam korenikam. Cvetice trajnice so pa vse vrste lilij. — Glede vrtnic, ki so do
malega prvič že vse odcvetele, je pripomniti tole: Odcvetele cvete porežemo tik nad očesom, da iz očesa lepše požene nova sveža mladika.
V mesecu juliju bodo cvetele dalije, ki jih privežemo h količem, da jim veter ne polomi stebel. Cveteli bodo nagelji, oslužuiki in naprstniki, zvončnice, vrbene in še druge poletne cvetice. Od cvetnih ob-robkov pohitimo še h gredicam zelenjad-nicam. Poletna solata noče umreti, želi, da najlepšo zaznamujemo s koiičem in jo pustimo za seme, da spomladi pomnoži svoj zarod. Eiidivija pravi: presadi me in na novo nasej, da me boš imela tudi v pozni jeseni in še pozimi. Paradižniki hočejo, da jim poščipljemo zalistnike in jim glavna l stebla privezujemo h količem. Kumare žele, da jim razpeljujemo in osipamo plodne poganjke, neplodne pa odstranimo. Zimska redkev, ropa, špinnča. motovileč, radič in kolerabe nam zatrjujejo, da je šo čas, da jih na nevo nasejemo. Jagoda vzdihuje: tako slabim, ker mi vrtnarica ne poreže nadležnih dolgih vrvic, ki se plazijo po tleh. Vrtnarica usmili se jagode! Dišavnice cveto, nam na ljubo žele, da jih povežemo v cvetju, povežemo v šope in posušimo v senci. K dišavnicam spadajo: bazilika, se-majaron, krebulca, matoma dušica, poprova meta, melisa, zdravilna kadulja (žavbelj), sivka, pelin, janež in vinska rutica.
Zdrav!*.
Bolha v ušesu. Vtakni konec ženske kite v uho, skokica skoči v lase. Pomaga tudi žlička olja če držiš glavo navzdol in napadeno uho navzgor, priplava žival na olju na vrh. Kjer je zdravnik v bližini te reši hitro muke.
Ščipanje in klanje napada rado otroke. Skuhaj gomilični čaj in dajaj otroku gor-kega po žlički ali stolci majarona in daj par kapelj soka. Se dobi tudi v lekarni. Segrei pa tudi laškega olja in maži otroku trebušček. V lekarni dobiš tudi lorber-jevo mazilo, staro zdravilo za otroške krče in klanje.
Božjastnega otroka ne smeš stresati. Ne dajaj mu vina ali žganja in ne ruskega čaja ali prave kave. Kopiji ga večkrat v izkuhi materine dušice, hrane mu dajaj raje večkrat po malem kakor dosti na en-enkrat. Vse kar napenja, škoduje božjastnemu.
Obramba proti nalezljivim boleznim
V. Škrlatinka.
Skrlatinka je bolezen otroške dobe, zbole pa tudi odrasli ljudje. Povzročitelja ne poznamo. Verjetno je, da jo povzroča neke posebne vrsta živalica ali glivica, ki se v telesu bliskovito razmnoži. Najprej se nastani v ustih, v grlu in požiralniku, nahaja pa se tudi v luskinah in v prahu ki odpade s telesa po prebolenju. Vhod v telo mu nudi ustna in nosna votlina.
Povzročitelj škrlatinke je odporen proti izsušenju, zato je prenos bolezni po olupljem koži mogoč tako dolgo, dokler £e bolnik popolnoma ne olupi. To traja
VI. OSLOVSKI KAŠELJ
Ta bolezen je nalezljiva za otrok« . 10. lela in zelo nevarna dc*i do 4™t P° vzroča jo majhen bacil, o katerem oVn-ni znano drugega kakor, da ,o ne I ' in da je zelo malo odporen pri..« t njemu svetu in razkužovalnim sredslZ; Tudi to še ni dognano, aii je odkrit ^ pravi povzročitelj oslovskega kašlja in u ko doigo ga bolnik lahko roznaša po lici. Opazovanja sieer dokazujejo, da je h kašelj začetkoma jako prenosljiv, pojete pa pojenja njegova nalezljivo";!. Otroci s prvimi bolezenskimi pojavi ko najbolj ne-vami za prenos bolezni.
Bacil oelovBkega kašlja se naseli v ean. niku na mestu, ki je za kapelj posebno^ čutljivo; tu se razmnožuje, izloča sirupe in vzbuja močne izbruhe kašlja, izraženega v napadih. Povzročitelja nahajamo v izpljuv-kih in slu/.u grla. ust in nosu. Prehaja direktno od bolnika po kapljicah, nastajajočih pri kašljanju, dihanju, kihanju in govorjenju — edini način, po katerem se širi ta bolezen po zdravi okolici. Prenos po okuženih predmetih (obleki, jedilih in pijači) je mogoč, a ni dokazan.
Za oslovski kašelj ob-toji prijavna dolžno-t. Poglavitno, l ar moramo storiti je, da odstranimo otroka v posebno sobo, v kateri spi in prebiva ločen < d zdravih. To je najenostavnejši in najboljši način, ki prepreči širjenje te bolezni. Priporočljivo za bolniko so mlačne kopelji in osnaženje IHj vsakem napadu. Krpe. s katerimi smo ga brisali, moramo namočiti v ra/.kuževalno tekočino ali pa jih sežgali. Kako vedno in povsod, tako je tudi tukai osebna .snaga ! jako na mestu, dočim pa razkuževanje nima mnogo pomena, ker povzročitelj oslov-skega kašlja zunaj bolnikovega telesa nima obstanka in naglo pogine.
Oslovski kašelj je nevarna otroška bolezen in zahteva «1 obolelih do 10 odstotkov življenjskih žrtev. Pri nas v Sloveniji imamo letno po 100 smrtnih slučajev. Spada med bolezni, katere dobimo le enkrat v živl jenju.
navadno šest tednov, zato mora ostati toliko časa izoliran v posebni sobi. Po prebolenju se bolezen navadno ne ponovi nikoli več v življenju.
Slično kot davica se prenaša škrlatinka z drobnimi kapljicami, nastajajočimi pri kašljanju, dihanju, kihanju in govorjenju. Največ jo raznesejo po dotiku bolnika, s poljubovanjem, po igračah, knjigah in odpadajočih kožnih luskinah. Tudi prenos po živilih ni izključen, svoj izvor pa ima vedno v okuženem človeku.
Zatiranje škrlatinke vršimo z vestno osebno snago, umivanjem rok pred jedjo in po dotiku bolnika s sanitolovo tekočino, V bolnikovi sobi naj bo vedno pripravljena posoda za umivanje. Oseba, ki streže bolniku naj ima svoj plašč ali vsaj predpasnik, katerega obleče, ko stopi v sobo ter ga odloži pri odhodu.
Poglavitno pažnjo posvečajmo tekoni bolezni bolnikovim izločkom u us* "j! _ nosu. Zbirajmo jih v posebnih posodah aH ■ pljuvalnikih ter jih polivajtno s sanitolovo vodo. Šele po preteku treh ur jih smemo izprazniti na gnojišče. Pri tem ne poza-
oimo na temeljito očiščenje posode od zunaj i« P° robovih. Obvezila in krpice, s katerimi brišemo bolnika, moramo sežgati f,li pa jih namočiti v sanitolovi raztopini. Isto namočimo pred pranjem vse žepne robce, brisače, perilo, posteljnino, pa tudi strežnikovo obleko in perilo drugih so-prebivalcev. Z vso marljivostjo čistimo sobna tla, posteljo in steno pri postelji, skratka: ne prezrimo nobenega predmeta, Ha bi ga odtegnili razkuževanju. Tudi voda, s katero umivamo bolnika, mora biti razkužena z enako množino apnenega mleka, predno jo izlijemo iz posode.
Z vso pazljivostjo moramo izvesti tudi končno razkužitev po ozdravljenju. Posteljnino, perilo, slabšo obleko itd. namočimo v sanitolovo raztopino ter pustimo, da stoji čez noč, šele drugi dan jo rinemo oprati. Priporočljivo je tudi preku-havanje perila v vrelem lugu. Tla, klopi, stole in druge lesene predmete umijemo / razredčenim sanitolom, s katerim odrg-jjnemo tudi blazine in žimnice; boljšo obleko pa prelikamo ter jo obesimo na solnce. Končno prebelimo bolnikovo sobo ali pa jo razkužimo s formalinom.
Ker je škrlatinka po svojih posledicah zelo nevarna bolezen, moramo naznaniti vsak tudi najlažji pojav in vse storiti, da se ne razširi po okolici.
Obieka.
Odpravljanje madežev.
Krvave madeže izperi hitro z milom in gorko vodo. Močno belo tkanino namili suho in deni na solnce. Ko izgine na solncu madež, izperi milo. Barvano blago namoči v osoljeni vodi in izperi kadar je izjedla sel kri, ne jcmlji pa sode, ki razje barvo. Pri občutljivi barvi naredi krompirjev škrob, namazi ž njim madež in od-krtači kadar se posuši. To ponavljaj, dokler ni izpil škrob modež. Če pereš, jemlji pri fini tkanini le benečansko milo,
Lak omehčaj z špiritom ali terpenti-nom in izdrgni. Kar ostane zperi z bencinom ali kloroformom. Če dopušča to barva in tkanina omadeževanega blaga, kuhaj več ur v lugu. Lak ne gre rad ven. Lino izpereš z vročo vodo. Lugove madeže izperi hitro iz volne in pokapaj s kisom. Fikerjeve madeže izpereš z bencinom ali z razredčenim špiritom.
Lapisove madeže moči z raztopino petih delov kuhinjske soli v 40 delih vode, V 500 gr vode raztopi 3 gr salmiaka in 3 gr sublimata.
Mlečne madeže izpereš iz črnega in iz modrega blaga z zmesjo 4 žlic salmiakov-ca, 4 žlic vinskega cveta in žlice soli. Moči in drgni z volneno krpico in izperi s čisto vodo. Za druge barve rabi bencin ali vodo in marziljsko milo,
Mušje pike moči z kostanjevo vodo in izbriši s čisto ruto. Mastni madeži so sitni, če jih je povzročila vrela mast. Blago pristne barve se pere lahko z vročo vodo in milom, tudi z sodo- Največ se rabi bencin •n špirit, ki pa ne izčistita masti popolnoma. Dobra so v začetku navedena čistila štev. n, io, 6, 2, 1, kakor tudi sledeče: »zemi žlico salmiakovca na osem žlic
vode, namoči krtačo in peri umazana mesta. Ali pa: sveže madeže namaži na obeh ; straneh z belo glino. Ko se je napila glina j jo izkrtači, zmešaj krede, volovjega žolča in rmenak, namaži madež in izperi po preteku šestih ur. Ali pa: peri madež z žolč-nim miloin. Za madež v suknu raztopi 25 gramov stolčenega boraksa v pol litra i kropa. Ko se ohladi peri sukno s krtačo, namočeno v tej vodi in posuši s krpo. Mastne suknene ovratnike namaži z vročim mizarskim limom in pusti, da stoji štiri ure. Nato namaži na Hm vročega zelenega mila. Ko je stalo to šest ur, namoči krtačo v žganje in odkrtači lim in milo. Niti uravnaj nazadnje še s tem, da pomočiš krtačo v toplo vodo in potegneš po njih. Tako snažiš ovratnike ali sploh mastne madeže v suknu. Salmiak, rmenak, krompirjeva voda, tudi pomagajo.
Tudi izpereš mastne madeže vseh vrst s fižolovo vodo, krompirjevim škrobom, bencinom, jantarjevim prahom, kruhom, kredo, magnezijo. Belo magnezijo osuši na ognjišču, napoji jo z bencinom in namaži to kašo štiri milimetre na debelo na madež. Kadar se posuši magnezija, izkrtači in če je madež še tu, ponovi proceduro, Lahko pa tudi zmešaš v steklenici 4 grame amoniaka, 4 grame citrono-vega in 4 grame bergamotovega olja. Ko se očisti, kani par kapljic na madež in posuši s pivnikom. Vzemi enak del vode in amoniaka, zmoči madež in položi nanj pivnik, na pivnik pa gorko železo. Tudi tole pomaga: Deni na madež debelo plast , krompirjevega škroba. Ko stoji 24 ur, izkrtači. Kuhaj v pol litra vode 30 gramov milne korenike. Ko se vkuha za polovico, odstavi, da se ohladi. Precedi in prilij 20 gramov amoniaka, zmoči madež in izperi s krtačo in vročo vodo. To čistilo je dobro za občutljve tkanine, ki ne prenašajo mila, in pomaga tudi za olje in smolo,
Kako si ohranim zdrave noge.
Tisoči In tisoči bolehajo na tem, da iniaio noge ali otekle ali razbolene z raznimi izpuščaji, krčne žile, kurja očesa, ozebline in ne vem kaj še vse.
Zdravniki raznih držav so ugotovili, da posebno revnejši sloji trpijo na bolnih no-\ gah prvič radi neprimerne obutve, drugič napačne prehrane ter radi pomanjkanja svežega zraka in solnca. Otroku noga oboli že, če nosi premajhne ali prevelike noga-! vice. Pri odraslih pa nosijo glavno krivdo čevlji. Od desetih oseb, posebno ženskah, ! jih nosi devet premajhne čevlje. Ozek če-l velj neprestano nekje na prste pritiska in j čisto naravno obrambno sredstvo se napravi samo s tem, da se dotično mesto po več-| krat preraste. Na ta način nastane kurje oko.
I Zmotno je mišljenje, da ima kurje oko ; korenino. Ne, kurje oko le večkratna prev-j laka kože, katera ima v sredini tudi jedro . in to jedro pritiska na živec ter povzroča , bolečine. Zato pa razni obliži ali odstra-njenje kurjega očesa pomaga le začasno. ! Ako ostaneš pri isti ozki, tesni obutvi, se , bo kurje oko kaj kmalu zopet pojavilo.
Da si noge utrdiš in če hočeš živeti brez teh nepotrebnih nadlog, nosi predvsem primerne čevlje. Za tistega, ki to more, priporočajo mnogo 'broditi« po morski vodi, ker morska voda vsebuje sol in nekoliko joda. Kadar imaš razgrete noge, kopiji jih v mlačni vodi v kateri si raztopil pest navadne kuhinjske soli.
Praktični migali.
Vrzi kos bukovega ali drugega oglja v kozarec ali vazo, v kateri imaš cvetlice. Oglje čisti vodo, jo ohrani svežo kakor tudi cvetlice.
—o—
Kadar odstranjuješ madeže iz obleke z bencinom, prideni istemu malo soli. Če tako storiš, bo oni umazani rob okoli mesta, ki ga čistiš, izginil.
—o—
Če ima otrok krče, je najboljše, da ostane kolikor toliko miren, moči mu glavo z mrzlo vodo, noge pa z vročo, v katero si dejala nekaj goričice. Život pa zavij v rjuho, ki si jo izžela v gorki vodi. Med tem pa po zdravnika.
—o—
Kadar rastepavaš beljak, prideni ka-vir.o žličko vode. Mnogo preje se bo beljak spenil, kar prihrani čas in delo.
Satanovo perilo peri v gorki vodi pomešani z boraksom. Belo svileno pa ohraniš v prvotnem stanju ako zadnji vodi v kateri izplakuješ dodaš 4 koščke sladkorja.
—o—
Mrzel veter škoduje očem. Izvrstno sredstvo je, da zjutraj in zvečer izpiraš oči s svežim mlekom v katerega prideni par kapljic vroče vode, da bo mleko mlačno, to te zamudi le dve minuti, osveži pa oči in trepalnice.
—o—>
Kos muslina poškropi s kisom. Tedaj brez skrbi zavij sir in se ti ne bo posušil.
Iz otroških ust.
Učiteljica preizkuša učence, če eo trdni v poznavanju števil. V ta namen ii pripovedujejo: »23«. Učiteljica napiše 32.. >45«. Napiše 54. >72«. Napiše 21. Ves razred molči. Zdaj zakliče Joško: »88. Pa ta obrnite, če morete!«
Mati: »Tonček, steči hitro k mesarju in poglej, če ima sveže telečje noge (parklje)!« Čez nekaj časa se Tonček vrne in in pravi: »Nisem mogel videti, mama, ke® je mesar obut.«
»No, Slavko. Kdo pa je bil v tvojem razredu najbolj len?« — Slavko: »Ne vem, ata.< — Ata: »Boš vendar vedel: kdor je zmeraj sedel, pa nič delal, če so vsi drugi pisali.« — Slavko: Ja, seveda, gospod učitelj.«
_______ _____
d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal|
Nasrtaniia,
Vrhnika orli-ka Meaja vabi dno 18. Julija ni popoldansko prireditev, ki bop vva samo zrn-prireditev naše organizacijo. Po krMrnskom nauVu. kf bo ob dveh, so vriii tabor pred corkv* jo Ob pol Štirih bo telovaden nastop v znani -rovški dc.iiui. Nastopijo članico S kio»Wv. Polovična vožnia je dovoljena. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah celo enosmerno, na »bralni oii-iai ■!. postajnim Sgom žigosane karto, katero jim vetju io tudi za povrotek. aUo se izkažejo s potrdilom o	na priredit«, Potrdila bomo iidaiale na telovadišču i>ri bi s rajni	.
a Preska pri Medvadah. I.judški oder t* I.jub-Hane gostuje v nedeljo dne 18. julija ob 8. uri popoldne v Prušh enem domu v Preski. Uprizorila s® bo splošao priljubljen in humorja?; ma burka v petih dejanjih »Babilcnr, ki vzbuja cei« salva smeha. Ta i>ra se je povsod uprizorila z največjim uspehom in v splošno zci ovoljr.ost
>Po:irH2»ir» SOii ** ribniški okraj ima v nedeljo 11. jui.ja 193tS ob 3 pop. VIII. redni obftti zb r v dvorani KID v Uibnicl. Ker je občni zbor fi.ii volitev velike važnosti, »o jo »otovo udeležite vsi člani I - 7ji odbor: I-raac Frir, t. č. preda.
Na Trsail Kat. prosvetno društvo v bkofji Loki sporoča, la se priglasi iu vplačila m romarski izlet na Trsat sprejemajo še nadalje. Sprejemajo jO tu>li udeleženci z Dolenjske In sicer r.a postfjah: Višnja gora z.i ceno Din 130, Trebnje 123 Din, Novo mesto 120 »In. Crnoraolj H*. Din, Metlika 100 »in. Upamo, da „a nem bodo lahko pridružili tudi taki, ki se vodjo z režijskimi kartami. Tozadevno rešitev bomo objavili Vozni r -I je sledeč:
Tja:	.
Odhod iz Škofje Loko dne 13. avgusta oo 21..0 prihod v Medvodo	" 01 i7
>	» Vižmarje odhod iz I,jiit);jaiiO prihod v Višnjo goro
» » Trebnje
>	> Novo mesto v > » Črnomelj
>	> Metliko dohod na Sušsk 14. avgusta
Nazaj:
Odhod iz Sušaka dno 15. _ jsla prihod v Metliko » > Črnomelj > Novo meolo » Treb ijo » Višnjo goro » Ljubljano » Vižmarjo » Med/ode
21.47
21.57 22.*1 28.20 24.00 1.30 1.40 2 10 0.00
> , » > * »
ob	19.00
-.	l.'JO
>	J.40
>	2.50 »	3.20 .	110 »	5.15 ;	5.37
>	5.17
» » Škofjo Loko 10. avgusta	» C.OO
Hilito s priglasi. — /.a Knt. prosv. društvo v tikofji I/oki: Lovro Planina, t č. predsednik.
Velika vfselioa v ,št. Vidu "»d Ljubljano.
Udružonje vojnih invalidov, vdov in sirot. Krajevni odbor v Ljubljani, priredi v nedeljo 11. t. m. v št. Vidu v dvorani Društvenega doma pri pogrnjenih mizah veliko vtvelico z euodejanjkauii, vo-sclo.gri »Kakršen goepod tak slu.^ac in »Itastrose-iio.i.:. Med odmor komični prizori 111 prosi a zabava. Kdor so hočo v resnici nopridijenv nasmejati in zabavati, naj ne zamudi posilil I - via-lice. Znče-iek o!) 4. uri popoldne. — Ker jo pribitek te pri-■iui?A|jz luiufoA nrisoqn oujnfi>[ii u ifiiKusu OAjipoj vabi k obiini udeležbi — odbor.
Smartii) pri Litiji. CiasJlno društvo priredi
8.	avgusta t. L veliko gozdno veselico, na kar opozarjamo žo danes v.-a sosedna bratska iu prijateljska društva. Cisti dobiček je namenja za uo-vo muloruo brizgal no. Priporočamo ae za najobll-lu-jšo udeležbo. — O !bor.
Koliko maš misliti.
8. Demoat.
(Rihteršifi 1 lr>ri Celje.) (Sloje 1 teč-e).
UH7!
_Qj i i! Ji
|ci|dJoi,'oloj|o,(T]
§ » j » j e j g j| j lj k iT]
~|) k J) rfnj nTn |:rT| n || n j
»j « i » j »1 P i|H! rT'TrTr 'r,. f
Lpa^dr til&j
LJ
Besede pomenijo: 1. Samoglasnik. 2. ?.einko krstno ime 3. Moško krstno tnie. 4. Koroftko. 5. Del Kranjske. C. — 7. !>olo nove zavezo, a Obrtnik.
9.	Otok v Sredozemskem morju. 10 Poljska :-ivtI 11. Soglasni k.
V srednji vrsti in od zgoraj navzdol fiit.s nno m priimek slov. pesnika.
7, Premena.
tKihteržič Horis, Celjo.) (Stejo 3 ' .čko.)
Besedo ,os" spremeni
V „btolui"' (uko — (ja
prestavljaš črke ter vedno dodaš eno novo.
o a n> » m
t O 1
a r
IJešito? nguik <1. 5. in G.
Š!. 5. Knjigovodja.
Š^. 0. Muti ofka .saojo vphIo vino aia šivanka otrok kava periea pruli
Mačka no lovi miši v rokavica'.!.
V reševanju u> ank o<J 1—0 so do-bili največ točk Itaiko (irimšek, dijak, Preger-jo pri Ljubljani — tU točk, Franc Kolman, ii!e i — 14 točk in Ljudevit 1 »omanjko, h ava — 14 točk. Točko vsjIi sesterih tt^ank znašajo 10. Im novartitn so se po-slole natrade: OriinAič jo dobil povest: Otroci kapitana Ciranla, Kolmai in Do-manjko pa povest Kazan, volčji t; s.
Neki ho!'vl nekjo na Angleškem je bil /o poln goatov samo ena st.bu je bila ^o prosta. »Ali jo hočete?« vjuaša go ta sobarica. Seveda, tcnla ali jo tekoča \ r« 1 a v oh-dotni sobi?« /Ne,: pravi sobarici prejoiiji '.eden so ctreho popravili .
Ivančok: »CJospodična me je po šoii
ve-
imam . J«
rrkla, ko ^i povedal, da si edincc?t Ivančok: Iivaiu Bogu: je rekla:.
Ivancok: -(JusiJodie-ria me je po sou izprašovaluc. Mati: »Kaj pa je hotela vedeli?: Ivanček: .-Hotela je vedeti, če imam .;u kaj bratov in sester.. Mati: -In kaj jo
Denar
je od nekega časa poslat redek. Vedno teijc postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kcior hoče v tej borbi zmejjati, mora bili zdrav, »vež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, >aetm>glosti, cervezi in vsled tega povzročenem nespanju, Fel-
lerjov blagodišoči -Elsafluidi, ki osvežuje, krepi mišice in »ivcc, lajia bolečine. Kot nam vedno i znova potrjujejo, Fcllerjev Klsa.ijid tudi pri močnih reumatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dob.r kosmetikum. Močneiii, Stedljivejii iu boljšega delovanja kot francosko /lijaiije. 6 dvajnatih ali 2 veliki speeijalni steklcnici za 63 Din, 12 dvojnati'i ali 4 velike spcci;j!ne steklenice za 90 Din, 36
dvojnatih ali 12 velikih .pccijalnlli steklccic zi 250 Din, ze obenem z zabojem in pošto no raz-požilja P'I povzetja ali proti vnaprej posUncraU denarju lekarnar Eugen V. Fellrr v Stui.lci Donji, n»atrg 10, Hrvatska. — Posamezne .stekleni« -ElsafluiJa- po znižani ceni l> Din v lekarnah in -orodnih trgovinah.
Priiilvom velikega požara v Pribori.i je tudi meni pogorela hiša z vsem gospodarskim poslopjem, Klj'ib temu, da nisem še plačal premije in tedaj tudi nisem bil v posesti police, mi je zavarovalna družba »Jugoslavija« izplačala odškodnino v mojo popolno zadovoljnost tako, da čutim prijetno dolžnost, da sc družbi javnim potom zahvaljujem ter jo vsakomur priporočam,
PRIGORICA PRI RIBNICI,
dne 13. junija 1926.
Franc Nosan m. p.
T
MARMflNI i dobro ohranjen, poraben za
tmnmumtj manjšo cerkev, napiodaj. — CIRIL ZP.NEC, organist, Begunje, Gorenjsko. 46?,2
KRAVARfOA S,f?css,a,'«ia in 6,iažna
upraTl graščine Kiiž pri Kitnarikn.
sprejm; takoj pri
436-1
POZOR KROJAČI, ŠIVILJE, NEŠIVILJS,
kateri se hočete naučiti samostojno krojiti po vieh podobsh, da si sami napravite kroje, ne pozabite obiskati prikrojevalnega tečaja Krojna Jola, Ljub-ijana, Stari trg 19, ki je zadnji v tej sezoni z znižano ceno za revnejše. Vsak učenec ima potom vodstva dobiti ceneie šivalni stroj s 15 letno ga-_rancijo. Pričetek 12. julija.
la GONILNA JERMENAir MLINSKE KAMNE
za vsakovrstno meljavo ima po koukureučuih cenah na zalogi tvrdka
CADEŽ & BRCAR, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 35.
Zlatnike v Zlato« or tcrpeuljove.u milu so našle sledeče osebe: Ncžika Bab-šek, Rudnik št. 7, pri Ljubljani. Vinko Naroglav, Trbovlje—Loke 283. Urška Klc-menčič, Oštrc pri Kostanjevici. Mariji Kern v Kranju. Marija Mihelič, Siov, Ja-vornik. Marija Kosi, Hanjdl št. 16, posla Vel. Nedelja. Frančiška Merlak, Drenov grič 37 pri Vrhniki. Anion Kriger, učenec, Št. Jernej. Gosp. Srgnetič, Jastrebarsko kod Karlovca, Bara Zitkovič, Zagreb, U«a 76. Štefanija Božidar, Zagreb, Draškovi; čeva ul. 23. Angela Kočar, Stranje p» Kamniku. Marica Radič, Bjetovar, gostiona Škuna,	___ ^
POSESTVO S HIŠO~"
obsegajoče zemljišče za 20 mernikov posj'ye dobro krme za Štiri govedi, naprodaj, rti H sestvu tudi primerno gozda in sadnega Kupnina po dogovoru. Več pove posestnik JA iTRUBELJ, Z glavnica pA PoHdku, po5U