6330 PIRAN
http.//www.mandrac,si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK,10.september 2020/ ŠTEVILKA 1364, leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR
1364
9"7 8 9 6 1 2 "4 4 O 6 7 I "
V	^	~ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
PRODAJA
NEPREMIČNIN
www.tanal.si (^)070 77 72 72
Dosegli smo stopnjo ito se delimo za prazen nič
Zelo preprosto je bilo takrat, ko seje človeštvo delilo na sužnjelastnike in sužnje, na fevdalce In tlačane, na kapitaliste in delavce. Potem smo se začeli deliti na »priključene (na internet] in nepriključene. Zdaj se delimo na tiste z maskami in tiste brez,
isiisi
liiiiinriieiisiiiiiiii
ismiBiasHiTiaiissaii
______iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiisasatrisiSiisiisirTiiiiiSi
iiiiiiiisiiiiiiasaiiiiaiiiii
aaaaaBLTlBaBBBBBBiiBiBCTBBBi BBBBBBBiBBBBlBBBBBBBliBBBBB! EiliiiialliiiiBiiiirrliiiii!
IBiHS
BBBBBi
ibIbbbsb
BBBB1BBB
|IBBBBBBB*|HP^^^^^H
iBaBBBBBBBBiBBBCTBliBBBBBBBBI
1BBBB1 BBBBBi i Bi BBlBBilB BBBiBI
BBBBiBBPBBBBi
Bmililiiil!
(Aljoša) Italija: štirje mišičnjaki so s pestmi in brcami do smrti pretepli dvajsetletnega fanta iz Zelenortskih otokov. Nesrečnik je želel ustaviti pretep, kar ga je na koncu stalo življenja. Starši domnevnih morilcev (ker jim pač še niso sodili) pravijo, da si je sam kriv, ker če ne bi prišel v Italijo se to ne bi zgodilo in gre vendarle samo za begunca.
ZDA: mati pokliče policiste na pomoč, saj njen trinajstletni sin, av-tist, doživlja napad zaradi tesnobe, ker se ona prvič po enem letu odpravlja v službo. Opozori jih, da je neoborožen, je pa glasen in jezen. Po nekaj minutah kričanja ga policisti “umirijo” z več streli, ki otroku povzročijo zelo hude telesne poškodbe. In to je le zadnji od incidentov, v katerih so vpleteni ameriški policisti, med katerimi je, po besedah njihovega predsednika, samo nekaj gnilih jabolk.
Belorusija: po mesecu dni protestov zaradi prepričanja ljudstva, da je stari in novi predsednik Lukašenko ukradel demokratične volitve, so zamaskirani agenti ugrabili že skoraj celoten kordinacijski svet, nekakšno opozicijo, v državi, ki je na robu državljanske vojne. Rusija pa iz varnega zavetja gleda, kaj se dogaja.
Pa še naprej, v Afganistanu je samomorilski atentator poskusil umoriti podpredsednika države, neuspešno. Uspešno pa je ubil deset drugih ljudi. Na meji med Indijo in Kitajsko, dvema državama, ki dejansko imata jedrsko orožje, narašča napetost, saj je v “nikogaršnji zemlji” prišlo do streljanja, ki pa je zaenkrat nepojasnjeno.
Na eni strani je jeza, na drugi strah. Dve povsem različni čustvi, ki pa eno brez drugega očitno ne moreta. Pravzaprav vzpodbujata drug drugega. Kaj je lažjega kot opravičiti jezo s strahom. Vsak od nas je to storil že nič kolikokrat. Policiste in redarje sovražimo takrat, ko nas je strah, da nas bodo zalotili pri nedovoljenem početju, na profesorje in učitelje smo jezni takrat, ko nas je strah, da bomo morali pred tablo ali bo treba pisati kontrolko. Na najbližje se hudujemo takrat, ko se bojimo, da nas bodo ujeli na laži. Na begunce se jezimo, ker nas je strah.
Strah, ki ga je povzročil majhen a nevaren virusek je prevzel to deželo, ta kontinent in ves svet, To je dober strah. Dobro se je bati virusa, ki ti lahko pobere najbližje ali celo tebe, v kar sicer malokdo verjame. In tudi ta strah je povzročil jezo pri številnih ljudeh. Ne jezijo se na virus, kot da on ni nič kriv. Jezijo se na tiste, ki po njihovem mnenju manipulirajo z njim, to pa so oblast, zdravniška stroka, mediji...
Do tukaj vse dobro in prav. Nič ne škodi malo jeze do prej naštetih. Problem nastane takrat, ko se ta jeza preseli v medsebojne odnose.
Težava nastane takrat, ko ti znanec ali celo prijatelj zabrusi, da si ovca, ker nosiš masko v trgovini in si ob prihodu na koncert umiješ roke. Težko je priznati, toda razdelili smo se na zarotnike in žrtve svetovne zarote ter na tiste, ki so doživeli druge vrste razsvetljenje.
Včasih smo se v mešani družbi izogibali pogovorom o veri, potem o ideologiji, pa o spolni drugačnosti,in zdaj o virusu. Če dobro pomislim, nas delijo vedno manjše in manj usodne stvari. Medtem planet drvi v pogubo, mi pa se prepiramo o virusu. Zaslužimo si da gre v maloro..
nnn
INTES4 SNNB40ID BANK
mamumi/m:
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
Rešitev je na dlani
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res. da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Naj bo sram vsakega, ki trdi, da naša vlada ni učinkovita, da ne rešuje problemov takoj, ko se pojavijo, vse po dekretu in v skladu z resnico, svojo resnico, ki nima alternative. Ker alternative so navadne laži, kar je lepo dokazal minister Aleš Hojs na oddaji Tarča, na TV Slovenije, ki tako ali tako mora postati uravnotežena od Bleda do Ba-latona. Tako kakor vsi ostali državni organi, čemur vlada, od predsednika navzdol, posveča največ skrbi.
Ko jo je zaskrbelo, da statistični podatki ne potrjujejo uspehov, ki so bili nedosegljivi prejšnjim in bodočim vladam (če bomo še kakšno drugo sploh imeli), se je našla rešitev - zamenjava direktorja statističnega zavoda, ki naj stvari spravi v red. Tako je bilo tudi s policijo, ki je brskala po nečednih poslih ministrov in njihovih mam. Razbili so policijo in jo nadomestili s poštenjaki, ki od znotraj poznajo sodišča in protikorupcijsko komisijo.
Pa tam nek FURS, pa komisija za pranje in umivanje denarja, pa nekakšna Sova, pa vojska, pa vsi, ki so nekaj ropotali, in je ropotanje prenehalo, ker so vse ropotulje zamenjali z novimi, ki dobro vedo, kako se zaščiti nedolžnost. Ropotanje je nevarno, neprimerno, saj vsak ve, da vlada dela samo v korist države. Država pa je vlada, in vladar je njen predsednik, ki je suvereno izjavil, da so samo volilci javnost (pa ne pristaja na volitve), ne pa neka javnost, nekakšne civilno družbene organizacije in gibanja, ki jih financira Soroš. Tisti isti Soroš, ki je največjemu prijatelju našega predsednika vlade, predsedniku madžarske, plačal študij na Oxfordu, kjer se je naučil, da je demokracija nevarna in nepotrebna, neučinkovita in draga, enostavno nekaj odvečnega.
Ponovljeno vprašanje:
Izolski obrtniki ponovno sprašujejo Občino Izola, kdaj bo izšel katalog izolskega podjetništva, ki je bil napovedan že ob začetku Koronakrize, ter uporabljen kot dokaz pomoči izolskemu gospodarstvu ob krizi.
S tem se sicer ne strinjajo demonstranti, ki z verigami ograjujejo univerzo in kolesarijo ter delajo nered. Orban je to mirno rešil, oziroma tako vsaj misli, s solzilcem in policijskimi kordoni.
Slovenija seveda ni Madžarska in solzilec še ni dovoljen, zato predlagam, da organizirajo nekakšen ..protiprotestni paint ball“. Vlada podeli licence ljubljanski vardi, koprski vardi, mariborski vardi in ostalim Sicher Abteilung enotam, jih razporedi po najviših nadstropij večnadstropnic, terasah, križiščih in krožiščih in - problem je rešen. Ko kolesarji začnejo kršiti prometne predpise, paralizirajo promet in se začnejo dreti: “Smrt janšiz-mu!”, samo plok, plok in bo hitro mir. Pa še vsi protestniki bodo označeni brez mikro čipov.
Jasno je, da so v današnji fazi gospodarske in ostale konsolidacije na slovenski poti k Balatonu, kolesarji največji škodljivci. Ne trošijo goriva in tako kradejo državnemu proračunu, ne plačajo davkov na kolesa, enostavno so nekakšen nenaravni družbeni pojav. S katerim je treba obračunati. Pa čeprav s „protiprotestnim paint bolom", samo da rešimo državo. Z. Odič
Medgeneracijski pohodi
Med aktivnostmi, ki jih v Medgeneracijskem centru Izola organizirajo na prostem, so tudi pohodi v bližnjo okolico. Včeraj so se pohodniki s Slavkom Zadnikom na čelu odpravili v Strunjan. Ob lepem vremenu se jim lahko pridružite vsako sredo ob 8.00 uri. Zbirno mesto je pred medgeneracijskim centrom.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Čigav je avtomobil?
Napega bralca skrbi, kaj se je zgodilo s šoferjem avtomobila na fotografiji, saj je menda že deset dni parkiran na avtobusnem postajališču na vrhu Jagodja. Skrbi pa ga tudi, da so redarske službe sicer napisale globo, a avtomobila, ki je nevarno ustavljen takoj za ovinkom, v vseh teh dneh niso odpeljale.
Strategija na strategijo ■ potem pa vsak po svoje
Občina Izola je v sodelovanju s Turističnim združenjem Izola začela pripravljati Strategijo razvoja turizma v občini za obdobje od leta 2021 do 2025, Najpomembnejši akterji turizma v Izoli so na dveh delavnicah izdelali nekakšen osnutek te strategije, na katerega zainteresirani do srede, 16, septembra lahko podajo svoja mnenja in predloge,
Vprašanje tedna:
Zakaj turistični vlakec ne vozi tudi po obalni cesti in pripelje ter odpelje kopalce, ki zdaj enostavno ne uporabljajo tega dela obale, ker je za peš predaleč, z vso prtljago in otroki pa tudi ne moreš na kolo.
Glede na usodo vseh dosedanjih turističnih strategij ne boste veliko zamudili, če boste zamudili z oddajanjem svojih pripomb in mnenj, saj ima Občina Izola zelo bogato zgodovino strategij.
V	zadnjih par desetletjih se jih je nabralo za eno pisarniško omaro, upamo pa si trditi, da nobena od njih ni obrnila razvoja Izole na glavo. Še več. Nobena od njih ni dejansko usmerjala razvoja občine, saj je bil ta vedno znova odvisen od osebnih idej in zamisli ter projektov vsakokratnega občinskega vodstva.
Leta priprav za nič
V	uredništvu Mandrača hranimo dve ali tri turistične strategije iz zadnjega obdobja in vedno znova nam spomin uhaja k tisti, ki je nastajala kar nekaj let in jo je, v sodelovanju s turističnimi delavci in predstavniki občine, pripravljal pokojni mag. Mitja Podgornik. Takrat je Občina Izola skoraj pol mandata županje Brede Pečan financirala izdelavo te strategije, ki pa je na koncu, menda zaradi nekaterih nesporazumov s pripravljalcem, končala v enem od občinskih predalu. Zanimivo je, da so ob pripravi tiste strategije, leta 2003, v okviru programa čezmejnega sodelovanja z Italijo, prejeli kar 104.916 evrov evropskih sredstev.
Seveda tista strategija ni bila prva, je pa bila prva, ki je bila narejena po vseh, takrat veljavnih, pravilih (od Svot analize naprej). Bila je obsežna in vseobsegajoča, vendar menda premalo akcijsko naravnana, zato je šel razvoj turizma pač po svoje.
Kdo vam je pa to delal?
Tako običajno sprašujejo različni obrtniki, ki se lotevajo del, ki so jih pred tem že opravili eni drugi mojstri. Zelo verjetno so tako modrovali tudi pripravljalni Strategije razvoja turizma v občini Izola za leta od 2009 - 2015, ko je bil župan Tomislav Klokočovnik. Strategijo je izdelalo podjetje Hosting svetovanje iz Ljubljane. Projekt je s strani Občine Izola vodil Jože Černelič, v strokovni ekipi so bili še: Peter Vesenjak, Sabina Muharemo-vič, Tjaša Kuzmič, in Borut Du-brovič, ki jih verjetno Izolani ne poznamo, so pa Občino Izola, če nas spomin ne vara, stali blizu 50 tisočakov. Tudi ta denar je bil vržen proč, saj je Strategija končala tam ,kot njene predhodnice.
Topla voda je že odkrita
V času, ko so nastajale uradne strategije, je nastala cela vrsta strokovnih študij in diplomskih nalog, ki so obravnavale izolski turizem. Tako je Zvonko Petreš že leta 2002 napisal 126 strani obsegajočo Strategijo razvoja turizma v občini Izola. Istega leta je Petra Andrija-šič diplomirala z nalogo: Izhodišča za oblikovanje strategije trženja turizma v Izoli. V njej ugotavlja, da obstaja še veliko neizkoriščenih (predvsem materialnih) virov na področju turizma. “Na podlagi trenutnih dejstev in ugotovitev smo izdelali smernice za izdelavo načrta trženja turističnih produktov Izole ter podali svoje predloge.”
Leta 2012 je Darjo Peršič, diplomiral z nalogo: Razvojne možnosti turističnega projekta v občini Izola, leto dni kasneje pa je Petra Kukovec napisala diplomsko delo o trženju Izole kot turistične destina-cije. Verjamemo, da za večino teh in še mnogo drugih študij in diplomskih del na Občini niso niti slišali, kaj šele, da bi jih morda uporabili vsaj kot osnovo za načrtovanje svoje nove strategije.
Pravzaprav to ni nič novega, saj je tudi Občinski prostorski načrt, bolj ali manj, nastajal mimo ugotovitev številnih urbanističnih delavnic, ki smo jih v Izoli gostili pred leti in so veljale kot zelo temeljite...
Bo zdaj kaj drugače
Iskreno dvomimo, saj so že pripravo osnutka nove strategije izpeljali v dokaj zaprtih sredinah. Če bi pripravljale! resno računali na sodelovanje občanov pa jim ne bi dali na voljo zgolj 10 delovnih dni, poziv k podaji mnenj in predlogov pa objavili le na spletni strani Občine Izola. Pa vse skupaj ne bi bilo vredno posebnega razburjenja, če takšen dokument ne bi lepega dne služil za opravičevanje določenih posegov v prostor s pojasnilom, da je “vse že zapisano v strategiji.” Zato vseeno predlagamo, da na občinski spletni strani poiščete poziv in tam boste našli tudi predlog strategije in povedali svoje. V pomoč objavljamo nekaj ugotovitev iz bodoče strategije.
Izola doživetij, tradicije in zgodb
-	ribištvo in dediščina
-	kulinarični trikotnik
-	turizem vseh 365 dni
Turistične atrakcije (primeri);
-	Mega splav oziroma otok
-	Mestni bazen (city ivellness)
-	Dimnik Arga kot razgledni stolp ali pa svetilnik Cceje dovoljeno)
-	Panoramsko dvigalo na Maliji
-	Najdaljša slovenska plaža
-	Kulturni center
-	Arheološki park
-	Krožna sprehajalna pot
(Nadaljevanje na 4. Strani)
Iz osnutka nove strategije
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
V predlaganem gradivu, ki so ga izdelali na dveh delavnicah lahko zasledimo tudi nekaj konkretnih predlogov, ki bodo kasneje vključeni v drugi, akcijski del te nove strategije. Nekaj zanimivejših:
Infrastrukturni ukrepi
-	Omejitev - zapora prometa v starem mestnem jedru in utrditev logistike s ponudniki nastanitev in prebivalci,
-	Ureditev parkirifc na obrobju in trajnostni prevozi (električni avtomobili...)-primer Droga parkirišče,
-	usmerjevalne table za kolesarske in pohodniške poti,
-	Ukinitev parkirišča na velikem trgu in urediti ta del mesta »pravo mediteransko središče«,
-	Povečanje plažnih površin - obalna cesta,
-	Ureditev prometne povezave v in med mesti,
-	Čimprejšnja ureditev degradiranih območij s proaktivnim nastopom do lastnikov,
Nastanitveni ukrepi
-	Koncept razpršenega hotela v centru mesta,
-	Pomoč v investiranje butičnih nastanitev (npr. vile z bazenom) kot
razvoj podeželja,
-	Glamping oz. luksuzni camping (npr. ribiška vas),
-	Večji projekti za 365 dni poslovanja (vsaj 4* hotel s pokritimi in odkritim bazenom z vsaj 200 soba-mi),
-	Nadgradnja obstoječih hotelov za poslovanje 365 (primer investicije v višji segment hotela Delfin),
Sanje iz leta 2009
Strategije so resda šele spisek ugotovitev in pobud, a so tudi zelo konkretni v posameznih delih. Napri-mer, v Strategiji 2009 - 2015 lahko preberemo to-le:
Cona 1. Trikotnik med Marino in San Simonom se nameni izgradnji hotelsko apartmajskih objektov s programi wellnessa v kategoriji 3-4* in kapaciteti 200 ležišč v hotelu ter primerno kapacitetio ležišč v apartmajih.
Cona 2: locirano na območju Livad se nameni hotelsko apartmajski gradnji s programi wellnessa v kategoriji 3-4* in kapaciteti 200 ležišč v hotelu ter primerno kapaciteto ležišč v apartmajih. Na tej lokaciji je predvidena tudi izgradnja vodnega parka.
Cona 3: prostori bivše tovarne Argo v zaledju Marine se namenijo izgradnji hotela kapacitete 200 ležišč, kategorija 5* (ponudba za goste višjega plačilnega razreda). Cona 4: Območje Delamarisa in ladjedelnice se nameni izgradnji hotelskih kapacitet v kategoriji 4-5* s kapaciteto 400 ležišč ter primernim številom apartmajev;.. Cona 5: Športno rekreativna cona nasproti AC Jadranka ter potenci-jani Slovenski jadranski otok sta namenjena izključno športnim programom, sprostitvi ter kopalnemu turizmu.
Cona 6: San Simon (Hoteli Bernardin) bo širil ponudbo s hotelom s 150 ležišči ter primernim številom apartmajev.
Cona 7: Kvadrant pod Belveder-jem, med San Simonom in Krajinskim parkom je rezerviran za hotel z 200 ležišči in gostinsko ponudbo.
ur
Delfin se širi na zahod
A po besedah direktorice Nine Golobje do širitve še dolga, zelo dolga pot,
Kot je znano, je hotel Delfin pred časom odkupil območje nekdanjega veslaškega kluba Izola, Hangarja in teniških igrišč in že dlje časa se ugiba, kaj, predvsem pa kdaj nameravajo tam graditi.
V torek bo odbor za okolje in prostor obravnaval pobudo, da se to območje, imenovano IPA 7, nameni hotelski dejavnosti, kar je bilo sicer pričakovati. A kot nam je povedala direktorica hotela Delfin, Nina Golob, je pot do udejanjenja projekta še zelo, zelo dolga. Sprememba namembnosti in pridobitev gradbenega dovoljenja lahko traja več let, zato so se odločili, da s pripravami začnejo toliko prej. A to je tudi vse, pravi direktorica, kar je trenutno v načrtu. Objekt nekdanjega veslaškega kluba bo tako še nekaj časa ostal na svojem mestu, pa tudi s Hangarjem, pravi, zelo lepo sodelujejo.
AM
vabila^
Gledališče STEPS vabi k vpisu v torek, 15.9.2020 v Kulturnem domu Izola / ob 17.00 uri otroke od 8. do 14. leta starosti in ob 18.00 uri dijake, študente in odrasle. Dodatne informacije - 031/866 837 (Zvonka)
Društvo Plesni studio LAI vabi k vpisu ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan v Kulturni dom Izola (vhod iz Bazoviške ulice). Informacije, urniki, vpis 041/799 513.
Šola plesa "Balerima" vabi k vpisu tečajev plesa za otroke in odrasle. Vaje potekajo v Kulturnem domu Izola ob torkih in četrtkih popoldan. Vpis in informacije 041/403 922 ali 040/ 218 777.
TANGO tečaji v Izoli od 15. semptembra ob 18.00 uri v Kulturnem domu Izola. Vpis in informacije Lucio in Bojana 041/799 590.
Tečaj JOGE, ki ga vodi Dušan Kitič. Tečaj bo potekal v Kulturnem domu Izola, en krat na teden ob ponedeljkih od 19.30 do 21.00 ure od septembra 2020 do junija 2021. Naučili se bomo, kako vključiti jogo v naš vsakdan, povečati gibčnost telesa in izboljšati celotno počutje.
MUi

EN PLAIN AIR / vodja seminarja: akademska slikarka Lara Jeranko Marconi / sobota, 19. september 2020 / Izola, Sončna dvorana / rok prijave: 14. 9. 2020
MEŠANA TEHNIKA V SLIKARSTVU / vodja seminarja: Jasmina Čelan sreda, 9., 16., 23. in 30. september 2020 / Postojna, sejna soba nad knjižnico / rok prijave: 2. 9. 2020
Trajnost se začne na uradih
Petnajst izolskih javnih ustanovje podpisalo Zeleno listino, s katero se zavezujejo k spodbujanju varovanja okolja in trajnosti. Stekleni kozarci bodo zamenjali plastične, pravijo, saj smo prišli do točke, ko je smeti, kljub ločevanju, preprosto preveč.
V sredo so predstavniki 15 izolskih javnih ustanov pristopili k programu »Zelene javne institucije«. Sodelovanje zavezuje javne ustanove in njihove zaposlene k spodbujanju okoljske ozaveščenosti, ponovne uporabe in zaželenega ravnanja z odpadki, ki je osredotočeno na preprečevanje nastajanja odpadkov.
S podpisom Zelene listine so izolske javne ustanove postale nosilke in vzornice trajnostnega razvoja občine.
Ključno vlogo prenosa dobrih praks ravnanja z odpadki in zmanjševanja odpadkov v izolske javne ustanove je prevzela Komunala Izola. Podpisnicam Zelene listine so na včerajšnjem srečanju predstavili potek aktivnosti in usposabljanja, ki jih bodo opravili do začetka evropskega tedna zmanjševanja odpadkov v novembru.
Komunala Izola bo v tem času v ustanovah namestila prepoznavno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. Posredovala bo praktična navodila za ločevanje odpadkov in zmanjševanje količine odpadkov ter zagotovila informativno gradivo o zaželenem ravnanju z odpadki. V vsaki od ustanov bo Komunala Izola opravila pregled odpadkov in predlagane izboljšave.
kov za celotno občino, saj je »nenazadnje več vreden en vzor kot pa ogromno besed. Pri tem imamo v mislih niz malih ukrepov, ki bodo pripeljali do tega, da bo nastajalo vedno manj odpadkov, saj smo že presegli fazo, ko se dela na ločevanju in je treba začeti na zmanjševanju. “
Projekt bi se moral sicer začeti že letošnjega marca, a je znana situacija z virusom časovnico premaknila naprej.
Je pa Metka Magdalena Sori opozorila, da je kljub vsemu pomembno sodelovati. »Urejeno mesto ni samo stvar Komunale, ampak je stvar vseh posameznikov in vsi nenazadnje sodelujemo z javnimi institucijami. “
SZJ, AM
Del usposabljanja, s katerim javne ustanove in tam zaposleni postanejo nosilci trajnostnega razvoja v občini Izola, bodo praktične delavnice o ravnanju z odpadki in ponovni uporabi.
Podpis »Zelene listine« zavezuje podpisnice, med njimi so: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, Mestna knjižnica Izola, Upravna enota Izola, Center za socialno delo južna primor-ska-enota Izola, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov, Center za kulturo šport in prireditve Izola, 5 izolskih krajevnih skupnosti, 3 osnovne šole in vrtec; k izvedbi aktivnosti in ukrepov, s katerimi postajajo vzornice ravnanj in nosilke trajnostnega razvoja v občini Izola.
Kot pravi vodja projekta, Metka Magdalena Šori, gre za to, da se javnim institucijam in njihovim zaposlenim preda vlogo vzorni-
gBfSj.v Lucio&Bojana
041799590
ZGOD VINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Ni vsak sod dober za slane sardone
Sposobnost konzerviranja hrane je bil eden pomembnih mejnikov v razvoju človeštva. Posušeno meso in soljene ribe so ljudem omogočili »pot v neznano«, brez strahu za preživetje, kar je bilo osnova za vse velike migracije na planetu. Za soljenje rib so najprej uporabljali keramično, kasneje pa tudi leseno posodje. Tak način se je ohranil še do pred nekaj desetletji, tudi v Izoli, saj se je tradicionalno soljenje rib konec 19.stol. preselilo iz domačih kleti v novo odprte tovarne in postalo njihov pomemben proizvodni program. Težnja vsake množične proizvodnje pa je zmanjševanje stroškov, tudi s pomočjo standardizacije gradiv in postopkov. To je doletelo tudi lesene sode za slane ribe, ki so jim v tem delu Evrope določili mere, razvidne iz slike. Spodaj so imeli nekaj manjši premer kot zgoraj zato, da so jih lahko postavljali enega nad drugega, tudi po pet sodov v višino. Mere so v centimetrih.
Srečko Gombač
Na njivah Industrija, namesto stanovanj oljke
Občina Izola je tik pred sprejemom najpomembnejšega prostorskega dokumenta, Občinskega prostorskega načrta, ki bo določil, kaj bo kje mogoče in kaj ne, Pripombe je že obravnaval Občinski svet, zdaj seje do njih opredelil tudi župan Danilo Markočič,
Ugotovitev tedna
Izola je postala eno najbolj varnih mest za kolesarje. Gneča v mestu je tolikšna, da ne padeš s kolesa tudi če bi hotel.
Na osnutek dokumenta so pripravljavci dobili več kot 200 pripomb, saj so, za razliko od drugih občin, pripravili le dve javni obravnavi in še to tam, kjer ni bilo prav veliko pripomb. Kljub angažiranju nekaterih svetniških skupin in Civilne iniciative, je v dokumentu marsikaj ostalo zapisano tako, da je ostalo očem kritične javnosti skrito. Zato tudi v Mandraču in ne le na občinski spletni strani, predstavljamo nekaj najpomembnejših odločitev glede bodočih posegov v prostor.
Umik stanovanj nad Jagodjem
Na predlog Civilne iniciative Gibanje za Izolo in nekaterih ostalih pri-pombodajalcev je iz akta povsem umaknjena prvotno predlagana širitev območja za stanovanjsko gradnjo nad naseljem Jagodje v okvirni velikosti 11 hektarjev. Kmetijska zemljišča na tem mestu tako ostajajo nespremenjena po dejanski in po namenski rabi - namenjena so kmetijstvu.
Stavbna zemljišča v kmetijska
Večje območje (pribl. 2 hektarja) na severni strani bolnišnice Izola se iz stavbne namenske rabe spremeni v kmetijsko. Gre za obstoječe oljčne nasade, ki se terasasto spuščajo v smeri proti Kopru, njihova dejanska kmetijska raba pa se s spremembo namenske rabe v kmetijsko trajno obvaruje.
Trajnostni turizem
Številnim zanimivim območjem za razvoj turizma predlog OPN namenja pretežno turistično rabo. V Izoli si ne želimo množičnega turizma, ampak turistično ponudbo, ki bo temeljila na ohranjanju naravnih vrednot, valorizaciji kulturne dediščine in načelih trajnostnega turizma. Občina Izola je v vsakemu primeru zavezana k izvedbi obalne promenade tudi na območjih, ki so danes v zasebni lasti, in od tega ne bo odstopala. Predvsem bi želeli povezati in v promenado vključiti obalo nekdanjega Delamarisa in ladjedelnice ter današnjega avtokampa v povezavi z nekdanjo obalno cesto. Območja, ki so namenjena turizmu so naslednja:
1.	»Ruda« oz. »Merkur« v lasti Gorenjske banke (površine približno 60.000 m2)
2.	Avtokamp Jadranka v zasebni lasti (površine cca. 12.000 m2
3.	Območje nekdanje ladjedelnice v lasti banke DUTB (površine približno 41.000 m2)
4.	območje nekdanjega Delamarisa v pretežni lasti banke Heta (površine približno 40.000 m2)
5.	Območje nekdanje tovarne Argo v pretežni lasti Dutb in Občine Izola , ki je od njih kupila zaščitene objekte nekdanje tovarne. Zemljišče v celoti meri cca. 22.000 m2, trenutno služi kot parkirišče.
6.	območje trikotnika oz. IPA 8 v pretežni lasti Gorenjske banke (površine približno 35.000 m2)
7.	območje IPA 7 v pretežni lasti hotela Delfin in Občine Izola (cca. 23.000 m2)
Širitev gospodarske cone
Za gospodarske dejavnosti in nova delovna mesta v Izoli rabimo nove površine za izolske podjetnike in obrtnike.
Njim je namenjeno območje med tovarno Droge-Kolinske in hitro cesto. Območje se morda nameni tudi za reševanje težav s parkiranjem v mestu. Na tem območju bo zgrajen tudi podaljšek Južne ceste
Pod bolnico zelene površine
Pobočje med Rudo ob vznožju ter bolnišnico na vrhu pobočja, ostaja namenska raba zelenih površin. Na tem mestu se začenja izolski amfiteater, katerega bistvene značilnosti so obdelovalne površine in ohranitev obstoječe tradicionalne razpršene gradnje; novogradnje tukaj niso predvidene.
Kažete v zaščitenem območju
Eden večjih uspehov OPN v pripravi je zagotovo skupni imenovalec, do katerega je občina prišla na področju umeščanja in oblikovanja pomožnih kmetijskih objektov v območjih varovane kulturne krajine. Do določil, zapisanih v stališčih in povzetih v predlog akta, je prišlo po številnih soočenjih na podlagi pripomb in predlogov, predvsem Civilne iniciative za ohranjanje kmetijstva v Izoli ter med občino in Zavodom za varstvo kulturne dediščine, vse skladno z veljavno zakonodajo s področja kmetijstva. To pomeni, da bodo pravila za umeščanje novih pomožnih kmetijskih objektov (kažet) veliko bolj jasna kot do sedaj.
Vinogradi ostajajo
Na območju med Južno in hitro cesto se ohranja kmetijska namenska raba, ki zajema 43 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Šport, rekreacija in prosti čas
V novi, več kot 25 hektarjev veliki športno-rekreacijski coni, ki se razteza od krožišča pri bencinskem servisu pri lokomotivi pa vse do Rude (sedanji Merkur) in naprej po nekdanji obalni cesti vse do Moleta, so predvidene površine za kakovostno preživljanje prostega časa, rekreacijo in nove športne objekte, tako odprtega (zunanja športna igrišča in trim steze, nove plažne in parkovne površine) kot pokritega značaja (rezerviran je prostor za pokrite športne objekte, ki se bodo gradili v prihodnje). V to območje spada tudi sedanji avtokamp Jadranka, kjer si občina želi urediti novo javno plažo in kakovostnejše vsebine, za obiskovalce.
Skrb za Izolsko zaledje
Na podeželskem območju je pomembno ohranjanje značilne kulturne krajine in kmetijstva, ki še naprej ostaja glavni poudarek pri prizadevanjih občine. Vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstvo in zele-njadarstvo ostajajo pomembne dejavnosti na izolskem podeželju.
Zaradi smiselne zaokrožitve že obstoječih naselij se manjše razširitve stavbnih zemljišč predvidijo na Maliji (pribl. 25 gradbenih parcel) in v Kortah (pribl. 20 gradbenih parcel). Nožed, Šared, Baredi, Cetore, Medoši in ostali zaselki in naselja ostajajo v obstoječem obsegu in tam širitve stavbnih zemljišč niso predvidene.
Zapiranje in odpiranje OPN
V času od pričetka izdelave OPN se je prostorska zakonodaja spremenila. Občina Izola ima zato že pripravljene nekatere strokovne podlage za pripravo sprememb novega OPN, ki jih bo začela vnašati takoj po sprejetju slednjega. Poleg številnih vprašanj v zvezi s takoimenova-nimi razvojnimi programi (moteli, kmečki turizem, vinska klet itd.), je bila glavna pripomba na javnih razpravah in tudi v postopku dajanja pripomb umeščanje novih kmetij. Na seji Občinskega sveta je župan javno obljubil, da bodo OPN začeli popravljati takoj po njegovem sprejemu in uveljavitvi ter se takrat odločali o kmetijah na podeželju.
Szj/ur
Teden sredozemske obale
V torek, 15. septembra se v Izoli začenja Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je del slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in predsedovanja Jadransko-jonski pobudi (JJP). Slovenija je predsedovanje prevzela 1. junija 2020, zaključila pa ga bo s skupno ministrsko konferenco in letnim forumom EUSAIR maja 2021, ko bo podpisana tudi izolska deklaracija o sodelovanju med državami EUSAIR in JJP. Številni dogodki se bodo zaradi trenutnih razmer zgodili preko spleta, nekaj posvetov bo izvedenih tudi v tradicionalni obliki na slovenski obali. Med njimi Predstavitev pomorskega prostorskega načrta Slovenije ter dogodek Mladi, voda in EUSAIR.
Prihajajo novi lastniki
Prodaja nepremičnin v starem delu mesta je v tem mandatu postala zelo priljubljena poteza občinskega vodstva in tako bo v sredo 30. septembra Občina Izola na javni dražbi prodajala nova 4 stanovanja v mestnem jedru. Glede na to, da te prodaje običajno niso deležne posebne publicitete in ker imajo v treh primerih predkupno pravico drugi etažni lastniki predstavljamo tokratno “ponudbo”.
1. Stanovanje na naslovu Veliki trg 7 v izmeri 57,8 m2 v dvostanovanjskem objektu. Stanovanje se nahaja v prvem in drugem nadstropju s kletjo v pritličju. Stanovanje je bivalno, obnovljeno pred časom, vendar potrebno delne obnove. Izklicna cena je 145.000,00 EUR
2. Stanovanje na naslovu Skladiščna ulica 4 v Izoli v izmeri 45,60 m2 v večstanovanjskem objektu. Stanovanje se nahaja v drugem nadstropju, je bivalno, vendar potrebno delne obnove. Izklicna cena je 125.000,00 EUR.
3. Stanovanje na naslovu Ljubljanska ulica 13 v Izoli v izmeri 50,20 m2 v dvostanovanjskem objektu. Stanovanje se nahaja v drugem nadstropju, v slabem stanju, nebivalno in potrebno celovite obnove. Izklicna cena 100.000,00 EUR.
4. Stanovanje na naslovu Gregorčičeva ulica 62 v Izoli v izmeri 52,90 m2 v štiristanovanj-skem objektu.
Stanovanje se nahaja v mansardi objekta in se prodaja brez sanitarij, ki jih bo potrebno naknadno urediti. Stanovanje je potrebno celovite obnove. Izklicna cena 80.000,00 EUR,
Ni sreče ali vztrajanje do konca
Ni povsem jasno, kdo vztraja z avtomatiziranimi zapornicami pred Verdijevo ulico in vstopom na plažo pri svetilniku. Že pred leti so za postavitev dvižnih stožcev porabili kar nekaj denarja in nato še dodatno za nenehno servisiranje. Potem so se stožcem potiho odrekli, ampak niso dolgo vzdržali in letos smo namesto stožcev dobili verižne zapore. Pa sta se kmalu, skoraj istočasno, pokvarili obe in je bila veriga na eni strani dvignjena, na drugi pa ne. In spet imajo serviserji delo. Ni kaj, vztrajnosti odločevalcem ne manjka.
KAPUČINO
HHESBBI
Rokometaši v sezono s porazom
Balinanje
3. SNL-zahod
Rezultati 4. kroga
Tinex Šenčur - Sava Kranj 6 : O Svoboda Ljubljana - Šobec Lesce 5 :1 Arol Škofja Loka - Postojna 1 : 1 Elta Izola - Farna Vipava 1 : 2 Zagorje - Brinje Grosuplje 3 : 3 Žiri - TKK Tolmin 0 : 2 Ilirija 1911 - Adria 2 : 1
Elta Izola - Farna Vipava 1: 2
Izola (Mestni stadion Izola), gledalcev 45
Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Maslič Aleksander, Žitko Jure, Štromajer Jaka (69' - Ahmetovič Adnan), Požrl Rok, Rodica Tomaž (79' - Pletikos Chris), Čava-lič Amir (79' - Terčič Andrej), Nardin Kevin (69' - Kalizan Matija), Mingotti Lucas (79' - Matoše-vič Patrik), Hadžič Damir. Trene-r: Igor Božič
Strelci: Rodica Tomaž -(1:0-26'), Tutuš Branko -(1:1- 55'), Neškovič Jani -(1:2- 65’)
Rokomet
Začetek s porazom
Butan plin Izola - Rokometni klub Maribor Branik 25:31 (12:16)
Butan plin Izola: Alessio (V), Jurič 2, Smej, Nikolič 4, Stopar 2, Postogna (V), Kocjančič (V), Poberaj 6, Velkavrh 8, Potočnik, Demšar 1, Mijatovič, Orbanič, Novak in Konig 1.
Jadranje
Taia 2 S Vtfhite Goose obranila naslov
V	letošnjem letu je bilo ORG državno prvenstvo prvič razdeljeno v dva dela. Prvi del je potekal 20. in 21. junija v Porotoržu v okviru regate Skipper cup v organizaciji JK Pocodebon, zaključni del pa zadnji vikend avgusta v Izoli kot Pokal VAL Navtike v organizaciji ŠD GoSailing.
V	prvem delu prvenstva je bilo razpisanih šest tehničnih plovov, v zaključnem delu pa trije tehnični in en navigacijski plov.
V junijskem delu prvenstva v Portorožu je organizator v pretežno rahlih vetrovih izpeljal pet plovov. V bistveno bolj vetrovnem avgustovskem nadaljevanju v Izoli so bili v soboto odjadrani trije tehnični plovi, navigacijski, predviden za nedeljo, pa je bil zaradi nevihtnega vremena najprej preložen na popoldne in nato odpovedan.
Osem od predvidenih desetih plovov je bilo torej uspešno končanih, za končni rezultat pa je štelo sedem najboljših. Taia 2 & White Goose z Goranom Djord-jevičem je obranila lasnki naziv državnih prvakov. Precej tesno ji je sledila One more time z Željkom Perovičem, nato pa je boj za zmago izgubila s sedmim mestom v sedmem plovu, ko je imela že diskvalifikacijo zaradi prehitrega starta v 1. plovu. Le točko več od One more time je zbrala posadka jadrnice Generali s Samom Žvanom. Oba bi lahko krepko premešala rezultate, če bi bila izvedena še navigacijska regata, saj bi v tem primeru jadrnice lahko odbile dva naj slabša rezultata (One more time sedmo mesto in Generali šesto iz 5. plo-va).
Vreme je na koncu odločilo in prvenstvo je bilo končano z osmi plovi in enim odbitkom. Udeležilo se ga je skupaj 17 jadrnic, ki so bile razdeljene v tri razrede po GPH.
Zmagovalci po razredih: Taia 2 & White Goose, Arya 415, Goran Djordjevič (razred A), Joy, J-99, Vladimir Borštner (razred B), Pa-lada, Elan Express, Emil Jerkovič (razred C).
Po daljšem premoru so se minuli vikend začele ržavne lige mladih. Najprej so na igrišča stopili mladi do 18 let ekipno. Prvo letošnje tekmovanje je po novem sistemu iger vsak z vsakim tri ekipe gostil BK Korte. Zaradi slabega vremena je tekmovanje potekalo v balinarski dvorani na Markovcu v Kopru. Zmagala je združena ekipa Pliskovice in Skale Sežana, pred mladinkami iz Pivke in mladinkami ŠB Korte-Izola.
S tekmovanjem ta vikend so začeli tudi dečki in deklice do 14 let. Prvo letošnje tekmovanje v tej kategoriji je po novem sistemu s tremi ekipami gostil BK Korte. Lepo sončno vreme je na balinišče v Kortah povabilo na ogled veliko gledalcev predvsem staršev in starih staršev.
Zmagala je združena ekipa treh klubov (Idrija, Žiri, Cerknica) Notranjska pred domačini ŠB Korte Izola in Krim Zmajčki iz Ljubljane.
Žensko balinanje
Vabilo
V Izoli imamo dve ženski balinarski ekipi Jadran Izola in Jagodje Izola. V obeh klubih, ki skupaj treniramo smo dekleta, ki imamo rade zmerno rekreacijo, veselo druženje, veliko smeha in zabave po treningih in tudi tekmah. V prejšnjem tednu se je začelo ligaško tekmovanje pri obalni balinarski zvezi, v katerem tekmujemo 7 ekip iz Izole, Kopra, Pirana, Pobegov, Čežarjev. Žreb je namenil, da se prav v prvem krogu pomerimo balinarke Jadrana in Jagodja. Zmagale smo sicer balinarke Jadrana, pa to pravzaprav niti ni tako pomembno, pomembno je, da smo se imele zelo lepo, da smo se zabavale nasmejale, kar je bistvo našega druženja pri balinanju.
Če si želite koristne, zmerne rekreacije, s polno pozitivne energije, če si želite pobliže spoznati s to zanimivo in za vse starosti primerno športno aktivnostjo, se nam pridružite vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. In 10. Uro zjutraj na balinišču v Arigoni Izola.
Z veseljem vas pričakujemo, ne bo
vam žal.
Sandra Grbec
ŠPOBinfl ŠOLA (TlflESTRAL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE od Z do 6 LET
- »UPAJ S 5^1*3 let
PRIČETEK VADBE V SEPTEMBRU

ŽGNSKI n ROKOMETNI
PALLAMANO
FEMMINILE
IP
INFO:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič)
SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM
Ekipa RD Butan plin Izola 020/2021
O poročilih in ladonji
[najavo v etru] „ Poročila. Na vrsti je rubrika Narava." Ste po radiu ali na televiziji že kdaj slišali tako najavo? Verjetno ne, so nam pa zato dobro znane rubrike Politika, Kultura, Šport, Vreme...
Pod ladonjo smo govorili o tem, kako so drevesa v mestu za marsikoga edina narava, s katero ima stik. Pa se nam zdi tako samoumevna, da o tem sploh ne govorimo, niti ne pišemo. Vsaj ne redno, tako kot o kulturi. V našem mestu imamo precej kulture (čeprav letos malo manj in čeprav vedno jamramo, da jo je premalo) - imamo celo seznam kulturnih in športnih prireditev, pa center za... Kaj pa 'naravne' prireditve? Morda so bili torki pod ladonjo ena takih, morda celo edini 'naravni' javni dogodek, ki se ga lahko ljudje udeležijo. To pomanjkanje se čuti med ljudmi in v njihovem načinu življenja.
Če se vrnemo k rubriki Narava. Kako bi lahko bila slišat? Na primer: 'Danes je morje v Izoli naplavilo veliko število praznih lupin leščurjev. Le-ščurji v Sredozemlju množično umirajo, saj... Avokado na vrtu hiše na Smrekarjevi je v zadnjih dveh letih zrasel še za dva metra in... Drevesa velikega pajesena v parku Arrigoni te dni obilno plodijo s čimer se še veča možnost, da se ta agresivna tujerodna vrsta širi na naše zelene površine. Informacije o morebitnih ukrepih nam do zaključka redakcije ni uspelo pridobiti. Morje pri Belih skalah je še vedno zelo obiskano, sidranje pa uničuje podvodne travnike in s tem morsko biodiverziteto. Občinski svetniki so se seznanili s predlagano gradnjo novega krožišča na Prešernovi cesti, ki predvideva posek štirih pinij, za dodatnih osem pa še ni gotovo, ali se bodo ohranile. Usklajevanje z naravovarstveniki poteka že več let, odločitev pa ni bila sprejeta, saj še vedno ni jasno, ali bo možno poseg v prostor izvesti brez uničujočega vpliva na drevored.
O morebitnem razmisleku glede smiselnosti gradnje na seji žal ni bilo govora. Turisti tudi v septembrskih dneh uživajo v senci košatih dreves parka pri svetilniku. Udeleženci zadnjega torkovega druženja pod ladonjo so se seznanili z idejo o pozidavi, ki so jo predstavniki občine predstavili v letu 2000 in ki bi pomenila tudi pozidavo dela parka in domovanja ladonje. Tudi tokratno druženje je bilo živahno in čeprav zadnje, so se ga nekateri udeležili prvič - tokrat je bilo več domačinov.
Ali poslušate poročila? Jaz jih ujamem le kdaj na radiu v avtomobilu. In vedno se sprašujem, zakaj narava nima svoje rubrike. Zavedam so, da nam pri poročilih praviloma postrežejo s tistim, kar nas bi moralo zanimati (ali zamotiti). Kaj zanima vas? Je res to, kaj počne neki predsednik neke države čez lužo bolj pomembno od tega, kako gre našemu morju, slovenskim gozdovom, kako zaradi gradnje kolesarskih poti po vsej deželi sekajo drevesa, kako naši politiki spreminjajo naravovarstveno zakonodajo? Kaj smo res čisto pozabili, da je Narava osnova življenja in da je nujno, da se zanimamo zanjo in o njej tudi poročamo in razpravljamo? Ter nenazadnje, da ji preko svojih odločitev in ravnanja izkažemo spoštovanje, saj bomo le tako lahko kot vrsta preživeli.
V torek, 22. septembra bo enakonočje in takrat se bomo (ob 18. uri) pod ladonjo srečali še enkrat - da se ji zahvalimo in se skupaj pogovorimo o tem, kako bi lahko v prid narave in sobivanje z njo delovali tudi v prihodnje. Vabljeni!
Tina Trampuš
Koncert za praznik
V	torek, 15. Septembra bo v parku Pietro Coppo ob 1930 začel koncert v počastitev praznika vrnitve Primorske k matični domovini. Nastopila bo Marjetka Popovski s skupino v naslednji sestavi:
Marjetka Popovski - vokal, kitara / Miran Pečenik in Marko Petelin -harmonika / Savo Kralj - bobni, kitara / Gorast Radojevič - bas / Igor Rojc - recitator / Pevke Cvet v laseh
Tito je prišel v Arrigoni
V	letnem kinu Arrigoni so se v soboto, po vseh varnostnih predpisih zbrali obiskovalci, prijatelji in simpatizerji članov KD Tito Izola, ki letos obeležuje 15.let neprekinjenega delovanja.
S spominskimi obeležji in dogodki se člani društva skupaj s predsednikom Jadranom Pojetom udeležujejo tudi številnih borčevskih proslav, komemoracij, brigadirskih srečanj, organizirajo pa tudi svoje dogodke. Zelo lepo ohranjajo tudi spominsko sobo Tita v Koprski ulici, ki je zelo dobro obiskana. Društvo se povezuje in vzdržuje tudi prijateljske odnose s sosednjimi hrvaškimi društvi iz Poreča, Grožnjana, Pazina, Labina, Fažane, Plovanije...vse iz istrske županije.
Svojo 15-letnico delovanja so s pomočjo CKŠP Izola obeležili s celovečernim dvournim koncertom, ki ga je vodila pevka in letošnja ambasadorka Izole 2020, Marjetka Popovski, ki je hkrati tudi prepevala in navduševala publiko in obiskovalce skupaj s svojo pevsko in glasbeno skupino MaryPop. Slišala se je slovenska ljudska in borbena, partizanska pesem, pa tudi nekatere pesmi iz preteklega obdobja, ki jih je publika sprejemala s prepevanjem in navdušenim ploskanjem. V programu sta sodelovala tudi recitatorja Dare Brezavšek in Igor Rojc, mladi duet Ema in Žiga ter Enes Kurtovič - Čupo.
Na prireditvi so podelili priznanja in zahvale zaslužnim posameznikom, ki so jih prejeli: Danila Ružnič, Mladen Knez, pevke skupine Cvet v laseh in Marjetka Popovski. KD Tito pa je prejelo tudi priznanje, ki jim ga je podelila izolska SD.
Društvo Tito se zahvaljuje vsem, ki so prireditev obiskali, prišli tudi iz drugih krajev in so lahko skupaj obeležili 15 let delovanja. Zahvala pa gre tudi Občini Izola, Komunali Izola in CKŠP Izola za sponzorstvo.
K.D.
Razgiban pomladni veter Cirila Kosmača
V letošnjem letu je, na dvojni jubilej pisatelja Cirila Kosmača, izšla knjiga Lovim pomladni veter v kateri je zbranih do sedaj v knjigi še neobjavljenih 33 novel, ki jih je ta veliki pisatelj objavljal v časopisih in revijah v obdobju treh desetletji, od zgodnjih tridesetih do petdesetih dvajsetega stoletja,.
In čeprav gre ob dvojnem jubileju tako imanentnega pisatelja, tj. 110 let od rojstva in 40 let od smrti, skorajda pričakovati kakšen ponatis njegovih del, je dotičnodelo nastalo bolj kot ne po naključju.
Andraž Gombač je pri Mladinski knjigi namreč naletel na izdan album o Cirilu Kosmaču, kjer je bil tudi članek pisateljeve hčere Nanče Kosmač Kogej-le ta je pri Gombaču vzbudil zanimanje, zato jo je prosil za intervju, ki ga je sprva odklonila. Po krajšem pogovoru, ki sta ga imela na nekem srečanju je vendarle pristala na intervju o svojem očetu. Kmalu za tem, je Gombač prišel do doktorske dizertacije Helge Glušič, ene večjih poznavalk del Cirila Kosmača, in sicer Pripovedna proza Cirila Kosmača v kateri naleti na dela za katera še ni slišal. Čeprav je sprva želel zbrati Kosmačeva dela in jih kronološko razvrstiti, se je del, ki so bila zbrana po raznih časopisih in revijah nabralo toliko, da sta se na koncu skupaj z Nančo Kosmač Kogej odločila, da izdata v knjigi pisateljeva neobjavljena dela. In nastala je kronologija, ampak ne pisateljevega dela, pač pa kronologija njega in Primorcev v predvojnem, medvojnem in povojnem obdobju. In ko sta urejala to obsežno delo sta ugotovila, da je pravzaprav knjiga v taki obliki dandanes še posebno aktualna.
Kosmač kot obsojeni Tigrovec
Da pa je Kosmačev v knjigah neobjavljen opus tako obsežen in aktualen je pravzaprav skoraj logična posledica življenja, ki ga je živel. Ko se je začela 1. svetovna vojna (1914) je bil star štiri leta in že v najstniških letih je izgubil mater. Ker je bil oče človek upora in ker je videl in doživel fašistično oblast, se je kmalu pridružil organizacij TIGR. Bil je celo med obtoženimi na prvem tržaškem procesu (1. do 5. septembra 1930) vendar zaradi mladoletnosti izpuščen, kljub temu pa mu je sodišče naložilo dve leti strogega nadzora. Seveda se temu ni uklonil in je zbežal, najprej v Ljubljano, kjer je sodeloval z različnimi organizacijami in časopisi, nato v tujino.
ff $
y n
Po vojni je postal urednik partizanskega glasila Slovenski poročevalec, ilustriranega tednika Tovariš ter dramaturg pri Triglav film. Po tem se preseli v Portorož (pod Be-lokriško cesto) in se kot svobodni književnik posveti literarnemu ustvarjanju in prevajanju.
Iz zbranih besedil je več kot očitno, da Kosmač jemlje snov iz resničnega življenja. Morda res spremeni imena ali pa on v njih postane ona in obratno, vendar so dogodki v njih, doživetja, občutja povsem stvarni. In tu je čar njegovega dela, navdih je našel v resničnem življenju. Ali z besedami tega velikana slovenske književnosti: »Kaj naj piše pisatelj? Ničesar drugega kot življenja.«
Jan Bednarik
Sicer pa je svoj beg v Jugoslavijo v pismu opisal kot najhujše obdobje življenja, bil je v strašnem pomanjkanju, spal pod cerkvenimi oboki, tako raztrgan, da si niti v mesto ni upal. Končno se stanje malce izboljša, ko ga v Ljubljani medse sprejmejo člani kulturnega krožka Penati, (iz latinske besede penates, hišni bog-imeli so se za tiste, ki čuvajo kulturno izročilo) z Otonom Župančičem načelu. Prav v tem obdobju je Josipu Vidmarju Ivo Grohar priporočil knjigo nekega mladega emigranta (govora je seveda o Kosmaču) in sicer delo Hiša št. 14, ki govori o neki stavbi v Trstu, ekvivalentu naši cukrarni. In čeprav se je Vidmar le mukoma lotil branja tega dela, je že po prvi strani ugotovil, da ima pred seboj delo izjemnega pisca.
Iz Londona k partizanom
Kakorkoli, iz Ljubljane je odšel v tujino, najprej v Pariz, kjer se je učil ruskega, španskega in angleškega jezika, da bi lahko bral literarna dela v izvirnikih. Tam, na levem bregu se je zbirala takratna pisateljska in slikarska smetana s katerimi je prihajal redno v stik. Po Pariški avanturi se je za dve leti preselil v London, kjer je med drugim delal tudi za BBC in pripravljal slovenske oddaje.
Seveda tudi pot v London ni bila enostavna, vendarle je bil s strani italijanskih oblasti iskan kot terorist zaradi česar je moral s tihotapci prebežati čez Pireneje v Španijo, od tam v Lizbono in šele nato v London. V tem obdobju je bila vojna že v polnem razmahu. Tako se pridruži partizanskemu odporu in leta 1944 se vrne v domovino.
Kdo je Branislava Sušnik?
Jutri, v petek 11.9. ob 20:00, bodo v galeriji Plač Izolanov v Ljubljanski ulici 32 predstavili projekt BIVALIŠČA BRANISLAVE SUŠNIK/MORA-DAS DE BRANISLAVA SUŠNIK. Sledila bo projekcija dokumentarnega filma HIŠA MED VODAMI avtorice Henrike von Dewitz
O Branislavi Sušnik, tudi na presenečenje Francisca Tomsicha, ki je sodeloval pri njenem odkrivanju v domači deželi, med Slovenci ni posebej znana, čeprav gre za vrhunsko antropologinjo, ki je v Paragvaju in sosednjih južnoameriških državah izredno cenjena. Letos mineva 100 let od njenega rojstva in zato je končno deležna simpozijev in predstavitev, ki bi si jih že zdavnaj zaslužila.
Dr. Branislava Sušnik je spadala v skupino t. i. zamolčanih izseljenskih znanstvenikov oziroma znanstvenic, čeprav se ni nikoli politično kompromitirala. Ožigosalo jo je že to, da se je po drugi svetovni vojni izselila iz Slovenije. Niti dejstvo, da je spadala med najplodnejše slovenske antropologe (etnologe), saj je napisala skoraj 80 del, to je člankov, največ pa knjig, ni pomagalo, da bi o njej v Sloveniji začeli pisati pred devetdesetimi. Pravzaprav jo je slovenski javnosti predstavila šele dr. Irene Mislej-Križaj (1990),
V Sloveniji sta izšli njeni deli Med Indijanci Lengua in Totemizem in šamanizem pri Čamokokih. Za življenjsko delo, ki obsega več kot 70 etnoloških razprav in člankov, je prejela leta 1992 paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti in bila posmrtno odlikovana za znanstveni
prispevek k paragvajski identiteti. Knjigo o njej bosta predstavila Barbara Pregelj (založba Maline) in naš so-krajan, prevajalec in slikar Francisco Tomsich.
Več o tej izjemni ženski, ki je obvladala kar osem jezikov domorodcev, indiosov in opravila izjemno atntro-pološko delo bomo več izvedeli tudi iz filma Henrike von Devvitz, ki bo sledil predstavitvi.
10.9.	četrtek
18.30	Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA
Dragan Velikič: Preiskovalec
Človeka, hočeš nočeš, določa njegova preteklost, družbena in intimna. Preteklost pa je zapisana v našem spominu, ki je včasih nadvse živ, drugič potlačeno rešetast. Spominski drobci, ki jih je v svoj avtobiografski roman Preiskovalec zabeležil vileniški nagrajenec Dragan Velikič, nadvse plastično in pogumno izrisujejo ne le vznemirljivi lik njegove dominantne matere, temveč tudi družbeno dogajanje in življenje v domicilnem Pulju in širše. Neizprosna pripoved se skozi intimne zgodbe razpira v kritične filozofske, sociološke, psihološke, zgodovinske razmisleke. Noj pač ne more več tiščati glave v pesku, zmanjkuje mu zraka, čas je za soočenje. Preiskovalec raziskuje tudi za nas, obogati z uvidi, ki kljub svoji teži razbremenijo! »Zapah je padel.«
20.00	Letni kino Arrigoni
Primorski poletni festival Gledališke predstava Točno opoldne, komedija
20.30	Ljubljanska ulica
POLETJE PRI ŠPINI Anb0t
11. 9. petek
20.00	Galerija Plač Izolanov
Predstavitev knjige in filma o Branislavi SuŠllik
20.00	park Pietro Coppo
Koncerti v parku DJ LOVRO
20.00	Letni kino Arrigoni
Festival ISOLA in MUSIČA 2020
Koncert Renato Chicco & Big band RTVS
Renato Chicco - orgle Hammond / Bruno Domiter - bobni / Lojze Kranjčan -dirigent Big band RTVS
12.9.	sobota
18.00	park Pietro Coppo
predstave za otroke: Majcena Pravljica
Klarisa Jovanovič in Luka Rupert
20.00	park Pietro Coppo
Koncerti v parku Skupina Prizma
20.00	Letni kino Arrigoni
Narodno Osvobodilna Fronta
Jani Kovačič, Vlado Poredoš, Primož R. Siter, Mef in NOB
večer avtorskih pesmi upora in iskrivih misli
Revolucija / Položnice / Nosil bom rdečo zvezdo / Svoboda
13.9.	nedelja
20.00	park Pietro Coppo
Koncerti v parku Semikanta
15.9.	torek
19.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku PopOVSki&band
HBBEHRBHHHHHBHHHHHHHI
19.00	Mestna knjižnica Izola predstavitev monografije in predavanje
dr. Egona Pelikana: Tone Kralj in prostor meje
V tej slikovno bogati monografiji nam zgodovinar dr. Egon Pelikan predstavi pomen slikarja Toneta Kralja, ki je v sodelovanju s tajno krščanskosocialno organizacijo primorske duhovščine in nacionalno zavednih intelektualcev uresničil projekt poslikav cerkva v obmejnem prostoru od Svetih Višarij do Trsta, na katerih, je s »prikrito« simboliko krepil slovenski nacionalni duh in izražal svoje videnje takratnega dogajanja.
19.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku DUO ArltmljS
Palači Gravisi Buttorai, Galerija Loža in Galerija Pokrajinskega muzeja Koper ter
Galerija Insula in Palača Manzioli Izola
Petek 18.9.
Razstava ob 35. obletnici umetnikove smrti
GRESTE DEQUEL
(1923-1985)
spominska razstava
Galerija Plač Izolanov
razstava
Otočje
Francisco Tomsich + kud Boja
GalerijaAlga
razstava
Živa Agrež: Svetloba in barve Toskane
Galerija Insula
razstava
ANDREJ PAVLIČ "Kaotičnost realnega"
Sončna dvorana
skupinska razstava
TO Sl Tl
Razstavljajo: Vanja Stojanovič, Neli Paspalj, Marina Kocijančič, Tanja Petelin, Sara Barut in Gregor Ravnik
Razstava bo na ogled v Sončni dvorani do 13.9.2020.
Urnik: sreda, četrtek, petek, sobota 10.00-12.00 (prazniki zaprto)
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
RAZSTAVE V KNJIŽNICI
Razstava BRIVCI IN FRIZERJI ki sta jo postavila Janez in Marija Janežič.; razstava 20 LET USTVARJANJA V IZOLI - ATEUE KERAMIKE SNEŽIČA KRAJNC, ki jo je pripravila Snežiča Krajnc.; razstava slik PLAMEN, ki jo je pripravila akademska slikarka Taja Zven Ivančič ; razstava fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE, ki jo je pripravila jo je Špela Pahor in razstava fotografij, ki sojo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: Irena Čarman (Prehodi), Barbara Cassermann (Pustne šeme), Tatjana Brankovič (Zgodba iz ša-vrin-skega travnika).
%
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni	n PJ
Izola - Isola	■ U» !
Park Pietro Coppo
20.00
H. 9. - DJ Lovro
12.9.	- skupina Prizma
13.9.	- Klapa Semibanta
19.30
Marjetka Popovski & band -15.9.
Duo Aritmija -16.9. Blaž Gantar -17.9.
n Ttmm
f^g)o ©o ®J) S@o^XD y £ '
Narodno Osuofiodilna^Fronta
Jani Kouačič, Ulado Poredoš,Zrimož R. Siter, Mejam NOB
q uečer autorskih^pesmi upora in w jskriuih misli p «	^
N -^R e ub I u c i j aT/iTPto I o ž n i c e / Nosil tiomlrdečo
- zuezdo^oobodaV^L	—
12.9. ob 20.00

Rezervacija vstopnic:
Tajništvo CKŠP Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola, 070/894-788 Predprodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (gsm: 051 394 133, m: galerija®center-izola.si)
Urnik galerije : ponedeljek - petek: 17.00. -19.00;
Sobote, nedelja in prazniki: zaprto
Prodaja vstopnic na prizorišču eno uro pred dogodkom.
V četrtek so pri špini gostili izvrstno ekipo glasbenikov, ki v svoji ožji, tričlanski ekipi nosijo ime SaGaDuDab, pridružili pa so se jim še trije glasbeniki, ki so si za to priložnost nadeli ime Sineš, tako da smo jih najavili kot Sagadudab feat. Sineš.
Pa najprej pojasnimo, kaj in kdo se sploh skriva za temi imeni. SaGaDuDaB so trije vrhunski glasbeni ustvarjalci z mednarodnimi referencami. Trobentač Domen Gracej, saksofonist Danijel Lauko in kla-viaturist Jean Markič kot trio igrajo zmes elektronike in akustičnih instrumentov, vkomponiranih v različne moderne plesne ritme. Kot trio bi lahko nastopili v vsakem malem klubu ali celo v Gavioliju. Ko pa so se jim pridružili še trije glasbeniki, kitaris, basist in bobnar pa so postali prava koncertna skupina, zrela za tudi največje slovenske odre. Slišali smo izvrstno muziciranje glasbenikov, ki so imeli vsega eno daljšo skupno vajo pred nastopom a tega ni bilo občutiti. Skratka, bilo je vrhunsko in zanimivo.
Danes, četrtek. IB.september ob 20.30
AllbOt fit. Aldo Kumar
Skupina Anbot so: Aldo Kumar, harmonika / Peter Jakša, tamburica, kitara / Peter Jud, violina /Nino de Gleria, bas, čelo / Janez Pirc, kahon, perkusije / Peter Beltram, flavta / Iztok Smeh, klarinet / Tomislav Čizmič, vokal / Janez Vlaj, violina / Rudi Štravs, bas kitara / Miran Mohar, orglice, tolkala
Anbot je glasbena skupina, ki jo vodi skladatelj Aldo Kumar. Združuje glasbenike različnih glasbenih znanj in predvsem pestrih profesionalnih poslanstev, ki z veliko predanostjo in malo glasbenih šol soustvarjajo za današnji čas redko slišano kombinacijo glasbe. V repertoarju ansambla Anbot najdemo pesmi balkanskih narodov (Makedonija, Bolgarija, Romunija), prisluhnemo lahko kar nekaj klezmerjem, to je na glasbi, ki izhaja iz židovske tradicije in jo najdemo v deželah vzhodne Evrope. Slišati je mogoče tudi italijanske filmske teme (Fellini -Amarcord), irske in francoske ljudske motive, stare latino hite in mnoge druge pesmi, ki s svojimi melodičnimi impulzi budijo nostalgijo in slikajo pokrajino časa, v katerem je živa glasba ljudi še povezovala s toplino svoje izraznosti.
Žal pa so tudi tokrat vsi sedeži že zasedeni in zamudniki si boste lahko nastop ogledali na drago.mislej Facebook.
O rest e prihaja domov
Greste Dequel se je rodil 17. 8.1923 v Kopru. Že v najstniških letih je začel risati in izkazal svoj likovni talent. Zelo mlad je med drugo svetovno vojno sodeloval v narodnoosvobodilnem boju kot pripadnik Brigade Garibaldi. Po vojni je od jugoslovanske države prejel državno donacijo študija na novi Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je doštudiral pri profesorju Frančišku Smerduju. S sošolcem Jožetom Pohlenom sta prispevala k realizaciji monumentalnega Smerdujevega kipa Franceta Prešerna, postavljenim leta 1952 v Kranju. Po študiju se je leta 1951 vrnil v rodni Koper in se leta 1956 preselil v Italijo. Leta 1959 se je preselil v Rim, kjer je prišel v stik in prijateljeval z različnimi umetniki, intelektualci, pa tudi meceni, ki so precej vplivali na potek njegovega življenja. Delal je tudi drugod po Evropi in bil leta 1980 predavatelj na Iowa University v ZDA. Umrl je 24. 3.1985, pokopan je v Trstu.
Spominska razstava Greste Dequel (1923-1985) nastaja v soorganizaci-ji Italijanske skupnosti Santorio Santorio iz Kopra, Obalnih galeri Piran, Društva likovnih umetnikov Insula Izola, Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in Pokrajinskega muzeja Koper.
Razstava bo, z otvoritvijo 18. septembra 2020, postavljena v petih razstaviščih, na treh lokacijah v Kopru in dveh v Izoli. Razstava v Galeriji Insula v Izoli je posvečena kipu Solidarnost (foto zgoraj), največji javni skulpturi v tem mestu, ki ima pred svojo dokončno namestitvijo, leta 1992, v parku pred izolskim pokopališčem za seboj dolgo odisejado. Razstavljen bo tudi cikel slikarskih del avtorjevega zadnjega obdobja.
Razstava v izolski Palači Manzioli pa postavlja pred gledalce serijo podob, slikovnih del, posvečeno živalim. Svojo ljubezen do živali, ki jo je delil z življenjsko partnerico Lio, je upodobil v obsežni seriji slikovnih in
25. maja 1946 je Oreste Dequel predal Josipu Brozu Titu štafetno palico v imenu mladih s svobodnega tržaškega ozemlja
Priznanja upokojencem
Društvo letošnji rojstni dan, 28. po vrsti praznuje žal brez vseh članic in članov, 355 nas je. ki so se običajno zbrali na junijskem druženju na terasi gostišča Jasne.
Ker pa so bila priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) že stiskana in pripravljena za podelitev še pred korono, je upravni odbor v razširjeni zasedbi skupaj z nadzornim odborom in povabljenimi gosti izpeljal podelitev priznanj in krajši kulturni program, v katerem so zapeli fantje in možje iz MPZ Delfin.
Tako se je odvila 4. seja upravnega odbora 26. avgusta na terasi gostišča ob upoštevanju vseh pravil varovanja pred korono in ob prisotnosti župana, predstavnic občine in krajevne skupnosti, predsednika pokrajinske zveze DU, že omenjenega zbora in seveda prejemnikov priznanj.
Veliko plaketo ZDUS za delo v društvu od leta 1994 na vseh možnih funkcijah in zadolžitvah je prejel g. Boris Debeljak, malo plaketo ZDUS za delo v društvu od leta 2005, zadnjih 10 let kot predsednica DU, je prejela ga Jožica Radujko, pisno priznanje ZDUS pa g. Toni Cerovac, član društva od leta 2000. Vsi prejemniki so dolgoletni aktivni člani na več področjih in pretežno člani v upravnemu odboru DU.
Za 10 letno delo na kulturnem področju je priznanje društva bilo podeljeno MPZ Delfin, ki nas že vsa ta leta razveseljuje s pesmijo, naj bo to vesela, pivska ali Vstala Primorska.
Dragi prejemniki, še enkrat čestitke in na zdravje seveda.
Dragi članice in člani, v podobni, okrnjeni obliki, bomo še ta mesec zbrali naše 70 letnike in nazdravili njihovemu jubileju, potem pa spremljali novice in zapovedi, saj imamo namen izpeljati še martinovanje, pa četudi z maskami na avtobusu.
Vsekakor bo za zaključek sledilo še novoletno obiskovanje in obdarovanje 80 in več letnikov, prostovoljke iz programa starejši za starejše pa tako ali tako obiskujejo svoje oskrbovance ves čas. In pridno šivajo maske, saj so le te očitno postale del vsakdana oz. del naše dnevne garderobe.
Ne bomo pa pozabili niti na balinišče, pa varovanje otrok ob odhodu v šolo in še kaj, kar je možno izpeljati v teh korenskih časih.
Bodite zdravi.
Jožica Radujko
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
. | .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA v MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Kriminalije
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CEN1ER IZOLA CENTROIN1ERGENERAZI0NAEE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO,
OB UPOŠTEVANJU PRIPOROČENIH ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
PONEDELJEK, 14. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
8.00-	11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
10.00-	11.30: Tečaj nemškega jezika (zbiramo prijave)
12.00	-14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00)
14.00	-15.00: Obujamo najlepše spomine / 14.00 -16.00: Šah
15.00	-16.00: Joga smeha /16.00 -18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka TOREK, 15. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.30: Tečaj angleškega jezika (zbiramo prijave)
11.00	-13.30: Druženje ob kuhanju mesno-zelenjavnih jedi (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
14.00	- 15.00: Nasveti in informacije socialne delavke pred odhodom v Dom upokojencev Izola - osebno svetovanje
15.00-	17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
15.30	-17.30: Tarok / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 16. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
8.00	-11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00)
11.00	-12.30: Tečaj ruskega jezika (zbiramo prijave)
14.30-	15.30: Starost in demenca / 15.30-17.30: Tarok
15.30-	18.00: Skupaj rešujemo križanke / 17.00-18.30: Trebušni plesi
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 17. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba 7 9.00 -10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike
11.00	-13.30: Druženje ob kuhanju jedi iz bučk (zbiramo prijave)
14.00	-15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto (zbiramo prijave)
15.00	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti
19.00	- 20.00: Tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 18. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.00: Osebni posvet z dietetikom
10.00-	11.30: Skupinsko tapkanje / 10.00-12.00: Šah
13.00	-14.00: Pikado / 14.00 -15.00: Klepet v italijanskem jeziku
15.00	-17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave)
15.00-	17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00) NEDELJA, 20. 9. 2020
18.00	-19.30: Vadba čuječnosti
MALI OGLASI
Rešili so mu življenje
V	petek so reševalci odhiteli v San Simon, kjer je reševalec iz vode izvlekel utapljajočega starejšega kopalca. Ob hitri reakciji in oživljanju so kopalcu rešili življenje.
Stari znanec
Na Trgu republike je pred trgovino razgrajal star znanec policistov. Ker se ni želel umiriti, mu je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru in policisti so ga pridržali do streznitve.
Skoraj čista enka
Na Kajuhovi so policisti zalotili pri vožnji domačina, kateremu je alkotest pokazal 0,98 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Podan je obdolžilni predlog sodniku za prekrške.
Dirkal je na Šared
Pod smetiščem na cesti za Šared sta trčila voznika osebnih avtomobilov. Voznik, ki je vozil proti Izoli, je v desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrost zapeljal na nasprotni pas in trčil v domačina, ki se je pravilno pripeljal iz Izole. Zoper povzročitelja prometne nesreče izdan plačilni nalog.
Težki časi za turizem
V	noči na sredo je neznani storilec vlomil v turistično agencijo na Cankarjevem drevoredu. V prostor je prišel preko okna, odprtega na ventus, ga preiskal in odnesel nekaj gotovine. Sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine (po čl. 205/1-1 KZ-1)
Ukradla pozabljeno
Občanka iz Celja je pri plačilu v eni od trgovin na blagajni našla pozabljeno denarnico in jo vzela. Lastnica denarnice je tatvino prijavila policistom, ki so po pregledu posnetkov varnostne kamere osumljenko izsledi in ji zasegli ukradeno denarnico.
Slovakinja, Nemka in globa
Na cesti od Strunjana proti Belve-derju je padla kolesarka, 22-letna državljanka Slovaške. Po klancu navzdol je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala v levo na travnato površino, kje je padla preko škarpe na spodnjo teraso in poškodovana obležala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v SB Izola (hujša poškodba - zlom
ključnice). Sledi ji plačilni nalog. Na kolesarski poti med Strunjanom in Izolo pa je padla 31-letna kolesarka iz Nemčije, ker je prehitro pripeljala v ovinek. Zaradi suma lahke telesne poškodbe je bila odpeljana na opazovanje in kontrolni pregled v bolnico Izola. Izdan ji je bil plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti.
Potreboval je PHE
V nočnih urah so policisti v Izoli ustavili osebni avto, v katerem so bili voznik in trije potniki, vsi s Kopra in okolice Kopra. Pri 19-le-tnemu vozniku so opravili test na droge, ki je bil pozitiven. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje in odrejen strokovni pregled. Njegov še ne 18-letni sopotnik je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da so na kraju potrebovali PHE, pri sebi pa je imel tudi nekaj zavitkov konoplje. Policisti nadaljujejo z zbiranjem informacij.
Malo vsega
Policisti so na Južni cesti v Izoli ustavljali osebni avto, vendar ta na znake ni ustavil, ampak je pospešil vožnjo. Kljub temu je kmalu ustavil vozilo, voznik pa pobegnil peš. Čez kakšno minuto so policisti prijeli 33-letnika. Ugotovili so, da sta na vozilu nameščeni različni registrski tablici, preizkus z alkotestom je vozniku pokazal 0.19 mg/l, strokovni pregled pa je odklonil, vozil je tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, sledi obdolžilni predlog.
Trk in pih
35-letna voznica osebnega avtomobila iz Izole je trčila v osebni avto, ki ga je peljal državljan Italije. Povzročiteljica je napihala 0,49 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Začasno ji je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog za prekratko varnostno razdaljo in zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Državljan Italije in njegova sopotnica sta se v nesreči lažje poškodovala.
Ukradli so stroj za molčanje
Ponoči je v Izoli nekdo s parkiranega bagerja znamke Bobcat ukradel stroj za mulčanje, težak 200 kg, in napravo za hitri priklop. Škode je za 4000 evrov.
RAZNO
-	Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Vsako leto pred sezono izvedena vzdrževalna dela na celotnem plovilu. Tel. 040 457 731
-	Prodam izvenkrmni motor TOHATSU MFS5C, moči 3,65 kW, število ur obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem prodajalcu. Tel. 040457 731.
-	Oddam 1 sobno stanovanje, obovljeno, opremljeno primerno za 2 osebi (29m2) Cena po dogovoru, lahko za daljše obdobje. Tei 041 792 201
-	Prodam tri plastične kadi za grozdje, 500 litrov in 2 krat 700 litrov, flaškon (steklen, 54 litrov) in 2 bazena za vodo na kovinskih stojalih (1000 1). Tel 041 721 220
NAJAMEM
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Se zahvaljujem za ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan)
-	Mlad zdravnik, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, najamem stanovanje v Izoli. Tel 041 782 894
PODARIM
-	Podarim sobno kolo „Crane šport". Tel 041 655 797
-	Podarim 2 garderobni omari, dvokrilni, temno rjav furnir. Stari sta 70 let. Dimenzije 115x181x57. Tel. 041 656110 -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
/V / \ F
NARODNO OSVOBODILNA FRONTA vabi na kantavtorski miting ismi jeze, upora in upari]
MEF .n 1MOB
JMI KOVAČIČ VLADO PORIDO/ PRIMOŽ HTIR
IZOLA-ISOUA, LETNI KINO ARRIGONI
SOBOTA 12,9.2020 OB 20.00
Vstopnice: Galerija Alga, Letni kino Arrigoni, tel. (0)51 394 133
+0386(0) 70 894 788