Štev. 3
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
20. januara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Pismo
prezvišenoga lavantinskoga hercegpušpeka i apoštolskoga upravitelja Slovenske Krajine, g. dr. Karlina Andraša na urednika naših „Novin“.
Velecenjeni gospod Jožef Klekl, urednik „Novin“, Črensovci.
Že prle, posebno pa kak sam postao apoštolski upraviteo v Slovenskoj Krajini, redno vsaki tjeden prebiram vaše „Novine“, štere z istov odločnostjov branijo katoličansko osvedočenje i slovensko narodnost v Vašoj Krajini. Vnogo jih je mogoče med Vami, ki dozdaj neso bili vajeni čteti, posebno ne novin i so mislili, ve je vse edno, Če je čtem ali ne. Pa je to ne tak. Dendenešnji so drügi časi, kak so bili pred petdeset! mi leti i što z časom ne napredüje, hitro zaostane za drügimi. Ar je ravno zdaj prilika naročiti se na Novine'*, štere z novim letom začnejo novi letnik, se mi zdi primerno, da Vam pišem to plsmece, v šterom bi rad vse tiste katoličance povabo, naj naročijo Vaš list, ki ga ešče neso. A potom naj ga čtejo vse kotrige drüžine ali pa poslüšajo, gda ga drügi prebivajo^ Moja žela je: v vsako familijo naše „Novine". Naj se širijo med Vami, naj Vas razveseljavajo v dugih zimskij večerah, naj Vam nazveščavajo vse znamenita novice, naj Vam naznanjajo vse Vaše pravice i dužnosti! Prav bi bilo, gospod Vrednik, da to moje pismo naštam-pate vu ..Novine1', da bodo znali Vaši čtevci, kak misli od Vašega lista püšpek i kak iskreno želi da bi se razširile po vsoj Slovenskoj Krajino" ’
. Bog Vam dodeli blagoslov v letoš-njemi letil To iskreno žele s presrčnim pozdravom
Maribor 6. I. 1924
udani „ Karlin Andraš püšpek i apost. administrator.
Ka pomeni pismo našega prezvišenoga višešnjega pastira?
Gda se iz globočine srca zahvali moja nizkost i malenkost za Zvünredno veliko čast i odliküvanje, štero mi je poklonila Njegova Prezvišenost, gda mi je gornje pismo poslala, z globoki m čütom hvaležnosti Priznavam dvoje: 1) veliko ljübezen prezvišenoga hercegpüšpeka do našega ljüdstva i z) veliko poštüvanje vsega tistoga, ka spada, ka sliši našemi ljüdstvi,'1 ka je njegovo. *
Naš odgovor na pismo Prezvišenoga tüdi dvojni mora .biti, prebivalci lepe Slo-Krajine. 1: Ljübiti moremo, iskreno, goreče ljübili našega slovenskoga višešnjega pastira, dosta za Njih moliti, vnogo sv. obhajil za Njih darüvati, zagovoriti jih pred napadalci i sramotilci i odločno pokazati vsepovsedi, ka smo Njihova verna
deca, Njim, ki so nam oča po Kristuši. 2: Moramo pa tüdi poštenje, štero so nam pokazali, s pošten jo m povrnoti. Poštenje Njim pa te skažemo, če njihove Žele spunimo. Ste čteli ozgoraj, ka želejo? Spunite to i vsako drügo njihovo žejo Bogi na čast i svojoj düši na hasek.
To dvoje dajmo prezvišenomi našemi višešnjemi pastiri vsi z nedeljenim, celim srcom: To dvoje, ljübezen i poštüvanje naj bo tista vez, štera de nas ž Njimi nepretrgano vküp vezala našo časno i večno blaženost. I jaz sem trdno uverjen, ka na veselje našemi prezvišenomi višešnjemi pastiri, koga posvečene roke iz dužne zahvalnosti y dühi küšüjem, lehko trdim, ka ta vez že obstoji, i bo vsikdar močnejša, i jo nikdar nikša sila ne bo mogla niti oslabiti, tem menje pa pretrgati.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Vrednik „Novin“.
Dober štamp.
Nega stvari, štera bi dnesdén, bila tak Važna, kak je dober štamp. Štamp vláda svet. Zato je pa tak važno, kakše je novinarstvo. Čide so novina, tistoga je svet. Naši nasprotniki to dobro znajo. Nikšega trüda se ne zbojijo, da H dobijo v svoje roke dosta novin, štampar!] i knjigam. Vsepovsedi ponüjajo svoje božne liste. Na en naš list zrastejo trije ali Štirje nasprotni. Eti v Slov. Krajini, stojimo eden proti štirim. Istina je, dá so naše Novine** razširjene bole kak vsi štirje; istina, da ljüdje nemarajo teh protikrščanskih listov, jih ne čtejo i jih nemajo naročene, pa nasprotniki njim je vsiljavíejo kjeli morejo i jih ščejo tak na svojo stran potegnoti.
Mi katoličanci stojimo še daleč za nasprotniki na novinarstvo gledoč. Čiravno je tak važno i naravnost potrebno, da povzdignemo naš krščanski list, pa ešče Vnogi ne sprevidijo te potrebščine i ne zarazmijo svoje dužnosti: naročiti, širiti i podpirati naš list. Naš krščanski list ja brani našo sv. vero, se vojüvle za Boga, zagovarja vse naše pravice, se potegüvle za siromaško lüdstvo, za naše delavce, pošila tolažbo našim vojakom, posebno pa pobija v Javnosti blodnost! i laži, s šterimi nakanijo naši nasprotniki zapelati i zaslepiti lüdstvo. Nadrügo] strani pa navdüšüje lüdstvo, da se ne podajo v boji za svoje pravice.
Pa se vendar tak malo pobrigamo za njega. So fare, štere majo do pet jezero katoličancov, pa samo do 100 naročnikov. To je jako malo. Istina, da majo že ni-' Sterni tüdi drüge kršč. liste, kak „Domo-ljuba“, „Slov. Gospodarja“. (Tüdi samo par naročnikov je na te. Vr.) To je znamenje, da naši možje i dečki radi čtejo.
I prav je tak! Samo ne pozabimo najprle ne svoje domače „Novine“. Te so naše! Te morajo zdaj v novom leti v vsako našo krščansko hišo. Včinimo vsi svojo dužnost i naročimo si „Novine“! Naš list bo potem pokazao, da Si ne püs-
timo jemati svojih pravic; da ne iščemo almoštva, nego terjamo svoje pravice na svojoj zemli: da ščemo krščanske šole obdržati; da terjamo, naj se deca v krščanskom i ne v sokolskom dühi vzgaja. To bodo pa Novine" dosegla, če bodo močne. Močne pa bodo, če je razširile i Spravite tüdi v zadnjo našo kmečko kučo. Zato pa naročniki i Širitelje na delo! V vsako hišo naš listi Vö iz krščanskih familij z brezverskim! i lažnivlmi listi! Ne pozabimo najvažnejšega: Kelko vekše bo število naročnikov, telko močnejše bodo ..Novine" i telko več svojih pravic bomo izvojüvali.
(Hvala Bogi raste število naročnikov od dneva do dneva, ali itak ešče ne v tistoj meri, kak bi moglo. Pa Vüpajmo v božo previdnost. Vr.)
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
Jaz sam osebno zahtevao v imeni slovenskoga ljüdstva v D Lendavi, da se razdeli veleposestniška zemla i da slovenskomi ljüdstvi. Pa g. minister vseeno pravi, da so se interesenti ne zglasili. Osvedočen sam, da se prle prečteti odgovor g. ministra agrarne reforme naslanja na napačne podatke njegovij uradnikov i izjavlam, da je neistina, da so se naši interesenti ne oglasili. Glasili so še i se šče izda oglašajo. Po predpisaj agrarne reforme bi morali dobiti zemlo tisti, šteri v njenoj okrőglini prebivajo. Ka pa se je zgodilo? Kak sam Čteo, je Okrožni agr. urad tisto zemlo, štero je odvzeo vogrskim sirotam i Šteri je ne šteo nje dati Slovencom domačinom, jo je dao dvema gospodoma iz Bosnije i Hercegovine, šteriva sta te zemle niti videla ne, nego sta jo dala z rende. Plačala sta po predpisaj s gr. reforme malo arendo, sama pa sta dobila desetkrat telko. Najbole zanimivo pa je v toj stvari to, da so dobili to zemljo v podnajem (od teva gospoda) tisti Vogri, od šterij je agr. reforma zemlo odvzela. (Medklici na/desnici. Čüjmo!)
Ka se tiče naseljüvanja t pri j D. Lendavi, odobravam načrt g. ministra agr. reforme, da se na našoj meji naselijo naši^držávlani, ki so Slovenske narodnosti, ^evmádžarska držáva je napravila načrt (plan), po šterom bi se naj v naših krajih naselili Madjari, da bi se raznarodili Slovenci i da bi se meja madžarizirala. Čisto pravilno je, da ministerstvo gleda na to, da se s Slovenskim življom okrepi narodni düh na našoj meji. A kak je to z edne strani potrebno, tak je z drüge strani ravnotak potrebno da se, kak že povedano, poskrbi tüdi za tiste madžarske sirote, štere zavolo svojega slabega socialnoga položaja potrebüjejo pomoči od države. A ta zemljá pri D. Lendavi se mora dati za naselitev predvsem Slovencom i to našim domačinom. Kelkokrat se guči, da smo oslobojeni. Če smo oslobojeni, te trebe pokazati dobro volo, posebno tistomi ljüdstvi, šiero je skoz jezero let robotalo na veleposestniško) zemlji v tem pomeni, da naj dobi to zemljo tisti rod, šteri prebiva v Prekmurji i da se ne pošilja v naše kraje ljüdi, ki ne poznajo naših razmer, i od šterih nas loči ešče vera, narodnost, klima, itd. Je itak zadosta svaje med narodi v državi, zakaj bi to svajo povekšavali tű na meji, gde je mir v prvoj vrsti potreben? (Minister bi rad
2
NOVINE
20. januar 1924.
srbske dobrovoljce naselo pri D. Lendavi, naši ljüdjé bi si pa naj vzeli prazno turbo na rame i šli po sveti ködivat. Takša je radikalna „Istina“ Vr.)
Po naredbi g. ministra Miletiča se je do-, volilo po treh letah, da se 45 našim drüžinam nakaže zemljá pri D. Lendavi. To je komaj desetina onih ljüdi, ki zemljo potrebüjejo iz našega kraja i ki se morajo naseliti. Jaz povdarjam tű zahtevo našega ljüdstva, da se v D. Lendavi i sploj v Prekmurji v prvoj vrsti naselijo naši ljüdje, ali če bi kaj zemlje više bilo, ostali Slovenci siromaškoga stanu iz Preka —■ da postanejo dobrot agrarne reforme deležni v prvoj vrsti tisti siromak!, kakšekoli narodnostl so, ki stojijo v zvezi z agrarnimi veleposestvi.	Dale.
NEDELA.
II. po Treh Kraljih. Evang. sv. Janoša 11. 1—11. Svatba v Kani galilejskoj. Vči se od Bl. D. Marije svojemi bližnjemi v njegovih stiskah priti na pomoč, če so te telovne, ešče bole pa če so düševne.
Ljübézen do bližnjega.*)
Prijatelje, i nas ne bi gnale srce, da takšemi nesrečnomi brati pomagamo, Či moremo ? Eli smo ne dužni izkazati njemi dühovnoga dela smilenja? Kakše delo smilenja pa? Nemamo vsemogóče reči Kristušove, da bi mogli praviti grešniki: Zaviipaj, tvoji grehi so ti odpüščeni.. teda reč pa mamo, reč navuka, reč prijatelskoga Opomina, reč lübeznivoga pokaranja. Zakaj ne bi Ob pravoj priliki nücali te reči? Zakaj ne bi pravili našemi znanci, ki hodi po grešnoj poti: Prijateo, prijateo, ka delaš? Pomisli i obrni stopnjo nazaj! Glej, kde hodiš, je kmica i blato! Ka maš od te poti? Od poti nevere, razvüzdanosti, od grdoga živlenja? Püsti knigo, štera je ne vredna, da jo človek v roke vzeme! Püsti drüžbo, štere se na tihoma sramüješl Püsti peršono, od štere znaš, da ti je v telovno i düševno pogübo! Prijateo, idi pa v cerkev i opravi z nova dobro spovid. Vido boš, da bo svet pa inačiši okoli tebe. Včini to! Ne poslüšaj ljüdi, ki te odvračajo od cerkve, spovednice, od krščanskoga živlenja! Vej so to ne najbolši ljüdje. Poslüšaj ráj glas svojega dobroga.pokojnoga očé, svoje lübe matere: čüj, iz groba Prihaja glas, iz nebes Prihaja i te zove. q» včini, da ne bo prekesno, da ne bo prekesno! . . .
Predragi! Zakaj ne bi to povedali ednomi eli drügom! toga, ki je v našoj bližini, v našemi rodi, v našoj drüžini! Eli smo ne dužni to včiniti? O, lehko bi govorili od dánoj priliki — i bog-zna kelkbkrat je že pomagala takša resna, a dobroga reč 1 — lehko bi te govorili, i zapoved lübezni nam to povedati veli. Samo pomislimo, moji častiti poslüšalci, da s takšim dühovnim delom smilenja ne skažemo dobrote samo bližnjemi, nego skažemo skoro tüdi Bogi samomi. Obüdimo v srci vero, predragi! V svetlobi vere je bližnji podoba boža po stvorenji, šče bole po posvečenji. I glej, ta čista, nezgovorno lepa svetla podoba boža je v bližnjem, ki je zaseo na krivo pot, v človeki grešniki je zamazane, pokvarjena, onečastena.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vžigalice (špice) štere neso zdelane v domačih fabrikah, se od 1. januara mao nesmejo odavati. Pri kom se najdejo, se njemi brez odškodnine vkraj vzemejo i de ešče kaštigani i kak tihotapce (švercar).— Tak je zapisano več v 109. Uradnom Listi. — Ščista prav, naj država brani svoje domače delo. Ali k gospodarstvi monopola bi pa to li pripomnili, kak je naša stranka na sejah finančnoga odbora povdarjala, zakaj so tak drage vžigalice, zakaj se ne dajo falej, ve je fabrike ščista fal zdelajo, radikalna vláda je pa da drago tržiti. S tem postopanjom radikali pali siromaka obteršijo; ar tej je nájveč v državi i ar tej nájveč Spic ponücajo, zato so drage. Tak branijo radikali siromaškoga Človeka. — »Istina" de od toga tak pisala, (če ne vmerje Vr.) ka nikaj ne de pisala, nego hvalila radikalno stranko, Štera vse da ljüdem, ki k njej stopijo (celo če Ček za stranko spunijo. Vr.) gospon »Szabadság" pa do pali klerikalec dužili zavolo dragih Spic, »tej vam prej delajo dragočo, dosta Spic zapravlajo, ešče prej v cerkvi kadijo i nöč no den posvet žgejo.". —
Ki so v Ameriki smrtno ponesrečili brez lastne krivde ide odškodnina njihovim domačim. A tej samo te dobijo odškodnino, če se pravočasno javijo. V Severnoj Ameriki se trebe edno leto po smrti ponesrečenoga javiti izvzemši državo Ohijo, kde se po pretečenom polleti trebe že javiti. Ki se v tom časi ne javi zastara njegova pravica do odškodnine i je ne dobi. Pooblastilo za konzulat i rodbinski izpisek iz župnik matic (familijarski list) naj prek našega glavarstva pošlje hitro našemi konzuli v Ameriko, koga rod je pri deli nesrečno obhodo i zavolo toga vmro v Ameriki. (U. L. 109.)/
Sv. Jüri. Pri nas smo letos za Božič meli — mi šolarje — lepo „božičnico.“ Cela prireditev je trno dobro uspela; za káj se mamo predvsem zahvaliti našoj dobroj vučiteljici Olgi Roje, ki se je mnogo trüdila z nami šolari, da smo se dobro navčili vsaki Svojo vlogo. Zato bodi ešče ednok izrečeni, v imeni nas vseh Šolarov, gdč. vučiteljici za njuv trüd — iskreni. Bog plati! Šolar.
Najvekša nesreča slovenskoga ljüdstva je pijanost. Lepoto düše, nedužnost, vrednost, poštenje, vse, vse dobrote, ešče vekivečno blaženost zapravi pijanost. Ki na mesec samo en liter vina spije, potroši v desetih letaj tri jezero rajnški, i če v dvajsetom leti začne tak zmerno piti i de pio do šestdesetoga tak zapije do starosti petnajset jezero rajnški. Gledajte, najbole zmerno vživanje alkohola tak veliko šumo vö znese, keliko pa te more znèsti nezmerno.
Politično zaročenje. Gospod „Szabadság“ iz M. Sobote se je zaročo z gospodičnov „Istinov“ iz D. Lendave. Starešina mladomi pari so g. „Naš Dom“ iz M. Sobote i gospa „Mörska Krajina“ iz Markišavec. Gostüvanje de se slüžilo do pridočih volitev. Povabljeni so vsi, ki istino ljübijo na papiri. Jesti bo fino, same ocvrete laži proti klerikalcom, piti pa sama kühana pijača sovraštva proti njuvoj stranki. Po volitvah miné gostüvanje i se začne kreganje pa bitje, ar so si štirje brüsili škrample i pljüvali v
prgišče proti ednomi to Se tomi »čarnomi,'• pa ii jih je ti premagao. Na čontaj se sposvadijo. — „Novine“ do pri tom gostüvanji takše note igrale, na štere celi, ali na pol ali na frtao ali pa samo po imeni radikalje nikak ne bi radi plesali.
M. Sobota. Lovsko drüštvo je obdržalo svoj občni zbor 16. jan. v gostilni Turk. — Z velikov slovesnostjov so potegnoli gor evangeličanci v svoj törem dva zvona. Pri Dittrichi je bilo ob toj priliki lepo predavanje. — Trgovci so ustanovili društvo „Trgovski dom.“ Na svečnico bodo imeli svojo zabavo pri Dobraji.
Na gostüvanjaj i drügih veselicaj ne spozabite se z Martinišča! Povsod se naj najde dobra düša, štera ma srce za našo siromaško šolsko mladino, i nabere kakše krajcare za njihov dom.
„Novine“ što više dobi, naj je pošlje nazaj v Črenšovce. „Eti je rabimo. Ne trebe poštnine plačati od njih, zapiše se samo na tisti ovitek, v šterom so prišle gor „nazaj v Črensovce.“ Prosimo lepo! Vredništvo.
Sobočki Orli so lavantiskomi hercegpüšpek! g. Karlin Andraši ob priliki prireditrve dec. 8. Pozdrav poslali. Na Pozdrav so od našega višešnjega mil. pastera ete lepi odgovor dobili: Dragi Orli! Vaš list 1 vaš iskren pözdrav me je Zvünredno razveseiio. Dovolite mi, da Vas prvi sad mojega delovanja v Slovenskoj Krajini iz dna očinskoga srca pozdravljam i blagoslavljata v Gospodi — udani Andraš, püšpek.
Ki meseca januara bár polovico naročnine ne plača, njemi Novine stavimo. Siromake radi počakamo. — Mamo dužnike ešče od treh let nazaj. Duže tak ne moremo i ne smemo gospodariti, zgübički ne dovolijo. Vsaki naročnik naj bo pošteni naj plača, ka je naročo.
D. Lendava. Pri nas s punov parov delajo gospodje kommunisti i republikanci za radikalno stranko, štera je najvekša zagovornica velikoga kapitala, toga strašnoga sovražnika maloga človeka. Ki'so nam prle jemali sive peneze i mesto njih davali nikaj vredne bele, ki so nam bike küpüvali za papére od slatins-kih fiaš, kim so vlasjé vujškar Šli, gda so samo to reč čüli: Krao, tron, krona (ne žepna, ár té krone so radi pobirali), tej so zdaj postali hüdi »radikale, še hüjši monarhisti i najhüjši" kapitalisti. Peneze so pobrali od naših sirot, ka do šli v Belgrad po zemljo njim. j to je že vse po tistom biIo, kak so se naš poslanec zavzeli z svojimi prošnjami, posredüvanji, govorom za nas vse brez razlike narodnosti. Iz Belgrada so nam prinesli za naše drage peneze obljübe, sebi so pa küpili velike kočije. Brezplačno so nas zagovarjali i nam pomagali naš poslanec vsem, čeravno smo vsi niti nej glasali za njih, nego za Radiča, naj nam zemljo spravi. Pa odišo je v London, nas pa k norci vrgo. Pomagali so vam tisti gosdod, od koga so nas odvrečüvall hüdobni plačani kortešje. Njuv govor čtemo v Novinah, ministrov govor čtemo v Novinah, vse nam kaže to, ka nas ljübijo brezplačno. Naši boljševiki pa so za peneze postali radikali, penez z nas vö cecajo za tisto reč, ka so drügi že dosegnoli. Zaistino krádi-kali.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Kda je pa zapüsto kopališče, ga začne nikaj smicati v obleki, pošleta se po prsaj' i najde pribodnjeno cedio Kapsara. Čeravno je bio v božnoj latinščini pisani, njemi je povedao jako dosta i je spoznao veliko nevarnost. Namesto domo, je svoje pete naravnao proti Kalistovoj katakombi — naednok se njemi oglasi slepa deklica, kak smo že itak zvedeli, njej da cedlico, da jo friško naj nese krščenikom i da jim naj pove od nevarnosti; mislo si je, da na slepo deklico níšče nede pazo, on sam kak tribun bi pa bole zbüdo pazlivost lüdstva. Se sta stala vküp, kda zagléda Boštjan celo bando vojakov, šteri so leteli prejk po njivaj — bili so Korvinovi i ne daleč za njimi so leteli tüdi Fulvijovi vojaki.
Kda je pa Fulvij pripela do napol porüšene hiše, pri šteroj so se začnole stube v zemlo, so najšli vse v redi i pripravleno. Fulvij se je z desetimi lüdmi postavo k stubam, da bi zgrabo vsakoga, šteri bi se tű prikazao'; Korvin s Torkvatom i osem vojakov se je podalo v katakombe. Ali včasi v začetki poti se oglasi stari vojak: »Takše vlačenje po kmičnih lüknjaj se mi nikaj ne dopadne; jaz sam vojak, pa ne da bi podgani lovio po luknjaj. Pripelajte mi koga ščete i Sé bom vojüvao z njim kak mož z nožem, v tej Ifiknjaj se pa neščem zadfišiti.
Sovražniki v katakombi (nadaljevanje.)
Te reči so se povidile vojakom i naglo se je zglaso šče drügi: „Što zna keliko krščenikov je notri, nas je pa samo osem!“
„Prav praviš, za takšo slüžbo nas ne plačüjejo“ pridene drügi.
„Krščanskih pesnic se nebi bojao, eli . . . ar so compernic,“ pravi štrti.
Komaj ji je nagučao i óbatrivao Fulvij s svojov brbravostjov. Pravo njim je, kakši bojazlivo! so krščeniki, da bodo ležali, kak zavci; če samo opazijo vojake, da v cerkvi najdejo zlata i srebra, več kak majo plače na celo leto itd. Po mali so pričujsali do konca stub i zagle-dali so tű pa tam goreti male olenke.
„Li čüjete — ne čüjete nikakšega glasa,“ se oglasi eden.
Iz kmične oddaljenosti so prihajali glasi, kak popevanje veselih mladih vüst. Lejko so preš-timavali i razmili pošamične reči popevala.
„D.-minus illuminatio mea et salus mea, quem timebo?“*
„Djminus protecter vitae meae, a quo tre-pidabo?“
1 nato, kak šümenje vode, se oglasijo močni glasi:
„Duni oppropiant super me nocentes, ut edant carnes meas; qui tribulant me inimici mel ipsl infirmati sunt et ceciderunt.“** Napadalec je bilo sram i so se čemerili, da so čüli te glase, reči pune vüpanja v Boga, štere (reči) so se njim pa vidile kak da bi je zasramovale i zaničavale. Na novo se oglasi pa tenkl-mladl gl98«
„Si consistant adversum me casfra, non ti mebit cor merne1'***
„Te glas pa poznam" zašepeče Korvin, med stomi bi ga spoznao. To je glas tistoga huncota* šteri je kriv vse moje sramote i neprilike v toj noči. — Pankracij je, ki je vkradno razglas. Le, lehitro, kurajžno naprej, prijateli moji, morem ga dobiti živoga ali mrtvoga."
„Stojte, no, prižgimo si skale“ se čüje od zadnje strani.
— „Kaj je to“ se spitavajo,,.nikše Čüdno šümenje, kak, da bi kde kopali — se že preci časa čüje.“
„Glej... glej, lamplce so vgasnole v daljavi, popevanje je minolo. Gotovo so nas v pamet vzeli.“
„Le nikaj se ne strašne** opoti tovariše Torkvat i se dela korajžnoga. To šümenje je ne n;kaj čüdnoga; stari kri vrta lüknjo i dela krščenikom grobe.
Smolnate, borove skale so si požgali. Torkvat jim je pa včasi tanačiva«, naj ne jemlejo skal, liki olenke ali male posvete ali voš. čeno Svečo, kak je meo on sam — vojaki so pa pravili, da za ves svet nedo šli inači notri kak s skalami, plamenicami, šteri ne vgasne vsaki vöter. Naskori so se pokazali nasledki. Kda so kurajžno stopali po vozkom toláži, so skale za-
*) Gospod je moja svetlost i moje zveličanje, koga bi se bojao.
**) Če se mi bližajo škodliva", da bi jeli moje meso, i neprijateli, ki mi ne dajo mira, bodo brez moči popadali na zemlo.
***) či se cela vojska postavi proti meni, se ng bo bolelo moje srce.
20. januar 1924.
NOVINE
3
čele pokati i prasketati i so delale veliko vročino; šče hüjši je bio čaren i düšeči dim, ki se je vlekeo gor, nato se spüščao po zemli i napravo gosto meglo, da neso mogli odihavati, niti videli neso mikaj okoli sebe. Torkvat je stopao naprej i računao folaše, kak si je zapomno od prle, čiravno je svojih znamenj več ne najšeo, ali komaj pride do polovice svojega broja, kda v strahi zapazi, da je pot na vse strani zaprta.
Če bi Torkvat mogeo poglednoti na drügo stran zaprte poti, bi vido Dijogenovoga sina i šče nekaj možakov kak se njim posmehavlejo. Sever je stao naimre vsikdar na straži, da ga ne bi prehiteli sovražniki; tüdi zdaj je bio k redi, kda so prišli vojaki. Naglo je bežao k küpi peska i kamenja, štero je meo pripravleno, da njim zapre s tem pot; on i šče nekelko močnih rok . . . i pot je bila sovražnikom zaprta. To šümenje so čüli Korvinovi vojaki, to njim je zatemilo i vgasnolo olenke i zadüšilo popevanje.
Korvin i vojaki psüjejo, krčijo i Preklinjajo Torkvata. ..Lepo vas prosim" se oglasi „en hip me Počakajte, morebiti sem zavdaro. Dobro poznam folaš po ednom kejpi; itaki Stopim i poglednem po drügh .lažaj. Bežao je v sosedni folaš, nekeliko časa si ga je vgledavaó, nato pa premino; z njim vred je preminola njegova svetilka. Njegovi tovariši niso bili deleč za njim, pa vendar so ne znali kak se je to zgodilo; mislili so samo na comprnije.
„Tü se več neščemo müditi,“ so djali, ali je Torkvat izdajalec, ali je pa po comparniji premino.	(Dale).
V imenu obdarovanih učencev i učenk tukajšne mešč. šole izreka ravnateljstvo iskreno zahvalo vsem gospodom darovalcem: Brata Brumen, Kühar, Hirschl, Dr. Ascher, Jonaš, Fürst, Šamuel Heinter, Nemec, Cvetič, Kardoš, Čeh i Gašpari ter vodstvu Jug. kred. banke, Slovenske i prekmurske , tiskarne, ki so z darili v blagu ali denarju pripomogli, da so se o priliki Božične Akademije, dne 22. dec. 1923 pri Dittrichu obdarövali icvni učenci.
    Boli je istina. Hartnerov „Szabadság“ je ščista zvüna sebe od čemerov, zakaj so Novine pisale, ka se je naša stranka borila proti vojaškim krivicam, proti kuluki itd. i dosegnola vnoge olejšave. Ka smo pisali, je istina. Našo trditev posvedočijo parlamentni zapiski. Vsaki govor poslancov je v teh natišnjeni. Dajte si je naročit, pa te vidili gospodje okoli „Szabadsága“, da smo istino pisali. Olejšave pri vojaških dopüstaj so na priliko, da samo omenimo edno reč, klubni predlog poslanca Klekla. Če ne bi naše stranke bilo, bi zvün svojega okraja (jaraša) mogli hoditi na kuluk, zdaj pa ne samo ka ne vö ne hodimo, nego niti doma nej. Što ne vüpa istine popisati, ma slabo düšno vest.
D. Lendava. Imenüvani je za gerenta g. Andrej Hribar, uradnik na političnoj ekspozituri. — Odselo se je na Madjarsko ev. pastor Dionizij Teke. Njegovo slüžbo je prevzeo g. vučiteo Hyma.
Šest naših financov sta zgrabila dva madjarskiva žandara, šteri so prestopili mejo pri Pinici i šli na Madjarsko pit. Vogri so je odpelali v Lentibo, a za štiri dni so je nazaj püstili.
„Düševnomi Listi.“ Verski list naših bratov evangeličancov, šteroga namen bi mogo biti, ka piše članke, po šterih bi düše evangeličancov vsikdar bole spodobne postale navukam svetoga evangeliuma, to je Kristuša. Z toga svojega cila se je list ščista spozabo. Tak širi Kristušovo ljübezen, ka dela razdor, šimfa, cona se, politizira i ešče neistine piše. S tov pisavov so sami bratje evangeličanci nezadovoljni, zato ga pošiljajo nazaj ali ga pa celo raznotrgajo. Posebno je pa trn v peti tomi listi vodstvo rk. šole v Martjancih. To že v treh številkah napada i blati. Celo to piše od toga, ka to od evangeličancov terja šolsko dačo. Gospodje pri „Düševnom Listi“ s tov trditvijov neistino zagovarjajo i širijo, pa tak delajo nemir med katoličanci i evangeličanci, šteri je pa tak lepi bio med njimi. Izjavljam, da g. Vezéra hčerka že dve leti hodi v našo šolo kak i drügih evangeličancov deca, pa ne samo ka za niednim
evangeličanskim detetom šolske dače nesmo terjali, nego niti šolnlne nej 1.1922, i 1. 1923. Pa katoličanske verka občina, ár je mala, vnoge jezere plačüje za vzdržavanje svoje šole posebi ešče zvün dače na prosveto (kulturna dača). Podpisani sam vodim šolske račune, tej se lehko pri meni poglednejo, i vsaki bo vido, da nieden evangeličanec ešče krajcara ne je plačao za našo šolo. Jaz v miri živim z evangeličanci, branim samo pravice svoje Cerkve, kak je naj brani tüdi »Düševni List," ali neistine naj ne piše i razdora naj ne delal — Horvath Jóžef, pleb. v Martjancih.
Okrajnomi glavarstvi. Potüjoče občinstvo se s sledečov prošnjov obrne na okrajno glavarstvo: I peški i z vozom moremo hoditi večkrat prek Müre. Brode mamo na Srednjoj i Gornjoj Bistrici, a na niednom brod! niti tarifa ne je naznanjena, niti čas, gda je brod odpreti. Od Potnika za eden prevoz se pobira na Srednjoj Bistrici zdaj 2 50 Din. Od kol za eden prevoz se bo odsehmao na G Bistrici zahtevalo 10 D. Gda- smo hodili kosit i rosa že odišla po leti ob osmih, te se nam je komaj brod odpro na Srednjoj Bistrici. Pr. širno potnik! Slavno okr. glavarstvo, naj napravi red i da uradno po občinah I tüdi Časopisa; naznaniti i brodnino i čas prevozov na vseh naših brodaj i naj zapove, ka oboje bo na brodah tüdi vöpastavljeno. — Potniki.
Marijini Listi od preminočega leta šestih zadnjih mesecov so zdaj priloženi. Tiskarna je tri mesece delala na njih. Jako ste je želeli, to nas je veselilo i skrbelo. Zdaj nas pa to bo veselilo i skrbelo, če je bodete pazljivo čteli. Naš urednik so se celo izjavili, ka do nepotrp-ljive naročnike vöpitaii, jeli do znali povedati vsebino zadnjega lista, prelepo življenje blažene Jezušekove Trezike. Zato se pa pripravljajte i je pazljivo prečtite i si globoko v srce zasadite, ka te čteli.
Cinkajo radikali v Moravcih. Prestopo je župan Bencik k njim, a vsi pametni so ne šli za njim. Stranko, štera je te strašne terhe zglasala, samo tisti podpira, ki nema srca do sirmaka.
Naročnikom M Lista iz Kobilja naznanja uredništvo, ka i tisti, ki so liste pri g. Gašparič Franci plačali i tisti, ki so je pri g. Horvat Jožefi plačali, je dobijo oboji pri Gašparič Franci Vsi so sem poslani.
Žižki. Že davna žela naše mladine se je spunila dnes tjeden. Naš ..Orel,'* šteri je eden tih prvih bio v Slovenskoj Krajini, je malo zadremao. A zdaj smo ga zbüdili iz dremoíe. /.nova se je prebüdo i se okrepo, ar je k sebi potegno ne samo dečke, nego 1 može. — Vse občine za nami. I včiti i veselíli se moremo. A oboje mere biti pošteno, hasnovito i nedužno. Takše je pa pri krščanskom zdrüženji ..Orel," zato hodite vsi za nami. Bog živi!
Javno pohvalimo občino ..Odranci," i jo stavimo vsam Občinam v Prekmurji vu zgled. Ta občina je mela lansko leto 213 pravi dvestotrinajset Marijinih Listov naročenih i vse že davno redno plačala. Vrli Širiteo je Jerebic Jürij, občinski sluga.
Prošnje za katehetsko slüžbo v M Soboti i D. Lendavi se do 31. julija lehko vložijo. To pa zato, ka i naši domači dühovnik! tečas lehko napravijo potrebne izpite. (Okr. glav. šol. od. 27/2)
Na nepodpisana pisma ne čakajte odgovora! V našem uredništvi je to navada, kase nepodpisana pisma brez prečtela vržejo v koš. Ki svojega Imena ne vüpa celoga podpisati, je znamenje, ka nema prav, i ne hodi po pravoj poti, (Če je skrivna reč, uredništvo de mučale i je ne da vö 1 zato tüdi ne zaslüži odgovora. Ki ma istinsko 1 pravično tožbo, se vüpa podpisati, ar zna, ka Uredništvo ne bo vabilo vö njegovoga Imena brez zakonite potrebe i ga bo še podpiralo, ka se njegova tožba ugodno reši nakeliko je to v moči Uredništva.
Zadruge, posojilnice, kakša je v Črensovcih, so po prizadevanji naše stranke rešene taks, gda z uradi ali svojimi kotrigami majo kaj za opraviti. Obširno je vse popisano v Uradnom Listi št. 1. 1. 1824.
„Na kuluk bi naš poslanec mogii iti", pile Hartnerov Szabadságov 2. št To pa zato, zakaj so preporačali v Novinah, ka rajši hodimo na delo kak plačajmo, če se ne moremo rešiti radikalnoga biča, kuluka. Mi to svojo reč gordržimo. Naš penez Ide v Belgrad po zaslüženji Hartnerove stranke, haska naš kraj ž njega ne bi meo, delo pa bi ostalo li doma. Vsaki pameten človek tak sodi. Hartnerje se bojijo dela, majo milijone z zemlje slovenskoga kmeta i z votumov slovenskoga ljüdstva, eni lehko plačajo, nemore pa vsaki siromak, ar nema dela i zato tüdi penez nej. Bi g. Hartner ali štokoli ž njegove lažljive šole napisao, ka je naša stranka glasala za kuluk, izjavljamo, ka je gordi lažljivec,
Podporo od sto dinarov nam je poslao en naročnik z svojov naročninov vred. I gda nam te dar ponüdi, nas prosi naj Novine majo tak veliko formo kak so mele lani. Mi se iz globočine srca zahvalimo za lepi dar i bomo naročnikove žele poslühnoli, če'se več takših prostovoljne darovnikov najde. A mi prosili ne bomo nikaj. Novine na 4 strani koštajo zvün papéra, zvün pošte i pakivanja vsaki tjeden jezerodvesto dinarov. Papira kila košta 9 D:n. En tjeden porabimo okoli 70 kil. Računajte, ki znate računati.
Država.
Kelko automobilov ma Jugoslavija. Po nekšem francuskom računi od pretekloga leta je vozilo v Jugoslaviji okoli 4500 osebnij avtomobilov. Od toga broja odpade na Belgrad 800, Zagreb 1000, Ljubljano 600, Subotico 150 i Novi Sad 200. Najbole razširjeni so nemški, potom pa Fordovi i taljanski, francoskij je malo.
Kozeo v zlatarskoj izložbi. Te dni se je okoli 1. vöre popodne prišetao po „Placi“ v Dubrovniki (Dalmacija) neznani — kozeo. Ar ob tom časi nega ljüdi na cesti, si je kozeo neovi-rano cgledüvao izložbe. Kda pa je prišeo do Izložbe Boža Jelka, se je umakno par stopajov nazaj, nato pa je po vsej pravilaj kozjega voj-noznanstva naskočo izložbo. Glažovina je za-cinkala — izložba se je vdala. Iz vsej hiš so pribežali ljüdje i videli kozla, kak se je pripravlao na drüpi napad. Hüdódelca so prijali, ar pa je ne znao povedati svojega iména i so tüdi ne najšli pri njem nikšega pašuša, so ne mogli dognati Čidi je. Obračunali so Ž njim po sodi: Obsodili so ga na smrt, vrednost kože i mesa pa so prisodili Zlatári kak odškodnino za razbito okno.	„
Zažgani miljoni. V Belgradi so pred kratkim zažgali v električnoj centrali 8 i po miljonov dinarov v bankovcaj po 1 dinar, 50 i 25 par. Do zdaj so zažgali do 78 miljonov dinarov obnücanij penez.
Svet.
Ženske kak zidari. V zadnjij letaj je izšlo iz zidarske šole v Long Islami (New-york) vekši broj ženskij zidarskij pomočnikov, ki so se pri deli jako dobro skazale. Država je odločila, da bo dala zidati več palač, pri šterij zidanji bodo delale samo ženske.
Velka pravda. 80.000 belgijskij državlanov, štere so med vojsko Nemci odpelali v Nemčijo, i so jij nücali za različna dela, toži nemško vlado za odškodnino.
Oficersko uniformo za franciškanski plašč. Dne 4. t. m. sta bila v Monakovom preoblečeniva v franciškana prle ulanski nadporočnik princ Franc Löwenstein-Wertheim-Frendenburg i bivši generalni poročnik pl. Reichlin-Meldegg.
Kaleča pšenica v vühi. V New-Yorki so te dni operirali mlado deklico, šteroj je zajšlo v vüho pšenično zrno i je tam začnolo kaliti. Korenje so pognale celo v čonto, tak da so morali malo čonte odrezati.
Modern princ. Danski princ Erik se je Poročo (dao zdati) z hčerjov kanadskoga lesnoga krala. Pri toj priliki se je odpovedao vsem pravicam do kraleskoga prestola. Pred par leti je bivao na nekšem posestvi v Angliji, da bi se prevčo kmetevanji. Tam je živo Čisto po kmečko, delao od jütro do večera1 i kda je trbelo, je pelao tüdi mleko na postajo. Zvečer pa je hodo s kmeti v veško krčmo.
Domača politika.
Konferenca male antante je minola v Belgradi. Vse tri države so ednoglasno sklepe prinesle. Na Rusijo gledoč so sklenole, ka do šle za Angleži i ltalijani. Če tej pošljejo ta svoje konzule, one tüdi. Na madjarske posojilo gledoč, štero se zdaj odloči v Londoni na seji drüžtva narodov, bodo zahtevale, naj Madjari plačajo odškodnino, kak njim mirovna pogodba določi i ka posojila ne porábijo za orožje, nego za gospodarsko obnovo Madjarske. Na Bolgarijo gledoč zahtevajo, ka ta točno zvrši vse predpise mirovne pogodbe. Vse tri države do vodile z Francozi edno politiko.
Ureditev cerkvenoga pitanja. Dr. Beneš češki minister i dr. Janjič naš minister vere sta se sporazumela, kak se naj uredi cerkveno pitanje protestantov pri nas, grčkokatoličanov i pravoslavnih pa v Českom v Podkarpatskoj Rusiji.
Radičova stranka razmišljava od toga, ka de li bolše iti v Belgrad i lü vrčti vlado pa vladne cügle v roke vzeti onim strankam, štere želejo autonomijo. Bog dáj Radičovim to pamet.
Svetovna politika.
Hlinkova izjava za novo leto. „Slovak“ je objavo Hlinkov članek, kde med drügim stoji tüdi: Večina naroda stoji za nami. Mi ščemo nove volitve i ne bomo prle mirűvali, dokeč toga ne dosegnemo. Ob novom leti oblübiamo, da narodovij pravic nigdar ne izdamo. Bog i narod, cerkev i domovina, to je naš bojni klic. (Hlinka je voditeo slovaške ljüdske stranke),
4
NOVINE
20. januar 1924.
Dobro stanje zdrüženij držav Severne Amerike. Državni tajnik Hoover je izjavo. Leta 1923. je dosegnola SA (Severna Amerika) najvišiše stanje svojega pridelovanja po vojni. Brezposelnosti je ne bilo, kapital se veča, stanovanja se zidajo, železniški promet se je jako zbolšao. Nigdar v zgodovini je ne bilo živlenje v SA tak visiko. Gospodarski izgledi SA so sijajni.
Rusko — polsko zbližanje. Pred kratkim je predsednik polske republike slovesno sprejeo poslanika sovjetske Rusije Obolenskoga, s šterim je meo pri toj priliki kratko konferenco. Po sprejemi je Obolenski izjavo novinarom, da pomenja njegov sprejem i konferenca s predsednikom polske republike priznanje Rusije s strani Polske. Povedao je tüdi, da je ž njegovim sprejemom pripravlena pot za sklep trgovske pogodbe med sovjetskov Rusijov i Polskov.
Gospodarski boj med Anglijov i Francijov. Novo vlado sestavi Macdonald. On sam bo predsednik i minister zvünešnjij poslov, drügi ministri pa bodo poslanci delavske stranke, med njimi tüdi edna ženska. Macdonald je izjavo, da bo Anglija zahtevala od Francije izplačanje vsej dugov, čl bo Francija jako nasprotüvala angleškoj politiki.
Gospodarstvo.
Kak ravnati s domačim gnojom.
Pa tüdi iz higijeničnih (zdravstvenih) pogledov de trbelo z gnojišči, z gnojom i z gnojšnicov bole ravnati, posebno da se node gnojšnica raztekala po cestaj, grabaj i se zbirala v jamaj, gde se potem najraj gor držijo vsefelé zgrabljivi betegi. I več ali menje opravičeno se proti zdravstvena oblast, da če ne de šlo z lepa, te bo zakonitim potom prisilila zanemarjene kmete k napravi pravilnih gnojišč i gnojšničnih jam.
Zato naj bo gnojišče obzidano i tüdi tla naj bodo cemantana i tak zadelana, da gnojšnica nemre odhajati, zvün či se izceja v betonirano gnojšnično jamo.
Gnoj pa se more plast za plastov nalagati i ga dobro pohoditi. Najvekša napaka je, gnoj samo tak na slepo razmetati po dvori.
Gnojišče naj bo po možnosti obsajeno z drevjom, štero njemi senco dela. Od časa do časa trbej gnoj polevati z gnojšnicov i to posebno poleti. Popolnoma sühi gnoj na gnojišči naj nikdar node. Polevanje gnoja z gnojšnicov naj se zgodi poleti vsigdar zajtra zaran. Dobro je gnoj, šteri je že zravnan, vsaki tjeden bar ednok pokriti s tenkov plastjov dobre zemlje.
Gnoj, šteroga pelamo na pole, se more včasi razbrcati i podorati. Če pa to ne mogoče včiniti, ga je skladati v primerno velike küpe, ga sklačiti i po možnosti pokriti z zemljov, ar ovači dosta zgübi na svojoj dobroti.
Gnoj, šteroga večkrat izpira dež, zgübi vnogo na gnojilnij vrednosti i je podoben mesi, štero je zavolo predugoga kühanja popolnoma izmozgano i püsto.
Vsak liter zgübljene gnojšnice je vreden nekaj kron, ka znaša na leto na jezere kron, štere püstimo, da se zgübijo pri samo ednom gospodarstvi. Pri vseh gospodarstvih vküp poleg naše nemarnosti na té način nastala škoda pa dosegne teške milijone. Skoro nevervano, a dokazano po istini.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K.	 1000—1200.—
Žito	„	„	„	1000.—
Ječmen	„	„	„				1000.—
Oves 	„    „	„	900.—
Kukorica	„	„	„	900.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K.	100.—
Teletina	„	„	„ 	120.—
Svinjsko meso       „ „                „ 100.— Mast	„	„	„ 	180.—
Slanina	 „ „		     „ 160.—
Zagrebečka borza dne 17. januarja 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 338.—
Austrijska krona 100 K	K	—.49
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.—
20 kronski zlat	K 1280.—
Francoski franc 1 frank	K	16.80
Madjar. K 100 (nova em.)	K       1.—
Švic. fran. 1 fr.	K	60.—
Talijanske lire 1 lira	K	15.20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6 50
Pošta.
Palinec. A. M. Središče. Vsem smo poslali kalendare pred lani, ki so teliko plačali za Novine i M. Liste, kak je bilo predpisano. Ar ste Vi predlani jul. 5. plačali za Novine i M. List samo 10 Din. ka je bila cene samo Novin, nesmo bili mogoči Vam ešče kalendar brezplačno poslati. Vse smo natenkoma popisali te. Kodila Ludovika dovica. Tišina. Žilavec so se že glasili. Pa sam rad, ka ti tüdi ščeš pomagati. Zato si oba razdelita to delo. A. Sever. Šalamonci. Če ste se javili, je zadosta. Kak invalid mate prednost. Poslanec prosi samo delo za naše ljüdi, pri pogodbi pa nesme poleg biti, gda se ide za državno imanje. Š. A. Domajinci 45. Zglasite se pri širitelici. Ona naj vas vzeme gor i nam javi ka prosite. I. Rogan. Večeslavci. Do marciuša 1. počakajte pa te račun napravimo. R. Possedi: Chesterton. Peneze dobili, hvala. Zadosta bo, ar ste lani itak več poslali. Srčen pozdrav. Jančarič Mikloš. Noršinci. Hvala lepa za gorečnost, ka je število naročnikov tak lepo naraslo. Novine vaše so v petek že navadno v Soboti. Z pismonošom gučite, i ga pitajte, gde se stavljajo. Gumilar Leopold. Tišina. Na staro leto vse popolnoma v redi. Hvala. Srčen pozdrav. Kornhäuser A. Sv. Jürij. Naša terjatev i vaše plačilo se je križalo na pošti. Hvala, že smo vse dobili. Če M. Lista do junija meseca lani ne bi dobili (4 falate za vsakoga naročnika), javite se, ka vam je dopošljemo. Od julija do decembra pa tak te dni dobite. Javite nam tüdi, keliko M. Listov bo trebelo za novo leto. L. Litija. Nesmo dobili obvestila o premestitvi. Pozvedovali smo po naslovi, a niti od oče nesmo ga dobili. Zdaj je vse v redi na l. 1923. Pozdrav. Šebjanič J. Lemerje. Za l. 1923. smo dobili prve dni januara 10 Din. Tak ste na lansko leto ešče dužni 15 Din., na letos pa vse. Št. Prša. Kobilje. Dobili 25 Din. Z tem zneskom dug za oba poravnan za l. 1923. Vam poslali tüdi kalendar brezplačno. Kovač Fani. Šalovci. Dali smo notri prošnjo. Sakovič Ivan. Zenkovci. Leta 1922. smo dobili od Vas za 7 Novin i M. Liste 30 Din. lani pa za 3 Novine i M. List 45 Din. Kalendar smo Vam poslali, zdaj ste ga že gotovo dobili. Ne želemo i nesmo od nikoga dara, radi smo naj vsaki bar redno plača za sebe i či more za kakšo siroto naročnino. Aleks Beznec. Mačkovci. Objavimo pred tistim, kak te šli. To kak mislimo, bo približno tistoga hipa, kak lani.
Mali Oglasi
Josip Gerenčer trgovina z železom i z mešanim blagom, Dobrovnik. Priporačam svojo zalogo vsem mojim poznanim i onim, ki se k zidi pripravlajo: kakti vsake vrste železo za meštre i za zidanje, za slésse; orodje (škér) za polodelavce i za meštre; nadele dobre poznate garanterane kose i kamle; okovalo (slossarsko) za nove hiše i za pohištvo; Štedilnike (Sparherde) za notri zidati nove forme; Vsake vrste farbe, firnis, olje ino lake za tišlare; Glažovino (sajbe) za okno se dobi i notri reže; zaloga železne i plehnate kühinske posode i specerije. Pridite i probajte; bodete zadovoljni, redna podvorba.
Oda se fino izdelani štelaž za manufakturno blago, 3 m. dugi i 2.90 cm. široki z šestimi predali kak i fini štelaž za drobno blago z 56 ladlci i tremi predali vse iz jesenovoga lesa. Cena se pozve pri Franc Krali trgovci v Fükšincih.
Oda se v Dolnjoj Lendavi
hrastov les
stoječi i posekani. Natančnejša pojasnila se dobijo v tiskarni
g. E. Balkanji v Dolnjoj Lendavi.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
100 q. dobroga sena
je k odaji. Pogledne se lehko pri
Antauer vučitelji
v Tropovcih
MLIN na Muri, popolnoma nov,
letos postavljen, kolo na vodi, mlin na suhem, na 3 tečaje (1 par valjarjev i 2 para kamnov), čistilnica, vse v polnem i stalnem obratu,
se takoj proda.
Cena i vse drugo se poizve pri g. Alojzu Neudauer v G. Radgoni,
 Posojilnica.
Dečko z bolše hiže se sprejme za
vajenca (inaša)
v Szeredy Pavla trgovino z začimbov i mešanim blagom v Dobrovniki v Prekmurji.	
NAČELSTVO HRANILNICE I POSOJILNICE V ČRENSOVCIH,
je vu svojoj seji dneva 30. dec. 1923. zvišalo obrestno mero na vloge tak, ka de se plačüvalo od 1. jan. 1924. leta naprej že od najmenših vlog 8% od vezanih vlog to je proti šest mesečnoj od povedi 9%. Či pa vezana vloga ma 5000 Din. ali više šume, se plača 9½%. S tem je načelstvo to štelo dosegnoti, da naj ves kmečki penez pride vu kmetske hranilnice i naj slüži v hasek kmetskomi lüdstvi. 
NAČELSTVO.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava