Štev. 143 TRST, v petek 21. maja 1909 IZHAJA VSAKI DAN m- tc*t es nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj- »•mir'.čne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih leba-ktrnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pasto;ni. Sežani, NabrežinL, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OM.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fcotane. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 8t. mm, •amrteice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po M it. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •ada^jna vrsta K 2. Mali ogiasi po 3 stot. beseda, naj-tuij p» 40 stot. Oglase sprejema Lnseratni oddelek uprave „Ktoosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I Tečaj XXXIV KA20ČNINA ZNAŠA ^ za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■mrosaina m n*4eljak* lzđanj« „EDINOSTI" *tan« : •*U- — letno K 5-aO, yol let» S OO ■ Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se na sprejemajo in rokopisi se as vrsSajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (NarodrH do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it 18. PoStno-hranUnKnl račun It. 841652. TELEFOM It 11-57. Politično druStuo Edinost. SLOVENSKI VOLILCI mesta in okolice so vabljeni, naj pridejo v eim večjem številu na volilne shode katere priredi podpisano društvo v nedeljo, 23. t. m. in sieer : 1. pri SV. Jakobu v prostorih „l^onsum. društva" ob 10. uri dopoludne. 2. pri SV. Ivanu V prostorih ..Gospodarskega društva" na Ferdeniei ob 4. uri popol. Odbor političnega društva „Edinost" BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 20. Cestr Fran Josip pride v kratkem zopet v Budimpešto, ali ostane tukaj sama nekoliko dni, ker 28. t. m. mora v*pre eti na Dunaju špansko odposlanstvo. — „Pester L'oyd* pa dementnje to vest. Khuen Hedervary — ogrski ministrski predsednik? DUNA J 20. — Tukajšoji politični krogi menijo, da postane Khuen-Hederrary ogrski minUterski predsednik. Obsojen slovaški urednik. BUDIMPEŠTA 20. Odgovorni urednik „Slov. Tvzdenika- Josip Kuitra je bil včeraj radi ščuvanja preti madjsrskemu narodu obsojen na 3 mesece državne ječe m 1200 K globe. Štrajk poštnih in brzojavnih uradni &ov na Francoskem. PARIZ 20. Splošna delavska zveza je izdal:* na delavske organizaciie v pokrajinah proglas, v katerih jih poživlja, na? po vsej Frar-ciji proglasijo poštnim ualužbeacem v prilog tpicsci štrajk. Slovesna kanonizacija v vatikanski baziliki. RIM 20. Danes sta bila v bogato okrašeni m svečano razsvetljeni baziliki sv. Petra slovesno progiašena z% s»etmk» Klement Marija Hcfbauer z Dunaja in Jc*ip Oriol iz Barcelone. V cerkvi je bilo mnogo tisoč oseb. Med temi so bili Številni avstrijski, špaiuki in portugalski remarji. S šeitih tribin so prisostvovali svečanotti dplomatičri zbor, Malteški red, zastopniki glavnega in prestolnega mesta Dun& a, dunajske in barcelonske sketije. Spre-ved, ki je šel pred papežem ne je v vatikanskih hodnikih uredil že ob 7 in pol uri ter se je potem počasi pomikal skozi glavna vrata v baziliko. V sprevodu so bili zastopniki vseh verBkih redov, svetna duhovščina, kanoniki sv. Petra, členi kongregacije obredov, pred katerimi so nosili dve zaBtavi na katerih so bile epizode iz življenja obeh novih svetnikov. Ob straneh zastav ao stopali zastopniki dunajske in barcelontke škofije, sorodniki obeh svetnikov in nekatere druge osebe. Sledili so dostojanstveniki papeževega dvora v svečanih oblekah, pevci sikstinake kapele, penite ncij ar sv. Stolic?, škcfje, nadškofje in kardinali. Na zadnje je sledil pod dragocenim baldahinom na „sedia gestatoria" papež, obdan od plem-eke garde, švicarske garde in vaeh papeževih častnikov, Sprevod so zaključili skupina pevcev, generali verskih redov, Švicar e,ka garda in prelatje. Papež je doipej v oazibko sv. Petra ob 9 in pil uri ob zvokih slavrotaega marša in živahnih aklamacijah vernikov. Bla-goslovljal je na vse strani in se potem vaedel na prestol- Vsi kaidinali in škofje so zavzeli svoja mesta na obeh straneh prestola. Sv. Oče je tedaj prečital formulo kanonizacije blaženih Elementa Marije Hofbauerja in Josipa Oriola. N& to je zapel „Tebe Boga hvalimo". V tem trenotku so pričeli zvoniti zvonovi po vseh rimskih cerkvah. Po zahvalni pesmi je papež pristopil k glavnemu oltarju, kjer je imel slovesno mašo, med, katero je pel pevski zbor sikitinske kapele. Po slovesni maši je papež podelil blagoslov. Potem je sedel zopet v „sedia gestatoria" in Bprevod je cdšel iz crkve. Počasi je tudi občinstvo odhajalo i a bazilike, ki je bila v vseh delih čarobno razsvetljena. Danes zvečer bo svečano razsvetljene pročelje bazilike in trg pred baziliko. __ Na adreso socijalne demoKracije. Pod tem naslovom je prinesla „Soča" nedavno temu članek, ki je vreden, da se ga tu spominjamo. Uvodoma izvaja čiankar kako skušata dr. Tuma in dr. Dermota sedanji zmedeni položaj na Goriške-n izkoriščati v prilog socijalni demokraciji. Okola n iju se zbira nekaka „Mlada Slovenija". Potem nadaljuje čiankar : Tu zavzema dr. Tuma meato organizatorja, praktikusa, izkušenega starega vodje; Dr. Dermota nastopa kot veliki teoretik, kot nekak veliki duhovnik marksističnih idealov; okrog njiju pa — wie der Sterne Chor um die Sonne sicb stelit — kopica akademikov, ki govore o sccijalni povzdigi. o propadanju buržoazije, ki si prisvajajo odločujočo besedo v monizmu, v biologiji, v socijalnih teorijah, v filozofskih teorijah, in ki Čutijo v sebi nekake tajne in skrivnostne degodke. Vse obsojajo, kar je s besedo „narodenu v kakršnikoli zvezi, vse identifikujejo s buržoazijo, propalo in lažnjivo, — in če se jim konečno ovrže vse drugo, pridejo z ugovorom, da hočejo biti „svetovna stranka". In res. Spadajo k veliki svetovDi zvezi, k zvezi onih, ki jim je vsaka izkušnja ničla, ki se pa drže načela „iumre in verba magistri", ki jim je vse, kar je drugim sveto, le kimera, ki pa sami zato ebožavajo malika, ki so si ga ustvarili. Spominjam ae na enega predatavifceljev „Miade Slovenije", ki je v polemik z GlabršČekom navajal v „Delavskem listu4*: „Mi mladi, ki čitamo Tolstoja .... — navedel je tu celo vrsto modernih znanstvenikov, filozofov itd., mi mladi .... zahtevamo .... u videvamo . . . , kritiziramo .... itd. Pozneje se je izkazalo, da ta „mladi" niti enega izmed avtorje«, ki jih je navedel, cd znotraj ni videl. Dermotizem se je pri njem pojavil v vsej svoji gloriji. Seveda, da bi kdo vsaj povedal, PODLISTEK. LohOoh mm mesto na svetu! Piše Cecil Pleiko. IV. Promet. Cabi so eiegantni črni vozovi, vprežene živali to izborne in veznik je izredno siguren. Tako ni čuda, če sta mu dala tujec kakor demačin ime londonska gondola. Kavno tako spretno in varno, kakor drči dolga gondola po ozkih beaečanskih kanaUh, se premika cab skozi najgostejše množice in oaj bolj zavits ter tesne ulice. Ko niso naročeni, ne s:oje ob straneh ulic; srfdi ceste čakajo v dolgi vrsti svojih gostov. Naravno: ca lev: strani ceste — v smeri proti City — vozijo vozori proti mestu, na desni iz mesta. Prazen prostor je tako le sredi cest. Važen iaktor v razvijanju proceta to joe domke železnice. Angleži so dobili na svojem škotskem severu leta 1825 svojo prvo železnico na lo- komotivo. Pet let kasneje je bila otvorjena proga Mancbeuter—Liverpool. ki je vzbudila po vsem svetu tako neopisno občudovanje in strmljeaje. Nova i-najdba lokomotive se je obnesla tako izborno, da si je osvojila zma-gono&no v par letih vso Evropo. Še v tridesetih letih minulega stoletja je dobil London svojo prvo mestno železnico. Vspenjala se je na visokem viaduktu in vodila je do Greenwika. Po tem interesantnem viaduktu, ki šteje vsega vkup osemito-osem-deset obokov, teiče proga Landon Greenwich še danet. Londončan ni dovolil zastaviti tvojih ulic z nobeno stvarjo. Tako to se umaknile takoj izpočetka nove železnice ali na visoke oboke, ali v podzemske rove. Slednji so kmalu prevladovali. Dasi so nove umne iznajdbe močno omejevale kadenje iz lokomotiv, vendar je bil dim v podzemskik rovih neprodiren in vzlic vsem naporom umetne ventilacije udašljiv. Okna pri kupejih so morala biti vedno dobro zabita, tako, da se je pričela prava muka šele pri postajališčih, kjer je bilo treba izstopiti. Nobene klopi, nobene ograje te ni smel dotakniti človek. Vse je bilo posuto z debelo plastjo umazanih saj. kako bi se mu zdelo bolje: — ja Bauer, das ist was andere«. Ba. — Rekel sem: Dermotizem se je tu pojavil. Ali je ta Dermotizem res sama kritika? Da, in sicer dekadentna, s vsem nezadovoljna, ki si naslaja obolelo fantazijo iz* ključno le na Marksovih utopijah in le redko-kedaj pogleda v realno, vse oplojujoče življenje. Bogme, in še alabše. Kajti poleg vsega tega tta toliko dr. Tuma, kolikor dr. Dermota huda in zelo ortodoksna apoatola. Da-siravno še samo „Vorwarts" in holandika .Tribune" ter Rosa Luxemburg rabijo o b-rabljene fraze, kakor jih ima „Delavski list", mielita ta dva voditelja, da ata edino napredna, edina revizijonistična človeka na Slovenskem. Vkljub temu pa še vedno prinaša „Delavski list" članke, v katerih ae frazira o „radečem aolncu bodočnosti", o času, kjer bo imel vsak „pravico do dela", kjer bo vladaia „ljubezen, enakost in bratstvo". O pomenu teh besed si menda gospodje sami niso na jasnem, ali pa imajo dvojno moralo : Eno zase, drago za mase. Da ne govorim o glasoviti, že zdavnaj zavrženi „Verelendungs-teoriji", ki si je niti Kautsfcy ne upa več zagovarjati, — je dr. Dermota enkrat z vso vnemo zagovarjal, da naj le bodo delavci v strokovnih organizacija mednarodno organizirani, t. j. mešanonarodno organizirani, dasiravno so ga že zdavnaj desavuirali*„Sozialistische Monats-liefteu,\ ki pravijo direktno, naj bodo socijal-j nodemokratične organizacije narodnoobrambna ; društva! In kot tako smo ustanovili mi narodno delavsko organizacijo, ne pa kot liberalno ekspozituro, kakor trdite ne v nevednosti, ampak v ziobnosti! Hotel tem pisati o tumovačvu in dermo-tizmu, a zašel sem v teorijo in polemiko. Kajti težko je pisati o ljudeh, ki pam kakor moluike nikjer ne pokažejo pozitivne strani, ki vse le negirajo, v t e 1 e r u S i i o ; ki nočejo videti ali slišati nazorov drugih, ki ne vidijo faktičnih razmer, marveč le sebe in sivo teorijo, ne pomislijo pa, da vsak čevelj ni za vsako nogo. Nočejo videti, da je slovenski proletarijat organično drugačen, kot češki, , nemški ali ruski, da je individuelno različen : od laškega ali francoskega. Nočejo videti na-' rodne individualnosti tadi v narodnem g03pn-i darstvu, marveč jo priznavajo samo jezikov-: no ; ne vidijo, da je našemu proletarcu treba ' priboriti tudi narodno enakopravnost, ne sa-i mo socijalno, in ne vidijo prakse, ki stiska z 1 železno roko k tlom v prvi vrsti slovenskega proletarca, ne zato, ker je proletarec, marveč ; ker je majhen in zatiran — Slovenec. V eni zadnjih številk „Delavskega lista" ' poziva politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke delavce na shod v tržaškem Delavskem domu. Tekst: Prišel je v nevarnost ve« proletarski razred, malo je manjkalo, da ni tekla v Srbiji sveža in nedolžna kri sinov proletarijata. Pridite na shod I Daevni red: 1) politični položaj, 2) deželnozborske volitve ! Tableau ! In na drugem mestu: ^eli-I kautkega pomena je socialistično časopisje v boju med delom in kapitalom ! Vprašsm pa, ali je naš današnji in posebno slovenski boj med delom in kapitalom rea tako oater, kakor se tu implicite trdi. ali pa je to le prestala puhla fraza iz starih časov socijalizma ? Vprašam Vas, gospodje, ali stremi delavec res za negacijo, za razbitjem, za revolucijo, ali pa le za zboljšanjem in izednačenjnm ? Aii si boče priavojiti podjetnikovo profkno rato, ali pa hoče, da se mu delo povrne s poštenim zaslužkom, t katerim potem sam lahko pottane „kapitalist" v onem pomenu besede? Ali je Vaš cilj revolucija, ali pa Temu je odpomogla v sijajni meri nova gonilna sila elektrike. V zadnjih treh letih so odpravili zadnje lokomotive in jih nadomestili z električnimi motori. Mestni železniški zistem je razdeljen v nešteto panog. Vseh post3.j je okolu šest sto; več nego pet milijonov duiš prevažajo železnice na teden. Iz tega velikega števila si je možno napraviti vsaj približno pojem, koliko prometa obvladava ta vehikel. Brez dvoma se poslužuje tujec rajši cmnibusov, avtomobilov ali cabov, ker mu nudijo izreden užitek vsled lepega razgleda ; za velike distance je železnica aekaj neobhodno potrebnega. Na sto tisoče ljudi stanuje od svojega opravila po eno ali dve uri proč. Tem je cenena in hitra zveza s sredino masta kakor v blagoslov. Rovi so izkopani jako globoko. Imenujejo jih tube t. i. cev, ror. Pred dohodom vsakega vlaka ponaša lift popotnike nizdolu in jih poteza na koncu postaje zopet kvišku, tako, da je prihranjen vsak trud in zamuda časa je reducirana na minimum. Vozovi so vsi jako dolgi, po zistemu nekdanjih amerikanskih čolnov. Opremljeni so krasno. Za kadilce se nahaja pri vsakem vlaku poseben voz. Nadpi- morda le izboljšanje mezd in občih gospodar, razmer s kolektivizmom ? Ali ste za takojšni o absolutno podržavljenje velikih kapitalističnih podjetij ? In kako si potem to mislite ? Ali pa ae morda le zadovoljite z organičnim razvojem, s kolektivistično povzdigo narodnega gospodarstva? To ao, goapedje, nekatere Vaše nejasnosti, ki jih propagirate skupaj a kritiko obstoječih političnih razmer. Vladimir Knaflič. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 19/5. (55. dan razprave.) Pozvana je bila 21 obtoževalna priča, trgovec Josip Medved. Le enkrat j e čul od kmeta Slavnija, da je kmet Drljača o neki priliki zaklical v gostilni: Živel Peter Karagjorgjevič — proč s Franom Josipom ! Branitelj dr. L u k i n i 6 je opozoril, d a kmet Slavulj taji, da bi bil to pripovedoval priči. 22, obtoževalna priča je bil okrajni predstojnik Matija Čordašič. Tožil je o surovosti prebivalstva v Dvoru. Na tem da so krivi popi in učitelji, ki uče ljudstvo politične ekonomije". Predsednik: „Kaj hočete reči s tem ?" Priča :„Učeljudi, da so Srbi." (Hrupna veselont). Vs: tflmkajSnji kmetje noiijo orožje. To prihaja od todi, ker so v nekdanji granici. On sam n i č u 1 nika-kih veleizdajalskih vsklikov. ali pripovedovalo se mu je o tem. Pokazal je dve anonimai pismi, pisani v cirilici. V jedoem se njega pričo hvali, v drugem pa zaeramaje. Branitelj dr. P o p o v i ć je konstatirah da sta pitani v kajkavskem narečju, ki je rabijo aamo zagorski kmetje: „To bi bilo prvikrat, da bi kak Srb govoril to narečje," Na daljna vprašanja braniteljev dr.a L u k i-n i 6 a in dr.s Popovića je odgovarjal priča zopet in zopet ? a diko vaje o surovost; in podivjanosti ljudstva, posebno Srbov. Ko je priča izpovedal, da je Čul od različnih l.judij, da „se pripoveduje", „čuje med ljudstvom", „govori" itd., da so toženci tirali velikoirbsko propagando, ie zahteval dr. P o p o v i ć, naj priča navede vsaj jedno osebo, od katere je to čul. Priča ni mogel.nikogar imenovati. Predsednik je odredil psvzo poi uro. Po pavzi. Toženec le reflektira! na ispo-vedbo priče in je konstatiral, da ni priča na-vel niti jednega konkretnega dejstva. „Sem torej v veliki zadregi, proti čemu naj se orav za prav branim*. (Veselost) Toženec Ž i v-k o v i 6 st. je tudi reflektiral m rekel, da je priča v njegovi (coženčevi) gostilni muogo noči pr«lam pal s cigani. Predsednik je tožencu odtegnil besedo. Toženec O r e-š č a n i n je na izpovedba priče, češ, da je neki otrok rekel, da je Beligrad glavno meato Hrvatske, reagiral, rekši : „Potem b me moral prav za prav beligraiski drž. prednik staviti pod obtožbo, ker bi se reklo, da sem hotel kot Srbije priklopiti Hrvatski." (^7el ica veselost.) Prihodnja razprava jutri. Iz govorov o nujnosti .Hasarj kolega predloga v drž. zboru. Ker je pcalanec dr, Majr poudarjal, da je na Hrvatskem ena cela stranka, ki zahteva ; izvedbo veleizdajniškega procesa, se je ogla-; sil pri dejanskih popravkih zsl besedo poala-Eec Spinčič in izvajal sledeča: Na Hrvatskem je re« tista stranka, koje vodja je dr. Josip j sov, zemljevidov in sličnih kažipotov je toliko 'in tako nazornih, da se je tudi brez vsakega popraševanja skoro nemožno zavoziti. Vlak nikakor ne čaka, da zapusti morda zadnji popataik svoj vagon. Ampak, ko je udarila električna ura s svojim zvoncem, zapirajo sprevodniki takoj vse du-i. Peijati se moraš torej naprej. Ako so vozovi zelo na-j tlačeni, se lahko zgodi, da prideš na vr«to ;še-le pri eni prihodnjih postai. Brezplačno se ! popelješ a prihodnjim vlakom nazai. Izstopiti na drugi postaji, nego je napisana na 'voznem liatku, je abaolutno zabranjeno. Človeka vozijo toliko časa sem iu tja — v«e brezplačno — dokler ne prida do postaje, do katere se glasi njegov ticket. Pri vsem tem vlada skrajna a malo besedna vljudnost in postrežluvost. Osobje na napitnino ne misli, — Vsa Evropa se lahko 'uči tu. Železnice so, kakor tudi vse druge železnice po Angleškem, v privatnih rokah. — ; Državnih železnic Anglija doslej no pozna. Kakor kuriozum navajamo nadpia, ki blišči na vaeh postajah, v vseh liftih in ne-številnih drugih prostorih: beware oi pick-pockets —- varujte se žepnih tatovi Včasih je še pristavljeno: tako ženskih kakor moških. Stran II „EDINOST* št. 143 V Trsta, dne 21. maja 1909 Fr*.ck, ki ae danes Dima v oblasti hrvatskega jezika, & je igial v letu 1872 ulcgo nekakega tajnega agesta z mesečno plačo 60 goldinarje? ;n je v časa, ko je bila hrvatika stranka prava močna, deloval na to, da bi isto razbil, aii ca jo pripravil za usingo madjarski vladi. * * * Dr. Frank je poslal „Neue Freie Presse" pigino v katerem trdi da je trditev Spinčića povsem izmišljena. No mi poznamo našega i Spinčrda, a poznamo tudi — dr. Jozaa j Franka ! Zagrebški „veleizdajniški" proces v drž. zboru na Dunaju. Prostor nam žal, ne dopušča, da bi prinesli, bodisi tndi le v uvodnikih, govore posamičnih poslancev v državnem «boru o priliki Maaerytorega nujnega predloga. Vendar se nam vidi govor aocii eliptičnega poslanca Pernerstorferja tako važen, da navajamo nižje j doli par najnarkantaejih cdit&vkov iz cme- j Djenega govora. Govornik ie izjavil, da bo socijalno demokratična zveza glasov*la za. nujnost, da-fci se v vsem ne strinja z meritumom predloga. — Pridržuje si, da bo stavil v podrobni debati tozadeven spreminjevahn predlog. A7strija tvori z Ogrsko in Hrvatsko še eno državno celoto, in nam nikakor ne more biti vseeno, koliko odstotkov Azije moramo prenašati. Ne moremo dopuščati j da bi šel mimo nas ta trenotek, ne da bi izrazili svoje simpatije prizadeva-■hjem naroda, ki ima ravno tako pravibo do svoje narodne suverenosti in celokiipnosti kakor vsak drug narod, onega srbskega nareda, ki hoče danes baje ugamati veleizdajo v Avstriji. Ako hoče biti ta država več nego domena ene vladarske hiše. zamore to biti le kakor skupna domovina svobodnih narodov. Da se soooa o t£m. kd- je veleizdajalec, spreminja, dokazuje na;bolje dejstvo, da je na čelu te države ostal en grof Andrastv, ki je bil i a effigia obešen, da stR bila od vseh spoštovana bivši predsednik te zbornice Smolka in mini ster Ziemiolkoveki obsojena na smrt. Kaj pa je v resnici storila ta država, da bi bil srbsko-hrvatski narod zadovoljen in srečen ?! ! Dandanes ni več možno voditi vojne proti volji narodov, za katere se gre. Ako avstro-sroski polki v slučaju vojne s Srbijo ne bi bili ubogali, bili bi imeli brezdvomno proti sebi vojno prave. A kdo bi jih bil morah čno obsodil, če ne bi hoteli streljati na svoje narodne brate ?! Naj se postopa v Avstriji z vsakim narodom po njegovi individualnosti, naj se jim daja možnost za materijelni in duševni razvoj. Kajti možno je, da se v tej državi konečno še razvije neko čustvo solidarnosti ali državne zavesti. težje. Edino paf kar ae javno vidi iz vse te nemške besnosti je, da bi hoteli oni radi S7ojega «lojalnega> držanja za časa balkan skega konflikta sedaj kar sami komandirati. Ali, če še niso prepričani, se gatovo kratkem prepričajo, da so časi ko se je moglo vladati brez Slovanov in proti istim, že davno minuli. _ Srbija iii Avstro-Ogrska. Iz Belegagrada poročajo : Avstro Ogrski odposlanec Fcrgach je priobčil ministru za unsnie stvari Milovanoviću, da je Avstro Ogrska voljna zapričeti trgovinska pogajanja s Srbijo. Milovanović mu je izjavil, da predloži stvar najprej miniatergkemu svetu, a potem da mu odgovori. Japonsko grozi „mora obračunati Med Rusijo in vojna. Avstrija z Rusijo". V „Novem Vrjemjn* razlaga ruski publicist Menšikov. da preti RcBiji v nadaljni bodočnosti vojna toli od zapada, kolikor vshods. Sklicuje se pri tem na članke vojnega lista «Razvedčika>, ki dokazuje resno, da nevarnoa* vojne de vedno ni minula. „Ruski sosedje so zasnovah' lokavo osnovo, da bi na tak način upleli Rusijo v novo vojno*, „Danzer-Atm?e ^3itung" zahteva odkrito, „jase mora obračunati c Rusijo", To pa zato. ker si je Rusija d ovc Lila moraics podpirati Srbijo. List piša: „Mi ne smemo verovati v miroljubnost Raiije*. Rusija za sedaj ni pripravljena na vojno, niti t strategičnem, niti teiničneas. niti politifikem pogledu, ker ji vedno preti nevarnost revolucije. Tedaj je sedaj las, da se jej napove vojna. Avstrija bi vrgla v Rusijo 13 vojnih zborov, a podpirali bi jo na levem krilu trije nemila vojni zbori, mej tem ko bi se glavna nemška vojska obrnila na Francijo. Italija bi morala ostati nevtralna, Rumunska bi dobila Besarabijo. Računa se na uatajo na Reškem, Poljskem in v Baltiških pokrajinah, Pri tem se računa na zvezo z Japonom, ki se v poslednjem čaau močno oborožuje in pove 3u je svojo vojno moč. V podednii vojni je imela Japonska 18 divizij, danes jih ima 5e 21, a do Ista 1915 jih bo že 26. V slučaju vojae se bo zamoglo te divizije podvojiti, tako da bi zamogla dvigniti v »lučaju vojne 53 divizij, mesto 13, koje ie dvignila v početku rusko-japonske vojne. Da Jiapan rsisli na vojno, dokazuje tudi vojevit govor, kojega js ime! japoasiri vojni minister v parlametu, kjer jo rekei ; „Mi ee ne moremo caeiiti usl ona kraje Mandžurije, koje imamo sedaj v cblastis to bi bilo iitotoiiko kciikor ucsaknjecje. — Kakor se jasno vidi, gre Japonska za tem. previdnosti. Kar se tiče Bolgarov, skušajo M1&-doturki kakor prej, izigrati demokratično skupino proti Vrhovistom, dočtm gredo v obče bolj na roko Srbom neso Bolgarom. Albance pa skušajo Miadoturki kolikor možno asimilirati j posebnih vspehov pa ni v tem pogledu pokazati. Kar se tiče reakcijonernih albanskih elementov in onih, katerih partiku-larizem ia ultraislamizem se težko zlaga z liberalnimi tendencami in nacijonalizmom no-vejega časa, se isti drže deloma reservirano in čakajo, deloma pa selje. — stranke smo torej na čistem, da je ves čas, kar je imeia vso moč v rokah, mnogo io najpotrebaejega zanemarjala na škodo okolice. Včasih so bili celo že sestavljeni načrti, ali zgodilo in izrriilo se ni nič. Iu niso morda zanemarjali okolice le zato, ker so njeni zastopniki „delali sitnosti" Saj so v prejšnjih časih italijanski možje zastopali ta ali oni okraj okolice. Drugi okraj n. pr. je ime! celo garibaldinca Mauronerja za zastopnika prvi okraj Banellija. Tudi naš V. okraj hlinijo prisiljeno ve- je bii nekoč zastopan po Italijanu. Tedaj je biia najviša želja naših danes zavednih Tre- Bolgari od svoje strani pa kažejo ob benjcev, da bi dobili — 4 S7etiijke. Sa teh vsaki priložnosti svoje nezadovoljstvo, ker je niso mogli dobiti, dokler ni zaropotala neka mladoturški odbor bolj ns roko Srbom, in'družba Italijanov, ki so došli v Trebče, se porabljajo to okolnoit kaker tudi politiko1 tam napili in si v temi — nosove razbili. Ti Mladoturkov, ki so «e doslej strogo držali' »o napravili škandal in še-Ie to je pomoglo. * * * • * Taka je naša občinska administracija svojega programa, v to, da poslednje pri de-i mokrstih čim bolj pripravljajo ob zaupanje, j nasproti okolici Srbi nasprotno streme za tem, da se i veči meri izpolnijo obljube, ki so jih čim j dali! nič Iz principa, iz sovražtva ne dajajo ^______ __________________naši okolici. Niti ene še tako potrebne Mlad.trurki, da tako učvrstijo svoje sedanje j Sole nočsjo odpreti v okoiici — da o mestu staiišč^ nasproti Bolgarom in Albancem. j niti ne govorimo. Oni jočejo, da naše ljudstvo Vsled tega je t zadnjih lednih srbsko- j ostane zabito, ksr se boje, da bi naše ljudstvo, bolgarafa antagonizem v skopeljskem s&nd-jak> bi bilo izobraženo, delalo konkurenco žalni še zsmoteneji. Zdi se, da več političnih! Italijanom. Nam ne dajo ne zadostno ljudskih -i«*;««- tt«,—n: §oif niti ene meščanske šole, sebi pa vzdržu- jejo občinsko gimnazijo in reaJko, ki zahteva zločinov (v Kaza Koprili, Palanki, S kop* j n v nahiji Zelenko) kaže, da se vrača prei- Skratka, stari problemi so in ustavna metoda, ostali odprti. OOaODKI NA BALKANU. SRBIJA. Srbija najtae posojilo na Angleškem. BELIGRAD 20. „Ma£ Žurnal" poroča, da najme srbska vlada svoj d nameravano posojilo v znesku 150 mil. dinarjev na Angle-škeaa. Odposlanec Whitehead se osebno zanima za stvar ter je stopil ie v stiko z me-r odaj cimi finančnimi krogi v Londonu. 3© DROBNE POLITIČNE VESTI 50-1 e t nico smrti bana Jelačića othajal hrvatski narod včeraj 90. t. m. Prestolonaslednik Frsn Fer-d i na nb pride, kakor poročajo iz Bukarešta, 13v junija z velikim spremstvom na Sinejo, kjer se bo mudil šest dni kakor kraljev gost. Nemiri v Bielica 3» (Slezija)* — Iz Bielic poročajo: Ker ie bil pcel. Stojalovrski izobesil na svoji hiši rdeče-belo poijsko za-stavo; je prišlo do brspoih deanonstracij, Nemci so naskočili hišo. Merska je poseči vmei policija in orošoistvo, je pomirila razburjene duh Nov vojaški- afcaše v Belem-gradu. Do sedanj i av&sra- ogi^ki vojaški ataše Ga- da Bieuertb t škripcih Državni zbor se je sam odgodil do 2. junija, ali bolje, odgodili «o ga predsedniki raznih drža* d cz Gorski h klasov. Mej tem bo nadaljeval proračunski odsek svoje razprave. Preittidnik poslanska zbornice dr. Paitai je izjavil, da utegae proračunski odaek dokončali »veje delo do binkošti, a predsednik odseka dr. Chiari misli, da je to mnenje optimistično. Dobro bo. če pride proračun okoli 10. junija v državnem zbecu v razpravo, tako da ie že daaes gotovo, da redni državni preračun ne bo rešen do konca junija, ko poteče računski provizorij. Najkrajša razprava v rednem proračunu, e traja a v avstrijskem državnem zboru sej. Ako bi torej tudi vzeli ta naiugodneji siučaj, bi »eadar vlada do konca junija ne dobila proračuna, ker bi ostalo zborcici na razpolago od 10. juniia naprej samo okoli 15 sej. Gotovo je, da bi te ceie re bile posvečene samo proračunski dsbati, »mpak tudi marsikateremu nujnemu predlogu. Na] se torej obrae Bienerth kakor se hoče gotovo je, da rednega proračuna ne spravi pravočasno pod streho. Nastane torej vprašanje : Kaj tedaj ? Poskusil si bo pomagati bržkone zopet s provizorijem. A vprašaaje je, če ga dobi? Kakor je razvidno iz dogodkov zadmih dni. Bienerth ne razpolaga v zbornici z nikako večino, na kojo bi se mogel zanašati. V normalnih razmerah bi zahteraia še čast in naj primiti7neii čut dostojanstva da puda vlada svojo demisijo. Od avstrijske vlade posebno pa ne od vlade v koji sedita en Ho-chenburger in Stiirgkb, ksj takega seveda ne imemo prriČako7ati. Gospodje ostanejo pač pn koriiu, dokler bo šlo. A dolgo vsekako ne pojda več. K položaju v Avstriji. Na drugem mestu poročamo, da se na-be;a Bienčrih v zelc kritičnem položaju v kojega je zašel zbog energičnega in možkega nastopa slovenskih poslancev. Nemci se zbog tega seveda grozno jeze. Piuvajo ogenj in ž?tp'o. „Neue Freie Presse"" čit a Čehom da strem i njih politika edino-le za ministerskim! stoiicami! «Nem6ko-narodna korespondenca> pa piše. da treba iz slovanskih strank pred viern odstraniti one politike, ki so kompromitirani sbog zadnjih vnanjih dogodkov. Baje, da se je došlo ua sled stvarem, ki daieio resnim politikom misiiti. Členi državnega zbora da so pomagali postavljati mine, ki bo se polagale od zunaj _ „ _ v našo državo. prestolu ni posebao »premeail. K večerna To je naravnost lopovščina, kar ti nem-, je opažati, da so se narodne stranke in sicer ški poštenjaki pavšalno sumničijo. Zakaj ni»o; sohko kriitijani kolikor tudi deloma albanski glasovali za nujnost Maiarykovega predloga ? . moham-danci tesneje združili. Nasproti Srbom Sumničiti je jako lahko, a dokazati je pač zasledujejo Miadoturki slej ko prej taktiko v Bekmgradu major gener alnsga štaba da si osvoji celo Mandžurijo in iafcisne jz nje j briel Tanczos je odpcavan in na a,egovo^ me-Kurijo. To pa ni mogooe doeeči brez vojna. Bfo^it ^oml^oH stAha Zato 83- Japou tako pripravlja ca vojnx — Omenj&ni ruski vojni list „Razvedčik" kosčuje svoja razmotrivania: JSIi (Rusi) ne žcJimo vojne, a Jap-Dnei jo žele. Zato ;e vojna neizogibna. _ Dogodki v Turčiji. CARIGRAD 20. — „Tanin" poroča predlaga minister za javne gradnje, naj se na me posojilo 4 mil, funtov za pcučavaaje gradoje železnic, za gradnie pristanišč in mostov. CARIGRAD 20. Glasom neke brzoja?ke „Jeni Gazete** ie mir v Amari zagotovljen. CARIGRAD 20. Tiafeovni urad je prs-povedal listam priobčavati napačna poročila in slike o tukajšnjem vojnem sodišču in izvršitvah obsodb. CARIGRAD 20. General grof Robilant je imenovan generalnim organizatorjem vsega orošnistva. Oosedno sjanje je vnovič olai-šano. Promet do Pere je dovoljen do 1. nre po noči. CARIGRAD 20. Sultan je imenoval Mah-med Šefaet pašo generalnim nadzornikom carigradske posadke ter sclanskega in drinopelj-skega zbora. Delovanje vojnega sodišča. CARIGRAD 20. Vojno sodišče je obsodilo na smrt orožniškega polkovnika Ranu-zana in dva naknadno ujeta morilca poveljnika okiopnjače „Assar-i - Tewfik". Obsodbi sta že potrjeni. — Tukaj in v pokrajinah &e iedno zapirajo vojaške in civilne osebe, med temi tudi moh&medanske duhovnike. Sultan prisegel pred parlamentom; CARIGRAD 20. Sultan se je pripeljal po morju in se je potem ob strani G&zi Mukt&r naše ob živahnih aklamacijah občinstva v kočiji peljal skozi del mesta. — Sledili so mu princi in spremstvo. Pred parlamentom so ga vsprejeli ministri, nakar se je sultan podal v zbornico, kjer so ga prisrčno pozdravili senatorji in poslanci. Nato se je po programu vršila ceremonija prisege. Prestoini govor je bii vsprejet s pohvalo. Nato ao bili zapriseženi poslanci in senatori. Po dovršeni zaprisegi je zbornica nadaljevala p.ejo, kateri je nekoliko časa prisostvoval tudi sultan s svoje lože. Potem se je sultan ob ceremonijelu kakor ob prihodu vrnil v svojo palačo. Položaj v skopeljskem vilajetu. SK.OPLJE 19. Zamotan politični položaj se vsled najnovejših dogodkov in spremembe sto je imeaovaa stetaik geiaraluega štaba Otoa Geliiuek. — O boro že ran j 8 Italije na Tzfcočnimeji. Iz Bi&sa poročajo, da je italijanska vl&dk naročila pi i jaklaraah v Ter-ai-ju IS oklopnih stoHov zi i vssočso mejo in sa Benetke. S-teselj in Neb ©g atov pomilo-& 5 e n &. Iz Petrcgrada pori >ča>o, da sta bila general J^eselj in admiral N< sbogatov povodom carjevega rojstnega dno poit iloščena in izpuščena na svobodo. Dnevne \resti. Naznanilo. Ker »5 prihodnjo ne deljOf dne 23. maja t. 1. j mpoludne vršita na Opčinah: občni zbor zadruge opra vičenih posestnikov in Posojilnice in hranilnice r>a Opčinah44 se na isti dan popoludne napovedani ji ivni volilni shod prenese na pozi lejŠi čas. Trst, dne 20. maja 1909. CBBO, U političnega društvi i ,^Edinosttt Občni zbor dram nt* društva. Z odrom na občni zbo r dramatičnega društva, (slov. gl ed&lisča) hi se bo vršil nocoj ob S. uri v veliki dvorani „Narodnega doma-', se za danes zvečer določeni sestanek zcMpnifow II. in III. mestnega volilnega okraj-a preloži na jutri zvečer ob S. uri v prostorih yyN. D, O". V očigled volit vasi v Trutu. (Iz govoru dra. O. Rjbara na shodu v Rojanu). Ko je govornik podrobno 7aziožiI novi volilni red glede razdelitve okolic? v okraje in razrede, ]e prešel k strankam, s katsorimi nam bo iz-vojevati volilni boj. Doslej, guspodov&kii italijanski stranki se ne godi dobro. Potrefila je miiiioaov, ali za okolici ni dala skoro nič — in Se to, kar je dala, Se-le po dolgih in trdih bojih, ali pa le z ozirov na meščane, ki ima;o kak inteies v okolici. Tako je n. pr. z vodovodom na Opčinah. Dolgih, dolgih prošonj je trebalo, da so se odločili za podaljšanja vodovoda do Bazovice. Vaš Rojan trpi na pomanjkanju vode, da-si ima rezervoar v najbližji bližini. Za to vprašanje se bo treba veliko truditi. Prihodnji zastopniki okolice sa bodo morali energično boriti za narodne in gospodarske koristi okolica. Tu treba še peti, cest, Šol. Pomislimo le, da nimamo za vso okolico niti ene meščanske šola. Drugo stranke že po Bvsj^cn programu ne bodo te potrebe naša okolice. do 100.000 K na ?eto in obremenj&jo take vse občane brez razlike, da-si je država pripravljena prevzeti oni srednji šoli v svoje oskrb. Nam pa nočejo dati ničesar. A kako potrebno je, da se že mladina vsposoblja za konkurenčni boj. Eer nimamo potrebnih strokovnih šol morajo naši ljudje opravljati le najniže clažbe, do&irn zasedajo boljše le Italijani in colo taki iz Italije, Mi pa bomo napredovali is, če se bo naš ele-irsut gospodarski jacal. Industrija trgovina in obrt so faktorji, ki tu odločujejo. Poljedelstvo nas ne more redili vseh. Skrbeti moramo torej, da ne bomo v industriji in trgovini ramo služili, ampak tudi ukazovali. Le tako pridemo tudi do političnega vpliva. — Nemci, da-si tujci, so prišli tu do moči in vpliva, ker imajo veliko industrijo in trgovino v svojih rokah. Temu vplivu je pripisovati tudi, da jim gr3 država tako na roko v vsem, 7 Škadnju n. pr. podpira država nemške šolo. Nemcem se takoj ustreza, mi pa moramo skoraj revolucij o mrati za vsako naj-elementarnejo potrebo in še ne moremo nič dobiti. Celo za slovenske delavca se podpirajo nemške šole. To vse je pa posledica dejstvu, da nas je gospodovalna stranka italijanska tako brezobzirno zanemarjala kulturno. Za to ne bo noben pameten okoličan glasoval za tako stranko. Če bi vas kdo nadlegoval, vprašajte ga le kaj so storili za okolico, ko bo imeli moč v rokah?! Io če bi vam prihajali sladkim obljubami, nikar jim ne zaupajte, ker obljubljali so že mnogo, storili pa ni«o nič za vas t (Zvršetek pride). Človekoljubje Avstro-Americane. Prejeli smo : Te iQi ste po pravici ožigosali družbo Avstro-Američane radi me nečlovekoljubnega postopanja z nesrečnimi izseljenci, ki jih odpravka na paraike. Izrazili ste nado. da bo družba uvaževala ta naš apel. Ali ne ! Družba je menda nepoboljšljive. Ubogi izseljenci si morajo nakl&dati težka bremena in te dni jih je agent še naganjah Alio fichnell! Tako otovorjeni so cdšli, a sirote otročiči so s težavo capljali za njimi. Kr> izseljenci prihajajo ped „tarstvo" teh ljudi, postajajo pravi sužnji. Eden prizadetih. Ne v kavarno, kjer nas žalijo. Prejeli smo : V kavarno rMonceni3io" je zahajalo io zahaja še vedno mnogo Slovencev. Prejšnja lastnika — Tuzzi in Botteri — sta pametno uvaževala dejstvo in sta se v lastno korist tudi ob naročanju časopisov ozirala na svoje slovenske goste. — In nikdar niai videl po mizah užigaiic Lege Nazionale, ker iti omenjena pametna trgovca umela, da bi to žalilo slovenske goste. Sedaj pa je zavladal v tej kavarni nov zistem. Gospodje Colavatti in družba dajajo nastavljati pa vseh mizah, žigice Lege Nazionale. S tem pa kličejo slovenskim gostom, da jih ne potrebujejo. Na Slovencih je, da izdajajo jedino logično posledico. Saj to menda še ni prepovedan bojkot ako naši ljudje ne zahajajo tj8, kjer jih — na merajo. Pravda med občino in tržaško tramvajsko družbo. Trgovinsko iu pomorsko sodišče je v pravdi med mestno oblino in tržaško tramvajsko družbo proglasilo razsodbo. Sodišče je ugodilo tožbeni zahtevi občine in razsodilo, da nima tržaška tramrajska družba nobene prednostne pravice pred občino glede tramvajskih prog in da zamore občina neomejeno graditi nove proge in jih opravljati. %. vladnenu finančnemu načrtu4. Pod tem naslorom smo včeraj priobčili politično notico, katere prtdmet je izražen v naalovu. Notica je bila pisana izven uredništva ter je prišla, v list brez vednosti istega. V tej notici se naglaša, da mi nikakor nismo mnenja, da bi se ravno na pivo moralo naložiti nov davek. To m aen j epa nikakor ni ii ne more biti nato z o žirom na vinorodni značaj naših primorskih pokrajin« katerim je vino glavni vir dohodkov. Vseeno pa smo proti vladnemu finančnemu načrtu v njega celoti, ker se vlada pri hotele skrbeti "za iskanju novih virov za večanje davkov omtjts Slede italijamke le ^ ionsumne predmete, namesto da bi V Trstu, dne 21. maja 1909 »EDINOST« št. 143 Stran ITT posegla višje, kjer so nagroniadeni kapitali, ; rs tura rSerei ob 2. uri popolcdne + 23° ki se znajo spretno odtegovati vsakemu ob- j Cel«. — Vreme včeraj : lepo. dačenju. ; Ctvoritev javne knjižnice, in ?rtna vese-1 DfUStVOnO VBStl. lica Čitalnice pri sv. Jakobu je v nedeljo) Pevsko društvo „Kolo" ima danes ob 8 jako lepo vtpela klub mnogim veselicam, ki|uri zvefer p0V8fco va]0 2a megani zbor. — so te vršile ra dan. Jako presenečeni smo pou5eTal0 se bo zbore za prihodnjo veselico. bil: na koncertu, kajti slišali smo d^bro na- i - študirane pevske komade, ki so se jako pre- O 3 r O V i. cizno peli, posebno „Nazaj v planinski raj!" Pfi jayQ. teloTadbi telovadaega draStva „Sokol" so preplačali vstopnino sledeči gg.: T. Gorenjec K 5'—, Zaklan K 3'—, Josip Cink zlatar K 250, do K 2 : g. Ruml svetnik, Goljevšček in L. Mcdic; po K 1: ga. De kleva, dr. Gregorin, dr. Slavik in Sovljanski; po 50 stot.: g. Klemene, gca. Perbauc, Videli smo, da je g. Polič jako dober pevo-vod;a. Po koncertu je bil govor g. predsednika Engelmans, ki je na kratko a jedrnato očrtal začetek in razvoj „Čiialnice" do današnjega dne. Po govoru je bil viharen aplavz. Bog živi vrlega in neustrašenega našega predjed Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk a Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. V moji pekarni ae vdobi vsaki dan S friSen kruh in se dorala Tsak čas tudi na doni. ■—13 Dobi se ■ todi najfin. zaoke iz najboljših mlinoT, biiktrte in posebno pa specijaliteto za ^aj. Dobi se tudi veliko izbero bnteljk, ruma in vsake vrste ćaja. Vse po najnižjih cenah. — SpoStovanjem V. SKERK. 1 3 RBIBB . JBl.,i-1 ———to &0isd?i0 is* dlegarii^^ sC2E" po zmernih cenah £ A & Tr?Sl — v,a r.laioanton zrn vnega m neimraseneg* u^n h-- ^^ ^ N N> N# 40 Btot N N mka. Konečno smo videli iako lepo upnzor- 2Q ^ . ^ N N N leno burko „Napoleonov samovar . — rri tej ** —:- burki smo imeli mnogo užitka, smejali smo se ceprenehoms, kajti videli smo, da se je -gosp. režiser Potrato jako potrudil in odičil oder, da ga je bilo veselje pogledati. Igralo se je v jako hitrem tempu, kakor tudi zahteva taka burka. Po programu je bila svobodna zabava. Veselico je posetil tudi poslanec gosp. prof. Matio Mandić. Opozarjamo „Čitalnico", da bi radi zopet kmalu videli „Legi j ona rje", ki so tako dobro zadnjič vspeli. Konečno moramo, reči, da se opaža pri nas velik kuliuren napredek. Torej le tako canrej. V vlogi je moč ! Sv. Jakobčan. „Slovenska Matica" bo imela v soboto, dne 22. maja ob 5. uri in pol zvečer odbo-rovo scjo v društveni pisarni. — Dnevni red : 1. Naznanila predsednistva. 2. Potrdite? zari^nika o rad o , i cd borovi seii. 3. Poreč ;lc o dopolnilnih vclitvan na letošnjem občnem zboru. 4. Volitev predsednika, prvega in drugega podpredsednika, blagajnika dveh ključarjev in odsekov. 5. Publikacije za 1. 1909 : a) rokopisi, b) oddaja tiska. 6. Tajnikoro poročilo. 6. Slučajnosti. Velika pevska slavnost v Ljubljani. Svojo udeležbo na slavnosti društvene 25-letnice pevskega društva Slavec14 so nadalie prijavila sledeča društva in korporacije: 27, „Čitalnice" pevski izbor v Spod. Šiški, korporativno : 28. „Delavsko bralno društvo" v Id/iji, korporativno; 29. .Narodna čitalnica" v Sko-fjiloki, po deputaciji; 30. „Kolo", hrrat. pjevačko društvo iz Zagreba, korporativno ali po veliki deputaciji; 31. „Hajdrib". pevsko društvo na Pro eku, korporativno : 32. „Narodno ženstvo" v L ubSjani, sodelu;oče pri *la»DO-; iti ; 33. „Utirani jednota zpevaćkvch spoiku i cd-u.u ! Vesti iz Goriške. Što čutiš, čutiš, Srbine tužni ? — Iz Tolnina: Kaj je prav za prav s to kraino jugoslovansko pesmijo? Je-li prepjvedena sli ne? Je-li i o tmemo prepevati, kakor do sedaj, ali ne: Iz tolminskega okraja se je čitalo, da je ta pesem na — indeksu — prepovedana, in dejstvo je, da je dal glaver Prinzig v nedeljo 2 maja 1909 po Toim n.; z bobnom oklicati, daje prepovedano peti to pisem, in da je klical nekatere go»pode, ki so jo peli, predse ter iib rsdi tega oštel in svaril pred ponavljaoietD, — in dejstvo je tudi, da je isti glavar Princig poslal isto nedelio 2 maja 1909 preda* daiku „Čitalnice" v Podmelcu-Kneža, kjer se je vrSiia krasna ljudska veselica, fermac v katerem je bilo zapovedano, da se pesem „Sto čutiš" ne sme peti ne pred, ne med, in ne po ▼ecelici. In res (predsednik čiL&lnice je učitelj) pesem je izostala ! 12 nobenega polit, okraja vse Avstrije se ni slišalo, da bi bila ta pesem prepovedana in mi vprašamo: kaj je pr8v za prav s to pesmijo ?! Je-li jo smemo peti ali ne ? Je-li smo na Tolminskem v kakem obsednem stanju ? Je-li dobil glavar Prinzig ukaz od na-mestništva. da sme na tak način dušiti narodna čustva našega še potrpežljivega ljudstva ? Ali je pa to storil zgolj iz svoje prirojene mu netaktnosti, da hoče postati — rešitelj Avstrije ? ! Rekli biT da je poslednje res, ker ga poznamo predobro, a v dvomu si tendar usciaoio prositi slavno uredaišt^o „Edinosti", ki je blizu tržaškega rameitništva, naj doizve in nsm poTasni. da li i* ori§l» prepoved p?ti našo iiubko pesem „Što čutiš" na glavar a BiOVI DOiiI>I. V dobr oznani prodajalnici oblek AUa citta di Trieste, Trst Velika izbera moških oblek od K 14 do 44-, dedkih od K 9 do 2 3. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- in inozemskega blaga za obleko po meri, ki 6e izvršujejo v laatni deialnici. Specijaliteta hlač, jop in Brajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ------—-- , Alia citta di Trieste" Trst ul. G. Carducci 40 (prej Torresta) češkoslovanskrch" v Prag:, po čsstnem z:; n^š fkraj, ali ne?! To nam je potrebno vedeti, ker si bomo potem znali urediti tudi stopinjo svojega patriiotizma, ki smo ga bili dosedaj prenasičeni. Torej prosimo! V eni zadnjih „Soč" *e notica iz Kobarida, v kateri se trd', da napetost med prebivalstvom in vojaštvom pojenjuie. Znano je, da ko v Kobaridu o priliki neke veselice, ko je /b r zapel „Što čutiš, čutiš, Srbine tužni" — cficirji vbtali ia zapustili dvorano in da je vodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cera- Točna ln solidna postrežDa. Prvo primorsko pflielje za prevažanje polt n io špedicij, podjetje | Rudolf Exner, Trst = VIA 3>ELL^ STAZIONE Štev. 17 =— Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Ki Frevaianjo pohištva na vae kraje ta« in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. [j Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vae svetovne proge. Sprejema se tndi poliftvo in droge predmete j shrambo t lastna za to pripravljena suha sMišfia. I EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJI \J\n\\M P! TANFR txt sm?iv.rpviv.n? pnppunii „InuUIII uLkntlLn ■ hI M- Li EV SHRANJEVANJE PREPROG ?? Točna ln solidna postrežba. E Mnenje g. Dra. Rudolfa Neumann-a otroškega zdravnika na Dunaja. Gosp. J. SERRAVALLO Trat. Vaše ŽELEZNA TO KINA- VINO SERRAVAL LO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) smatram za izvrstno želodčno in uspešno krepilno zdravilo. Posebno v zdravljenju otrok je dana prilika prepričati se o eminentni moći tega izdelka pri vseh možnih stanjih slabosti. - K temu se pridružuje še izvrstni ukus. DUNAJ, 11. oktobra 1907. Dr. R. NEUMANN. S Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Oia Vincettzo Beltini št. 13. Telefb« Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it 1402 Zaloga oprave ulica SSaisimo D' Azeglio št 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tndi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo veoh potrebščin za mrliče, kakor: koviaaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz nmetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VODENE SVECE. Cene nizke, da se si bati ksnkurenos. Za alnSaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STLBELJ in dragi. Stran IV „EDINOST" štev. 143 V Trstu, 21. maja 1909 Ijubno poravnal. Je-li pa to tudi res? Starešinstvo v Kobaridu ni še tega potrdilo, vsled česar ne vemo, de-H je notica resnična. Pač pa je res, da je Princig v istem hipu. ko se je baje trudil pomiriti kobaridske tržane z vojaštvom, razvnel prebivalstvo v T o 1 m i n u i n b a š k i dolinit prepovedjo pesmi „Što čutiš". Zakaj ta dvojna mera ? Vse kako pa želimo vedeti, da-li je „Sto čutišM prepovedana ali ne in koncem koncev bodimo vendar enkrat trezni in ne vedno tako boječi in vetrni. Dajmo pač cesarju, kar je cesarjevega, a zahteva jmo potem tudi brez obzirno uveljavljanje svojih pravic! Sessana, Sesana, Sežana in v poslednjem času, odkar gre „Piccolovo" uredništvo rad <*taro»ti dvatisočletne kulture na otročje, fie „Ce s i a n o". Pred nekaterimi dnevi prikazali so se nad vrati čakalnic in uradne sobe ter pri blagajni — tuk. sežanske železo, postaje — novi trojezični n a d p i s i namesto starih dvojezičnih nemško-laškib. Zunaj pa na pročelju poslopja blesti še vedno samo: „Sessana" in nič druzega. Priznati moramo, da to skromno malo, kar nam je pripoznala sedaj uprava južne železnice, je vendar sad dolgoletnega truda in prosjačenja raznih sežanskih županstev v zaporednih dobah. Na boljšem smo pred Nabrežinci v tem oziru le za toliko, da so v Nabrežini priredili na postaji nadpise tako, da stoji slovenščina na zadnjem mestn, a na sežanski postaj* je odkazano slovenščini drugo in laščini tretje mesto. Iz „Edinoitiu od 17. maja pa je razvidno, da je nabrežinsko županstvo protestiralo preti takemu postopanju južne železn ee in sicer do sedaj le s tolikim ▼»pehom, da i se je nadaljnje prirejanje nadpisov ustalilo ; kak bode konec, to pokaže bodočnost. Lahko da ostane vse pri starem, možno je pa tudi, da se pomakne slovenščina na drugo mesto in italijanščina na poslednje. Navstaja pa vprašanje: ali bi ne kazalo, da tudi sežansko županstvo ukrene kaj resnega v tem oziru ?! Posebno se gre tukaj za nadpis na pročelju postaje. Do sedaj, ko ni bilo slovenskih nadpisov splch nikjer na postaii, smo trdili, da slovenščino prezirajo. Stdaj pa pojde za uradno rabo imena Sežfna ali Sessana. Ptuji urtdi nam bodo lahko v čisto slovenskih spiiih uailjevali ime Sessana, kažeč na pottajo, kjer je v nadpisih priznano pre-stora slovenskemu jeziku, ali ni sledi o kaki Sežani. Slavno županstvo prosimo, da ukrene v tem oziru vse, kar ima na razpolago, da se pride v okom tej novi žalitvi. Svetovali bi tudi, da, caj bi županstva (bedi sežansko bodi katero drugo), ksdar opravljajo to vrsto opravita narodne obrambe in reševania narodne časti, vsakikrat poroča a -avnosti o teh svojih delih. Saj to «o pač opravila, ki so vsakemu županstvu v čast in ponos in pri tem imajo za seboj javnott; zatorej ni treba tega županskega opravila skrivati, ampak ven v javnost, da ljudstro vidi, koliko se moramo boriti za eno samo kljuko ned ž, ki ni „Sesssnarjem" pogodu. Z druge strani pa izvedo za te cašs križe i a nadlege naši zastopniki gg. poslanci, ki naa po svojih močeh podpirajo v naših stremljenjih. z Zavarovanje goveje živine. Goriški de-želu zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine ima sedaj 56 vstanovljenib podružnic z 2833 dmštveniki ki imajo zavarovanih 8746 glav v vrednosti K 2,004.390. Polom „Banke popolare" v Gorici. Iz G rice : „Banca popolareu je ustavila plačila. Sedaj se vršijo pogajanja z nekim tržaškim denarnim zevodom v svrho, da bi se banko rcšslo. Primankljaj znaša 1 mil. K, od katerih so del pokrili upravni svetniki. O vzrokih poloma krožijo razne govorice. V Gradežu se je osnovala obrtna zadruga hotelijerjev, restavraterjev, kavarnarjev i. t. d. Členov ima zadruga sedaj 120. x Poskusni vrt v Gorici. Za vežbanje na poskusnem vrtu kmetijske kolonije vsprejema deželni odbor učence izmed oaih, ki ie pri-glb«e na ravnateljstvu kmetijske šole, ali potom dotičnih županstev ali, ki bi se po neposrednih informacijah deželnega kmetijskega urada smatrali vrednimi in sposobnimi. Učenci dobivajo v konviktu kmetijske šole brezplačno stanovanje in na lastne stroške obed v zavodu ter približno tako dnino, kakor jo navadno prejemajo delavci, ki Be računi z ozi-rom na starost in zmožnost učenčevo za delo. Dnine se izplačujejo mesečno in se od skupnega zneska cdbija trošek za živež; ostanek se naloži na poštno hranilno knjižico, ako niso stariši učencev odločili drugače. Na delu nadzirajo učence poučevalci, na stano vanju in zunaj pa ravnatelj in drugi organi kn-etijske šole. Poučevanje je poverjeno vi-ien.u vrtnarju, ki ga podpirajo nadziratelji. Mladim, slabotnim in neprestanemu delu nevarnim ičeccem se poverjajo lahka dela. — Delavni čas je enak onemu, ki je običajen za druge delavce. Od časa do časa se vodijo učenci na vrte in polja, ki jih imajo kmetovalci v okolici, da jih zamorejo primerjati s tetu, kar «e doseza na kmetijski koloniji. Ob deževnih dneh se poučujejo učenci teoretično v vitnarstvu in drugih predmetih. Koncem delavne dobe se izdajajo učencem spričevala, a najboljšim se v spodbujo podelujejo pre-! mije. _ Vesti iz Koroške. Kridator in bankir Winkler ie dobil 13 mesecec ječe. Pri njemu je izgubil tudi inženir Otcn Lemiš 80.000 E. Vesti iz Štajerske. Umrl je v Gradcu urednik „Grazer Tag-blatta" Earol Ubeil v 60. letu starosti. Pokojnik je v 70. letih bival v Trstu, kjer je bil sourednik „Triester Zeitunge". V Dravo je skočila v torek ziutraj pri mariborskem mostu 18-letna I. Javnik, hčerka Žagarja iz Studenca pri Mariboru. Vzrok samomora je neznan. — Utopljenke še niso našli. Umrl je v Gradcu 70-letni V. Vlček, izumitelj in izdelovalec novih poštnih nabiralnikov, ki so uvedeni skoro po vseh avstrijskih poštah. _ Razne vesti. Pogorela so v Bukarešta skladišča romunskega železniškega ravnateljstva. V skladiščih so bile velike množine benčino. ogljen-čeve kisline in smole. Škode je 3 milijone levov. Mleko po ceni. — V Zagrebu so te dni proda;eli na trgu dobro mleko po 16 stot. Hiša s tremi proBtori in SO klaftrov vrta z vodnjakom 9e proda. Nahaja se pri glavni Io-Djernki cesti blizu postaje. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 931 C8/nt*oS DOV koncertni glasovir se proda po OKUldJ nizki ceni. Via Piccardi atev. 2, III. nad., vrata 14. . 928 D arka L aIS se proda po nizki ceni. Ulica Gaspare DlUlKcIJ Gozzi 3, IL n., vrata 5. »34 Movnoniom slavnemu tržaškemu občinstvu ndZVIdllJdlll da otvorim 29. t. m. novo gostilno v ulici Squero nuovo 5t. 7 pod imenom „Trat -toria al Ginnaaio" ter se priporočam za obilen obiak Hinko Kosi č, bivši gostilničar pri „Stari breskvi" Belvedere 17. 919 prQ(Ja moderna spalna soba ter kuhinjsko Le o Št 2. pohištvo po nizki ceni, Mizarnica 887 99 MAL I OGLASI. išče gospodično ali učiteljico v svrho nauče-nja slovenskega jezika. — Ponudbe pod „Priden" na Inseratni oddelek Edinosti. 939 Nemški uradnik fleminn sem odprl v nedeljo dne 16. maja na UollllvU Trsteniku št. 284. Priporočam se za obilen obisk, Andrej M a s i č. 940 Kdor želi kupiti prav dober glasovir in po nizki ceni dobi ga na Repentabru štev. 18. (839 2a|0ga istrskega terana po 24_ kron ^d 56 j. Sežani. IPlISRC^a icmua pu « aiuu uu naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v 799 Gostilna Alla Stella" na trgu goldoni in nI. Carducci 31. Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama Svoji k svojim! ZOBOZDEAVNISKI' ilBULMJ Dr. Viktor Bande! Trst, ulica San Giovanni 7,1. nafls. 9-8 3-6 18SS5SES5R Najbolj zdravo vino je KrUSltl tC 1*2111 najbolj priporočeno pa ono mojega lastnega izdelka, ki se prodaja f v zalogi s prodajo na drobno f Trstu LARGO SANTORIO ŠT. 4 po sledečih cenah : Kraški teran po krajcariev 48 — stot. 9« liter. [I tfn flnm • Teran po 44 kraje. — 88 stot. liter Belo vino - 40 — » 80 liter. || UO. UUlil . Belo „36 „ — 72 „ liter Da ugodim cenj. odjemalcem, prodajam tudi Teran v buteljkah. NA DEBELO PO DOGOVORNIH CENAH. — POSTREŽBA NA DOM. — Nadejajoč se obilnega obiska bilježim udani Antou Turk (Sepulje pri Tomaju) Lastna delalnica. Angelini & Benardon TKST, ulica San Nicolo 13 -■■■■■■■■- Uvoz ln izvoz ^^ orožja >" streliva >Ta željo se pošljejo ceniki zastonj iu poštnine prosto. «XXXXXXXXXIOOIOIOlXXXX)CICXXXXX»OIOIC)!C» Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma slev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFCN 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti pozam, v kateri so shrambice. Ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa celo leto kron 30 . pol leta „ »O „ četrt . B 12 sa en meeec • 6 Shrambice eo 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranlna puiloe, katera «e priporoča posebno »tarifom, da j®*?, gf- na ta najnovejši in naJnapaSn«*]! način navajajo itediti »vojo deoo Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah. HHnVOP 44 ,et 9tar> v definitivni službi, z letno UUUVUU piač0 k 2400 in pravico do penzije, s tremi otroci, etarimi od 11 do 15 let, se želi seznaniti s pridno gospodično ali udovo, katera je v kuhinjskih in ročnih delih nekoliko izučena, brez •trok in z nekolikim premoženjem, ki je že prestopila 28. leto, v svrho ž e n i t v e. >~atanjeen naslov s sliko se prosi pod 3J. Z. 1654" poste restante glavna poŠta v Trstu. 028 Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in iapetarij Faolo G-astwi?th v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 z -veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za Btanovanja. —:— Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. Zdravljenje krvi Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemeroid&m. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v cdlikovani v lekarni Fraimarer Ai dne Mori' Trst veliRi trs M*xxx3txnxunntmxK ^ Zaloga steklenih šip ^ F. Hormann, Trat aj ul. Caserma St. I7 Kristsli, zrcala, stekleni ventila- ^jfc torji, okvirji za slike, posode za ^^ ribe, steklene in bakrene črke ve-zanja v medi in svincu, artistična dela v steklu. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hi§e pre-— noČiSČa, verande itd. itd. — H*********nn T V E, D K A Kostoris skladišče oblek za moško in dečke Trst; via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Coopemtlva ex Jlaekerj prodaja 11a mesečne ali tedenske obrobe obleke in površnike za moške, perilo itd. Hajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prv-jm nadstropju Zaloga poreškega vina lastnega pridelka iz kleti Sebastiana Sbisa. Najfinejša kvaliteta, sspecijaliia za družine Prodaja sa debelo in drobno. ■ Postrežba na dom. Refoftk, buteljka .... K 2'20 RefoŠkirani teran v bur. „ 120 Črni Burgundec . . po 56 st. lit. ■ Teran .....»t 48 „ „ Belo vino....... 64- „ *• TRST, ulica Coroneo 3 Osnove vodnih napeljav : za vzvišena, malevodna inesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemijitiča itd. izgotovljam *jrvr',V",.- pod garancijo na vsako višino in s* i oddaljenost brez stroškov in -a- modelavne napeljave za hise, kopališča. stranišča, vodnjake, sa model, napajališča in gasilne yinton Kunz ces. kr. dvorni ^alagaUl N'jjvcćja Slovan, trdka monarhije. Hranice (KlirJTSlG) Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Usojam se naznaniti »lavnemu občinstvu.