Kotrrwl »i OiioaiiO III »v. (No.) 56. inke padajo.. • __je ra/.kruikan jeden puli- y^pekn.t: Kapitalistični "dr ^Wstoji v popolni nagoti! JE' vtxlitelj in " ugleden" [je pokazal svojo pravo bar- trideaet let je bil Joseph Foraker zapovedujoča fi-Jfcublik.nisk'.li koueilih 111 fcoč "prvi državljan" v reci. Ko je stopil v javnost, v življenje, ni imel niti Ifcnre, a danes je milijo-r Kakor ostali kapitalistični po i. tako je tudi on obogatil v sluibah, kljub temu, da je plača komaj zadostovala fljenake potrebščine. IVO življenje in prava poli-kapitalist ičnih "državni-je navadno opasana s kitaj-lom; javnoati je skrito, ujajo ti možje za kuliaa-kako ironična je usoda: vržejo odločilno karto, počutijo najbolj varne, nevidna roka zastor, in uni stoje, kakoršni so v res razkrinkani in izigrani . . . se je nedavno zgodilo Jos. iz Tex asa, voditelju re-»v v zvezinem senatu, je zgodilo tudi Jos. Fo-[ tedanjemu voditelju repu v isti, trustom hlapču-lici. Oba sta sedaj naga ^■Ul, Utc. «, lMl, »I Ik* VMMtt off the ActoU-ougrrMfci Marab Srd. Office: 587 80. Cedtrr Atc. "Delavci vseh dežele, združite se' Chicago, 111.* 6. oktobra (October). 1908. (Vol.) III n* TTlff u: Standard Oil Co. Bailev in Foraker nista [ Jih je še več, dasiravno is danes še ne omenjajo, senat je sestavljen iz ma-ismih advokatov, ki so v slu velikih korporaeij in trus-r. In ti senatorji so tudi milijo- Saje udarila strela v obliki ne-ovrženega dokaza s črnim na be l«n, da je Standard Oil Co. pod-kupila Forskera in ga plačevala i listom, skril se je prvi za debelo postavo William a Howard Tafta, češ: "Saj nisem sam." | Petrolejaki kralji a la Standard Oil vedo, kje je treba mazati, da iskro drži. Brigsjo se oni zs vse protitrastne zakone, za vse prsv-le pri zvezinih sodiščih in vse de-retindvsjoetmilijonske globe, dokler imajo možs v najvišji zverini postavodaji kot je Foraker in ii celo vrsto drugih za njim. To 1» gentleman i. ki znajo vzeti in - molčati. Foraker in Taft se po-■sta dobro. Med njima ni tajno-rti. Toda Taft tudi sedaj molči I fse pričakuje, kako ae bo opra-ričil Taft, da je stal intimno po-if politične propalice, ki ae je podal petrolejakemu trustu. A b sedaj Še vse zaatonj. Zakaj Taft zdaj molči T Pomislite, kako bi vpili kapi-i listi, ako bi ae kaj take-dokazalo Debau. Cela Amerika bils v ognju. A v tem slučaju z nekterimi izjemami molče ka ične trobente kot grob. alednjič: kaj pa pravi Roose-T Boli proglasil PoTakera" ne državljnom"t Bo li grin obsodil to nezaslišano ko-ijo v republikanski stranki T bi Niti besedice ne poreče ta |l Kižot v Oster Bayu. Spomin H njegovo zadnjo volilno ksmpa-ijo pred štirimi leti, ko je bil nje [o? volilni fond plačan iz iate bla-f»jne, od koder je bil pozneje pla an Bailey in sedaj Foraker — in Socialistični gliSOVi V Zedlll- tako dalje — mu mora zapečatiti jenih drŽavah, usta. Trhel in gnjil je politični kapitalizem in nevreden vsake na-daljne eksistence. Zatorej dol z njimi Socialistični gld|ovi v Zedinje-nih državah pri predsedniških volitvah so od 1. 18$ do 1. 1904 rasli takole: • Kolikor težje ti gre socializem v glavo, toliko lažje gre kapitalist v tvoj žep. Leto: 1888 1892. 1896 Dokler se bo delavce ropalo njih produkt, tako dolgo ne konec revščine na svetu. i x štev. glas. 1068 21.571 ' 36.564 96.961 408.230 Delavec mora sezidati vilo in ječo. V prvi se nastani kapitalist, a v zadnjo potisnejo delavca. Prosperiteta se vrača, pravijo. Pri tem najbrž mislijo na milijo- 1908. ??????? "JAVNI BflRACl". Neki flames Campbell iz Pitts-burga, Pa., je podf prisego izjavil, citnice. Ako je V8e resnica, kar si očitajo te dni voditelji republikancev, demokratov in "neodvianih" — kar pa radi vrjamemo — tedaj dotičniki zaslužijo ječo, ne pa uradov. narje, ki se zdaj vračajo iz Evro- |da sli-al na ^ ^esa, ko je pa, kjer so v razkošju prebili po-jMp BryAD ua goU>vem mestu in ob gotovem času 4ejal, da ao "a-meriški delavci -4 javni berači." Bryan je v slufcbi kapitalizma in nima niti najmanj srca za delavca. To je pokazal že stokrat in stokrat. Da je torej nagnal delavce z "berači",; se ne smemo nič čuditi. Ampak) značilne ao pa le te njegove bes^pe! Kolikor toliko ni lagal! Ali ni Samuel uompers, vodja največje delavska organizacije v Ameriki, prosjači le neštetokrat pri kimtilitoiih straukah Včeraj se je pričela v Pittsbnr-gu konvencija" t Kranjsko ( l) slovenske kstoliške jednote." Med številnimi delegati je tudi pet kranj^M slovenskih duhpv- temu bo velika večina prikimala. To pove vse! Propadli Zotti dela dan za dnevom globoke poklone Mr. Taftu in na vso moč hvalisa kapitalistično republikansko stranko — kljub temu, da je bankrotiral pod vlado iste republikanske stranke. Vsa čast tej stranki, na tako vrlem stebru kot je Zotti I 5000 šolskih otrok v Chicsgi mora stradati! 15,000 otrok pohaja šole brez vsakega zajutreka! Nadaljnih 10,000 otrok se preživlja le z borno, pičlo in nezdravo hrano! Skupaj: 30,000 stradajo-čih otroki In v Chicagi. ki ima bo gastva okrog .500,000,(XX) (dve milijardi petsto milijonov dolarjev) ! Besed nimamo, da bi dodobra ožigosali ta zverinski, kapitalistični sistem! Vsej sraeriški javnosti je zdaj odkrito, da je senator Foraker do Igo, dolgo vlekel mastne svote od Stndard Oil Co. Ali je to kaj Čudnega? Nič! Vssk pameten človek bi moral že znati, da je naša cela vlada v žepu tega velegrabežlji-vega trusta. Standard Oil Co. kupuje zakone in zakonodavee, kadarkoli jih le rabi. Ali je $29,000.. 000 fine" že plačan T Kaj pa še! Brigajo se Roekefellerji za strica Sama in njegovo justico. Slepci naj pa še verujejo v Rooseveltovo "sovraštvo" do tmstov, v Tafto-vo "prijateljstvo" do delavcev in v "pravičnost" republiksnske stranke! Hurrah! T*A ItmWffVMncfflJ?' ATT m Oom pens ravno letos beračil na republikanski nacijonalni konvenciji za takozvani "antiin junction plank", in ko je tamkaj dobil "kick", je šel beračit za isto stvar v Denver k demokratom? Delavski "voditelj" a la Oom-pers vedno beračijo pri kapitalistih za delavske drobtine in to v imenu delavskih organizacij. Če je torej Bryan govoril o " jevnih beračih", mislil je nedvomno na Gompersa. kar je nad vse sijajna karakterizacija tega kameleona, kajti v Ameriki si ne moremo misliti večjega političnega berača kot je ravno Gompera. Ameriški delavci, kteri nečejo beračiti, priatopajo k socialistični stranki, ktera ne bersči temveč zahteva, da se da delsven ksr je delavčevega. Čemu naj bi delavci beračili, ko pa imajo moč, da lahko vzamejo. ,. Sodrugi! Volitve ao prod vrat-mi! Delajte za stranko, pridobivajte socialistične volilce med slovenskimi delavci, kteri so državljani. To pa storite najboljs, ako širite "Proletarca". Širite ga ta rej! Pridobite mn novo naročnike. POZOR CHICAfiKI SODEUOI! V torek 13. oktobra je zadnji "Registration Day" za volilee v Chicagu. Kdor ta dan ne registrira ali ne vpiše svojega imena ako ni že atoril tega zadnjo soboto — v imenik volilcev, ne bo smel glasovati 3. novembra. Chi-kaški sodrugi, kteri imajo dmgi ali veliki državljanski papir, naj torej registrirajo svoje ime v pre-einetu, kjer stanujejo. Prostori zs registriranje so odprti od 7 ure zjutraj do 9 ure zvečer. Pazite torej na 13. oktober! Pozor 1 V prihodnji številki "Proletarca" pričnemo priobče-vati popoln prevod iz 668. številke "Appeal to Reason-a" pod naslovom: "Rimska kuga na Filipinih." Prevod je obširen in nad vse zanimiv. Sodrnge prosimo, da širijo "Proletarca" v svojih naselbinah kolikor največ morejo, da tako najde ta koristni prevod čim več čitateljev. Ptujski in ljubljanski kravati v pravi luči. Slovenski listi v Ameriki so zadnje dni veliko pisali v kravaiih v Ptuju in Ljubljani. Te vesti so pa bile, ali pretirane, ali pa fanatično enostranske. Ni bilo veliko j zaupati onim vestem. O teh kravaiih pa piše v popolnoma drugi, in vrjamemo, da tudi v resnični luči ravnokar nam došli ljubljanski bratski list "Rdeči prapor" sledeče: Ptujski kravali. J Nekoliko mirne krvi! V časih narodiijaških rabuk je posebno treba take tekočine, kajti razburjenost, ki je lahko umevna posledica tendenčnih pretepov, je voda na mlin vseh nacionalnih hujska-čev. Razdraženost živcev, ki nastane v takih časih, jc povsem podobna pijanosti, vinjenim ljudem se pa ne sme dajati še žganja, tem več vode. Kaj sc jc zgodilo v Ptuju? — Preden se spolna natančna reani-ca. bo treba nekoliko počakati, kajti dokler so na razpolago samo poročila obojestranskih nacionalistov, ne more biti jasnosti, temveč samo konfuzija. V alovenskih časopisih mrgoli "nemških faki naš", "nemških tolovajev", "nemških kultoronoacev", v nem ških pa paradira "slovenisehe lie rattKl'ojcdevuiig.". " vv.iiKiiseh.- llei-zarbeit", "windische Kadaubru-der". Po vesteh " Slovanskega! Naroda" so bili Slovenci sama ja gnjeta z vodo v žilah, potrpežljivi in miroljubni, kakor jih nismo po-zuali svoje žive dni; če bi verjeli graškim listom, so se Nemci skru-pulozno držali Kristusovega nauka. sme slepo verjeti, ker je navada šovinistov, bsrvsti take opise, prestara in ker bi se bili morali ljudje po bogvč kakšnih čudežih in čarih čez noč do ko sti in črev izpremeniti, če bi bilo mogoče, da bi ena stranka le nabijala, druga ua le držala. Nekaj sence je že na obeh straneh in kdor se preveč trudi, pokazati se belega, zbuja sum, da je več Črnih |>eg na njem, nego se jih vidi na prvi pogled. Družba sv. Cirila in Metoda je imela 13. sept. v Ptuju občni zbor. Ko je odbor sklenil, prirediti zborovanje v tem mestu, ni prišel šele na svet, ampak je dobro vedel, kakšne razmere vladajo v Ornigovi guberniji. Zato je smešno, če se kažejo aedaj presenečene in glumijo miroljubne ov-čice. Prireditev občnega zbora Ci rilmetodove družbe je bila demonstrativna, namenoma demonstrativna in aranžerji so prav dobro vedeli, da so s skoraj absolutno gotovostjo pričakovati spopadi. Se nikdar niso bile prve slovenske prireditve v spodnještajerskih me stih in trgih mirne in Če bi bili vodje Cirilmetodijcev v Ptnju pri čakovali izjemo, bi se jim moralo pripisati ubostvo duha, ki presega vsake normalnost. Narobe: Na ravnost pričakovati so morali izgrede in če se sedaj delajo začu-dene.d a so se zgodili, je ta hinav-ščina prav zoprna. Seveda — cirilmetodova družba je imela prav tako pravico, zborovati v Ptuju, kakor v Kranju. na Vrhniki, ali pa v Nabrežiui, j Toda če je šla v mesto, ki je danes nemško, je nmrala a priori ra i čunati z mogočimi in nad vse verjetnimi posledicami. Z druge stra ni ostane barbarizem seveda bar-I barizem„.tudi če je bil pričakovali j in v ptujskem nemškem nacionalizmu se že davqo mešata delirij iu idiotizem. Omigova klika, katero j so socialni demokratje v štajerskem deželnem zboru m v svojem graškem glasilu pokazali v najbolj naturalistični sliki, ae drži edino z večnim draženjem šovinističnih simpatij pri resnih Ijndih jih je Že davno izgubila. O posameznostih pretepov, ki so se v Ptuju vršili 13. in U. septembra, se ne moremo bavi-ti, ker še prostora nimamo za registriranje vsake klofuta. Kri je tekla, to je gotovo; ampak kdor govoriči, da bo ta kri pomagala, "ohraniti nemški .značaj Ptuja", ali pa "osvojiti Ptuj Slovencem", govori neresnico. In kdor rabi vsled pretepov nastalo podivja-nje čutov za novo šovinistično ščuvanje, greši nad narodom. Z noberto surovostjo se ne pospešuje narodnost, ampak s kulturo; lastnemu narodu ne koristi, zaničevati in blatiti drug narod, temveč učiti se je treba, kar imajo drugi dobrega. Posebno pa naj bi Slovenci pomislili, da je na Ptujskem treba pameti, ne pa blazne-nja. Slovensko ljudstvo v onih krajih, ki p«isTuša rrR>apr?eva*ir gesla, ae ne bo pridobilo z podži-ganjem šovinističnih strasti, tem več edino z vstrajnim, potrpežljivim in pametnim poukom. Žatorej — hladno kri! Ptujska pilicija se je vedla pristransko; to radi verjamemo, ker jo dobro poznamo. Da so celjski, mariboški in celovški policaji, ki so ji prišli na pomoč, posnemali njen vzor, je prav tako verjetno. Samo v oklepaju bi opomnili, da ni policija samo v Ptuju, Celju m Celovcu "enostranska", ampak tudi drugje. Mestna policija je po vsod večal rman j orodje gospodujoče stranke, ali kdor misli, da služi pri državni policiji sama božja previdnost ali klasična objektivnost, laže sam svoji pameti. Toda cirilmetodvjski skupšČina-rji so morali tudi kvalitete ptujske policije vpoštevati, ko ao ali v Ornigovo kraljestvo. Policija je krivs: o tem ni dvoma. Ampak (Dalje na 4. str.) POZOR 80DRUGI! Hrvataki Radnički Pjevsčki Zbor "Svoboda" in tambursiko društvo "Sloga" priredita v soboto 10, oktobra svojo prvo VELIKO NARODNO ZABAVO s koncertom, plesom in dramatično predstavo v veliki dvorani Fr. Mladiča vogel So. Centre ave. in 18. ulica. PriČeteJc ob 8. uri zvečer. Vstopnice v predporaji 15c; pri vhodu 25e. Dame v spremstvu moških ne plačajo vstopnine. Ti-kete v pred prodaji dobite pri Fr. Mladiču. Na ti veselici se bo predstavljala krasna igra "Kčerke rada" iz delavskega življenja. Za ugedno zabavo in postrežbo skrbel bo veselični odbor. UST ZA INTKvfesK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORCK. l.Asinik in iatajatalj J«fofclo>an*ka tlelattka tiskotna dru)ba t Ckkafo. lil. Naročnin« Zrn AnicricoH SO za c«lo leto. 7V am pol leta Za Evropo W ca celo leto, $1 i a pol let«. ». p roleta ee o mi nio PROLETARIAN Owned and publiateed Evkmv Ti kmim by Soslh Slavic Workmen* Publithinf Company ChLafo, iilmoib. John Cmilrc, President, John I'*'kič. Secretary; Anton PkfIilkn, Treasurer t i volilni »hod. zbralo stotine ljudstva pred dvor -unit Kar prikoraka y ''rdečega vlaka", zaigra l.jt/o in zbrani delavci .so Utopili v vrsto ter pričeli kati. Parada je bila štiri blot dolga in nekaj iiiipozantuega tukajšnje mesto. Natančno ob določenem vasu je bila tlvorana la>ume natlače-11<• polni« ljudi: imTik^i delavci, ki mi prišli pozneje. niso mogli no-tri. Shod j«* otvoril John A. Keys ■ Krš sprem« je na^tvom tir. sv. Alojzija št. IS J. S. * ~ K .1. in lok,dne unije I'. M \V. of A., mu je 33. sept. priredilo I lep pogreb Hvala dr. sv. Alojzija za bratsko pridružitev, zlasti pa iskrena hvala članom premoga rake unije, ki so se v polnem številu vdeležili pogreba, t'astno ivalo zaaliijiPfudi društvo Trd-a*va ki se je zavzelo za zapuš-et v m > role pokojnega sobrata 'okojuik je bil tlom« i/ liele občili* Smarjeta. okraj ua Kranjskem. ki uctllTION MATU: United Statea and Canada, ti SO a year, TSc lor liall year. Koreiftn countries %i a year, $1 lor hail year. Attvp.HTtkiNG HAT** on agreement. in dal besedo sodr Morris ka SeAaj pa nekoliko o tukajšnjih planu Kaplan je v svojem krat-! delavskih razmerah. Premogokopi kem govoru jedrnato očrlal "do|so ol| \ s,.,,t jw j^dnjih par dni brute", kt ere je dnin delavstvu |mmmvali vsJed pogajanja, ki se bodisi ena ali druga stara atran-1 Vrši med linijskimi delavci in de-ka. m la/.njne obljube republi- |„dajalei po zatlnji rudarski kon- NASLOV < ADDRESS): "PROLETAREC" 987 3o. Centre Ave., Chicago, III. 31 DOPISI Waukegan. 111., 24 sept. Drago mi uredništvo! Danes imam poročati, kak strah imajo uekteri naši "božji" Pavleti preti soeia-11st i. Nek naš somišljenik, dober .socialist. moram reči. je večkrat obiskal svojega prijatelja, kteri pa ima stanovanje pri zagrizenem kanskega m demokratienega kandidata. ktera sta sedaj postala celo "union" moža, samo da prevalita tlelavee. Ko je Morris Kaplan izgovoril ime: Itrvan vzdignila se je s sedeža neka pijana ali pa polbla/.ua ženska in za\pila: I" Don't say anything against | lirvan. he is my man! ... Mote* i m poslušalci so vpili nad babnieo, naj bo tiho, ker je pa hotela le dalje klepetati, bila je odpeljana iz dvorane. Ko je Kaplan končal. stopil je Debs ua oder. Ovacijc, ki jib j«' dalo tlelavstvo v onem trenutku, so trajale nad tleset minut. Iz tisočerih grl je odmevalo: Hurrah for Debs' Debs je s svojim govorom, ki ga je izvajal s svojim finim. močnim glasom in plameiie- klerikaleu Ti obiski pa "houst bos.su", ki sliši na ime Pavle —! «"•"»' besedami ter živo kretnjo, na škoda, da ni .Tur! — niso bili po pravil na poslušalce velikanski u-godu, in ko je uedavno dotični so-i*'"- Razložil je natančno, kako sti- veneiji v Donveru in v Blitte, M on t. V rovih se sedaj spet dela. daai še ni dolttfeno. za kakšno plačo bodo delali premogarji. Vse kakor pa odsvetujem vsakemu, tla bi šel semkaj dela inkat. Omeniti moram tudi, da smo tu-! kaj ustanovili "Slovenski izobraževalni klub." Sedaj potrebujemo dobrega učitelja za angleški jezik. in jako brnam bilo ustreženo, ee In bil isti izurjen tudi V petjll in godbi. K sklepu pozdravljam aoinišlje nike po Ameriki, a "Proletareu" p«i želim veliko uspeha. Priloženo Vam pošiljam (NI listu v podporo — namestt» naročnine na dru ge liste, kteri samo hujskajo in pouciiiunjujejo naše ljudi. Vaš Valentin 8talick tlrug zopet obiskal svojega prija telja in se z njim pogovarjal <» iz-boljšanju delavstva, odprl je "bo žji" Pavle v strahu, tla mu st>cia-listi ne odnesejo "žegna" od hiše vrata in skoro na jok zavpil: "Veil, ven s tem človekom iz moje hiše!" Naš sod rug je mirno vprašal anroveža — kaj hočemo! od vola itak ne moremo zahtevati tlruzega kot kos mesa —. kaj ro lahko že danes vzamejo vlado \ svoje roke. Itd. Itd Ko je Debs končal /.aorilo je spet v dvorani i/ tisočerih grl: Hurrah for Debs. our next president ! NEWY0RSK0 4' GLASILO SLO VENSKIH DELAVCEV (?) IN "ČRNE BUKVE". Slovenski tlelavci v Ameriki, čujte in strmite: "Volitve se bližaj". Ako touj^e imeti dobre čase, prosperiteto. obilo dela in unij ake plače, dobre pmtave za delavce itd. tedaj volite republikansko strankt)." Take in enake nevrjetnosti trobi uewvorško "glasilo slovenskih delavcev." Taka predrznost pač presega že vse meje. Delavci vendar vemo. da je republikanska stranka ravno nasprotno — naš največji sovražnik. Ali mar ne verno, da je bila ravno republikanska stranka vedno nasprotna deiavskim organizacijam! Ali mislite, da nam še ni živo v spominu, kako so na Zapadli republikanski uradniki s si jlo odvedli preko meje naše tlelav ski voditelje. Moyera. IIay\v»H>-da m I Vt t i bone ja. jih držali v zaporu skoro dve leti in s tem mučenjem enega iz med njih T Pet t i bone i celo spravili v prezgodnji grob, ilasi niso zakrivili ničesar i tlruzega. kakor tla so bili zvesti delavski voditelji? In ali tli bil ravno William II Taft. kateri je kot sodnik, prvi uvedel zloglasni injunction (sodno prepoved) proti linijskim delavcem? Takih dokazov bi se dalo navesti še mnogo, toda ztli se mi. tla ljudje okrog onega lista dobro ve do. tla je ravno narobe resnica, kar pišejo. Prepričan sem tudi, da bo to njegovih hvalisanje stran ke tiranov zdramilo marsikterega slovenskega delavca. Kako ne, ko pa vpije: "Kojaki. ako hočete pro speriteto. volite republikanca." Vsak, količkaj zaveden delavec je umrl v bolnišnici naš sobrat Jo- pa ve. tla so ravno republikanski Rock Springs, Wyo., 2<». sept. Sot I rug urednik, prosim priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem "Proletareu". Sporočiti Vam imam žalostno vest. 22. t. in. ».»» žef Pirnor. kterega so dva dni poprej operirali vsled opasue bo- fiuatieni paše povzročili krizo in s tem od vzeli delo milijonom de- ležni. Pokojniku je umrla soproga lavcein. še meseca maja; to ga je tako po-j Nekoč sem slučajno naletel na trlo. tla je zbolel in končno sam! duševni odpadek z naslovom "C'r- našel smrt. Zapušča tri nedorasle otrnčiče — najstarej . ima f». srednji t leta, a najmlajši pa 4 mesece — ki so /.tlaj brez ticeta in matere; skrbelo bo za nje društvo "Trdnjava" štev. 10 S. N. P. J., kterega član je bil Pirnor. Orno- ne bukve". Tudi ta odpadek je prišel iz New Yorka. Pro pa lica, kateri je skotil oni pamflet. naravno ni bil tako neumen, tla bi' vrjel v tiste hedaatoče. ki jih je pisal, pisal je le zato, da bi jih s pečal v denar. In zapisal je tudi te-le beset le: "Kdor to knjigo pa-zuo prečita in dobro premisli, in ga še ne spametuje, temu več nobena rc*r« ne pomaga." To je edini pameten stavek v iufwyoiških "krnili bukvah". Kajti kdor tisto eita in vrhutega še veruje v -one laži, ta je v reauiei bedak, za katerega je težko dobiti lekn. lato velja tudi za reklamne republikanske članke v newyor* kem '•delavskem" listu. Dotičui p;sači dobro vedo, da je laž kar pišejo, a pišejtt vseeno, ker članki ueso denar! In kdor te članke pazno prečita in dobro premisli, in ga še ne spametujejo ter ne pri vedejo do spoznanja, da isti list vodi delavce za nos, ta se ne bo zavedel svojega razreda vse žive dni. Slovenski tlelavci v Ameriki! Ako hočete, tla se bodo pogubouo sne krize ponavljale še v bodoče: akti hočete še v nadalje lačni tlela iskati, in ako hočete, da vas bodo kapitalisti še v nadalje izže- vam milostno dovolijo ,it|Mll malt plač« t,.' |t " cepili newyorskega 4Mel*vikaj I usta. .Ako pa hočete biti Utniki,,^ ff« d«d«; akt> hočete polm. ' hočete, tla se enkrat /.a vwko J ha gnjuano izkoriščanj® j„ J ganjanje delavcev, tedaj w žite z razred noža vedimui tl*.^ ostalih narodnosti in oddtjE^ je glasove za kandidata edin« 2 lavske stranke, za Untitlidat« ^ eialistične stranke. Eugam 1 Debsa. ^ ^ Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glafoUl in neuralgijo. Ustavijo bolečine V 15 miaat|V Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicag^M Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo racnovretne Ohlckii 1)0 najnovej|ein kr°ju- Unijeko delo; trpedfcao ia IMei V »alogi imamo tudi raane druge potrebMb«^ k ea daji ▼ delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ti nato islotbo. Z treem epofttovanjem GOSTILNA, dobro in vedno preskrbi z najboljšimi pijačami, unij. skimi smodkami in prostim prigrizkom. 1 nvnranp za dru*tvcncnc ^i«. s^tt*, l U T VI ailV| zabavne večere, veselice itd. i Potujoči rojaki vedno dobro došli. r Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. hm Spomin na ženitvanjski dan. Sezona teninov in neveet prihaja. Če ee ženite, j« vaino ta im, tla ai omislite dobro iliko kot hpomia na vsi ienitvanjski daa. Dotet •liko, d* boljie ne morete dobiti, vam iadela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuinjo in izdeluje najfinejie fotografije po tmonSkf cenah. TELEFON CANAL 287. U8TA NO VL7BN0 I«. Vestnik Ediui slovenski Uuatrovani list v Ameriki. Uhaja dvakrat na meeee na t6 straneh. Ce-■a mu je aamo $1.00 na leto, .«iOc na pol in 2ic na ietrt leta. — Naslov: "Vestnih", 9 Alhany 8t., New York, N. Y Joseph Kratky, 575 W. 17m St.. ChicjfO. m. Izdelovalac najfinejših cigar vsake vrste.l --p r;» __ KRI b<> proteiirala iu tlovansko riiAhtavo. b<> podpirala vse- idej«' vlada b«> olajševala Slo« je po Kmtiji. I WAHRMUNDOV GOVOR Priobčuje Ivan Kaker. (Nadaljevanje.) £e takoj pri prvem graja nem mestu mo mi |>omialeki državnega pravdniNtva naravnost nerazumljivi. Ne samo iz razlogov, ki jib jU- marsikaj razglasa- je podal moj zastopnik giMpod Dr. nljubar>ki listi, da bi lVdelberf, temvce tudi zato. ker vzbudili ljubezen do vendar to mesto po svojem splos-katero hliutavsko za- nenr poiueuu ni naperjeno morda ruskim narodom. proti verskemu nauku, ki bi bU pM je v rtwniei ta bla- lasten specijelno katolicizmu, mar več proti splošni verski ideji, ki je v bajeslovni obliki razširjena po da naj zapre njega, | vsem svetu in prešla v krščanstvo ne ljudi, ki čitajo nje- na vsak način iz. mnogo starejših j i virov. >k, da bi se Slovenei tire *e tukaj za neko, v učenjaš-Nikolajevo in Stol ji- kili krogih že davno gnano utvar, i? vlada, katero i»oziva likan Lev Tolstoj ne- angleskeinu časnikarju lu še prej kot pred |m>I nt Petjem je ua |N»zitivnem krščaustvitu stoki se menda nekoliko I ječi učenjak, profesor Se p p iz M«o- tujmo. dejal, da se j|iujf več kakor |>o 1'» lodb na mesee. Že to bi če bi bilo resnično. V ivi se smatra vsaka ju-. za nekaj nena- nakovega. v svoji knjigi: "1'agan-stvo in njegov pomen za kristjan-stvo" pod zaglavjem: ''Madona pagaustve in sin nebeški," o tem pri|M)innil seldeče^ » "Ideja o rojstvu obljubljenega po pravici za nekaj odrešenika iz telena device jo raz« Hlagemu Stoljipinu se širjena po vsem paganstvu in bila ©cev na mesec malo. za časa Kristusovega ljudem bolj nieka" številka je znana, kakor si mi mudimo.....Vsi len. Ruski časopis jirijel ljubeznivega mi-predseduika in je se-Itične podatke o smrt-in usmrtitvah, koli-mogel dobiti. Ta je ob-l\ pregled za prvo pol- obsodb je bilo pj*......... paarja........ ■K........... i U.......... Mjs .116 .122 .184 .106 .217 .131 ................856 pa. kolikor ae more isati fa..............43 wja............«">6 ................47 Ha................49 K .............81 ..............54 ij..............330 itika je pomanjkljiva, hi se po navidezno malem ifikacij. da je ear po- pagaui so imeli vero, da bo rojen mlrešenik iz čiste device, brez moškega itd. Dandanes se to spoznanje podaja ljudstvu vendar že v poljudnih spisih. Vzemimo na pr. *pis Dr. Pavla Kohrhacha: "Rojen is de vice", ki zlasti opozarja na podobnost med ' budizmom in krščanstvom in raztuntega dokazuje, da posneJKi dogmatični nauk o brezmadežnem spočetju prvim kristjanom ni bil še znan. Toda če bi temu tako tudi ne bilo, kako vrednost in namen uaj bi vendar pravzaprav imela zaplemba takega nedolžnega mesta? Ho stvari, ki »ploh ne prenesejo globočjega razmotrivanja, ker razpadejo sicer v nič, ker m Že same na sebi skrajno neumiselne. In to velja pač tudi o zaplembi mesta glede brezmadežnega »početja. Kar zadeva drugo zaplenjeno mesto, pa mislim, da se mi ni treba »puščati v podrobnosti, ker je že itak moj zastopnik vse bistveno v mojem smislu navedel. Naglašal bi tudi jaz. da so citati vzeti doslov-no ali pa vsaj v natančnem smislu zvoneiijem zvonov, da jo pobožni verniki molijo I Iz te knjige je nadalje razvidno, da se po najnovejši presoji "knjige o svetinjah"*} nahajajo v papeževi privatni kapelici med drugimi iiiauj važnimi svetinjami naslednje poglavitne: (Dalje prih.) •) Svetinje ali relikvije so v katoliški cerkvi telesni ostanki svetnikov ali svetnic ali pa kake druge svete at vari. katere verniki častijo iu molijo prav po pagan-sko. s« — # t— " Hudo bolna žena, Mrs. lialhina Lozarka v Allen* port, Pa., je dolgo časa trpela. Kekla je: "Mila sem tako bolna na želodcu, da nisem mogla jesti nobene atvari, in vrhutega s<» me večkrat napadle bolečine v srcu. ktere. seiu mislila, bodo nenadno končale moje življenje. Priporočeno mi je bilo Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino, in v resnici, pokazalo se je kot najbolje zdravilo za imSie. Čudno je. da še toliko ljudi ne ve. koliko je to zdravilo vredno." Da. čudno je, kajti ljudje nikoli ne izbirajo zdravil v boleznih na prebavijal-nih organih. To vino pripravi že-lodee do dela, ojači živce in čisti kri. Če potrebujete v kakršnikoli bolezni nasveta, pišite Jo*. Tri-nerju, 616—622 Ko. Ashland ave., Chicago, lil. Slovencem nasnanje. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta-. — .laz se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ker ste rni zares dobra posijali, da se sedaj čisto zdravega počutim če prav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan, da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatoraj rojaki, ako ste bolni, obračajte se le na Collins Medical Institut, ker tam bodcte gotovo popolno zdravje zadobili. &e enkrat s«* Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim ostajajoč Vam vedno hvaležni. Johan Bajt. Box 160 Oregon City, Oregon. te oseb. Toda politič-.i/ pastirskih pisem katoliških ia Riwkein le redko- škofov. >z katoliških pridig, letale. Ampak poročanje kov, časopisov itd. smrtnih obsodbah jej Pri tretjem zaplenjenem mestu ijklijivo. da se ne more pa se bom pomudii nekoliko dalje, popolnega pregleda. Ob Da se beseda "fetrčizom" kot pridejo še navadno v splošno rabljen in sam na sebi po-Mudi ne vselej, o izvr- polnotna nedolžen tehnični izrasz pa izve prav malo. Vča- nikakor ue more grajati, je pa** i. da je car pot nI il to- vsakemu znano. Fetieizem pomelo smrtnih obsodb, po- nja. kakor rečeno, versko časte-molk. Navadno se nje mrtvih stvarij, ki so po ljud-ebsojenci v temni no- skem pojmovanju eventuelno o- m est a in Živ krst ne se je zgodilo. Ministrskir Maka rov je moral pri-. vlada sama ne ve, koliko absodb se izvršuje vsak leznih mestih se dele prvo poletje tako: Mri je bilo obsojenih 150, 91, v Rigi 83. v Lodžu 50, v Peterburgu 47, r1&. v Jekarinoslavu 36, 34, v Harkovn 24, v ▼ Vrtni 21 <»<*> itd. pa se je: Mri 46, v Lodžu 36. v Ki-Odesi 27, v Kazanu 18, ivn 18, v Rigi 17 in njegovi tovariši bi lali svetu, da je na jpedaj konstitucionalno Bt bi bilo re*. se ne bi tio. Radi bi napravili je revolucija mrtva. Irtvp dokazujejo, da ni leija bo živela, dokler 'Rdeči Prapor". preinijene z nadnaravnimi močmi. Ta oblika verskega častenja je razširjena tudi v katoliški cerkvi. Ako bi ta trditev v moji knjižici morda še ne bila dovolj dokazana. se.m pripravljen tnkaj ta dokaz spopolniti, in sicer na podlagi knjige Alfonea Viktorja Mueller-ja z naslovom : "Najsvetejša pred- k--a Kristusova", katera je izšla v Berolinu 1. 1907 in ki ni bila konfiscirana. Iz jasnih, stvarnih in strogo na cerkvena spričevala opirajočih se izvajanj te knjige izhaja neopro-rečno: da je v katoliški cerkvi neki predmet, o katerem se v pošteni družbi niti govoriti nikdo ne drzne, ponarejen približno dvanajstkrat in izpostavljen vernemu ljudstvu v čaščenje, — da so pisali ugledni teologi o njem cele razprave, — da so njegovo čaščenje pospeševali papeži z odpustki, — ter da se je to dogajalo ne samo v srednjem veku, marveč se godi ves čas do današnjih dni. V Cal-cati pri Rimu kažejo še danes tak predmet med slovesnim Fino Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker t Atlas in Pilxen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s smodkami in pro-Mint "lunchom". Zastopstvo na j bolj ih parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in po*UJanje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi proetor: 572 Blue Island Ave. vogel Loom is St. Telefon Canal 3214 Chicago, 111. M. Lactone in Fr. •78 Wmi IMk St.. Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JE8TVTNAMI (GROCERIJA.) Najboljši ril, kava, ftaj, moka itd., •ploh vsak o vrat no domače ls prako morsko blago vedno svete po sajsiftji eenl na prodaj. . Na sahtevo razvaiam blago tad m dom, ca kar nič ae raianim. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika naj-Sjj starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THECOLLINSN. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter .EDINI ZAMORC JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljuČah, prsih, želodcu, Črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, Živčne bolezni* bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, Kiht, trganje in bolečine po udih, zlato Žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, pol učijo, posledice onanije. Šumenje v ošesih in tok iz u&esgluhost, izpadanje las, mazulje, srbeči no, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih Žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, bel i tok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetlko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža In žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi troŠite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko Časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: Pozor Rojaki Slovenci! Prerzel sem na novo opremljeno go-atilno"TRIGLAV" od brata Mohorja. Točim sveie pivo. domače vino in drnge raznovrstne pijaCe. na razpo-laro Imam moderno keglliče In potujočim vedno pripravljeno prenoČliče. Poetreiba točna in solidna. Priporočam se as obili obiak. John Mladič, 617 St. Centre Av., Chicago. III. TKE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, žiati kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zeliič. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelitf tatran-skega gorovju, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pn izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Caiifornijska vina. i R 7 F M A N 777 A1P°rl street' o De Chicago, 111. I»KMMMMM»MMMM»MMHMMMI> Slovenci Pozorl Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za l; delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. II JURAJ MAMEK Mizo 18. ul., Chicago ■t ..tf PRO LET A EEC PTUJSKI KRAVALI (Dalje s 1. strani.) Če mu bili izletniki re« tako grdo tepeni, kakor |toročajo naii nacionalisti, tedaj so — tudi sami krivi. Kdor ve, da ga čakajo bunke, pa ae ne pripravi, naj ae prime za nos. « Seveda alovenafci generali so ne koliko mislili na nevarnost in so se deloma hoteli zavarovati. Ampak kako T t*'e bi bili nacionalisti, bi prav odločno proteatirali! Slovenski voditelji ao zahtevali za svojo varnost — ces iu kr. vojaštvo. To je pri spodnje&tajerskib nartnlnjakih že stara navada, ki pa ostane grda in neznosna tudi, če doW sive lase. Kdor je že kdaj proti svoji volji marširal v infan-terijskem kareju, pod varstvom vojaških bajonetov in škripal z zobmi, kakor je bilo n. pr. ob prvi sokolski slavnosti v Celju, kjer so tudi narodnjažki prvaki prosili za 'vojaško asistenco, ne bo nikofti pozabil, kako ponižanega in osramočenega sc je čutil. Če slovenski voditelji ne razumejo, da se demokracija in milit ariatični protekeijonizeni ne vjemata, naj gredo v penzijo, pa naj ne ponižujejo slovenskega ljudstva na tak način pred Anjim svetom. (Dalje prihodnjič.) JUNGLE Angletki »pU»t UstOB Slsclslr 1 avtor javim dovoljenjem prevaja IvaiKaker. t: Listu v podporo. Slov. socialistični klub štev. 10, Aurora, 111., $4.65. M. Stihauner, Whiting. Intl., dOc. Trije rdeči iz Oregon City, Ore., $2.50. Val. Sta-liek, Roek Springs, Wyo., $2.00. Slov socialistični klub Stev% 8, Ro slyn, Wash., $2.20. John Zobec 60e. Math Kampoš $1.00, Pavel Kolar $1.00, Martin Bogataj 50c s vzklikom: "Živeli bratje, mi smo zh "Proletarca"! " — vsi v Ros-lyn. Wash. w Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitajte in širite •Proletarca'! Priporočajte hrvat-skim delavcem 'Radničko Stražo KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, lit To« vee, foetilai podrejene pijače me priporoča rojakom aa obilo« obtok. Poetreiba točna in SVOJO FINO OPRAVLJENO unljsko BRIVNICO priporočam vsem bratom Slovencev JOHN HORVAT 610 Centre Ave., Chicago. 111. Slovenski in hrvatski čaaniki na razpolago. John Krika, slovenski BRIVEC v Chic&gu, 111. 570 So. Centre Ave. (Copyright, 1905, 1W0, bjr Upton Sinclair. (Nadaljevanje.) "In otroei?" uprtiSa Jurgis. "Otrok že tri dni ni domov? vreme je tako slabo. Niso mogli vedeti, kaj se godi doma, — prišlo je vendar tako nenadoma, dva mese- ea prej, predno srno pričakovali.M "Jurgis je atal ob mizi in se držal z obema rokama, da bi ne padel; glava mu je klonila na prsi in roke so tnu drgetale, — zdelo se je, da se zgrudi pa zdaj Kar se dvigne Aniela in prikrevsa k njemu. Iz žepa izvleče zamazano cunjo, v katerej je na koncu nekaj zavitega. "Nate, Jurgis!" reče. "Nekaj denarja Se imam. Pslauk! Vidite?" * f Razvila je in preštela štiriintrideset centov. "Pojdite zdaj in poskušajte sami, da dobite koga," pravi. "In morda morejo tudi druge nekaj pomagati, — dajte mu nekaj denarja, ve vse; bo že enkrat (Nivrnil: boljše mu bo, ako se bo mogel tolažiti s tem, da je vsaj nekaj storil, čeprav bi ne hasnilo nič. In morebiti bo že vsega konec, ko se vrne." * Obrnile so torej tudi druge ženske svoje žepe narobe; večinoma vse ao imele le bakren in nikljast drobiž, toda dale so vse. Gospa Olszewsky, ki je stanovala poleg in imela moža, ki je bil spreten mesar toda ipijanec, je darovala skoro pol dolarja. Vkljub temu pa je vsa ta zbirka znašala komaj en dolar petindvajset centov. Jurgis vtakne ta denar v žep, in držeč se zanj, v diru odide. ■a - XIX. "Madame Haupt, babica" — čital se je napis na oknu drugega nadstropja neke štiri bloke oddaljene hiše v ulici, pri stranskih vratih pa je kazala slikana roka na nesnažne stopnice. Jurgis je bil v par skokih na vrhu. Gospa Haupt je baš cvrla kos prašičevega mesa s čebulo ter imela duri nekoliko odprte, da je para odhajala. Ko je skušal tTkati, so se duri popolnama odprle, in videl je. kako je ženska srkala iz neke Črne stekleniee. Potrkal je potem močneje; babica se je prestrašila in steklenico hitro skrila. Bila je Holandeanka, neobičajno debela postava. — kadar je šla, se je zibala kakor eolnič na oceanu, in ključi v omari s« kar rožljali. Na sehi je imela vse zamazano jutranje oblačilo niodre barve. Zobje so ji bili črni. "Kaj je dobrega?" upraša v pozdrav Jurgisa, ko ga ugleda. Ta je vso pot dirjal kot iz uma in bil tako zasopel, da je komaj spregovoril. Lasje ao mu razkuštrano vihrali okrog glave in oči ao se mu divje svetile. — videti je bil kakor iz groba vstal mrlič. "Moja žena!" krikne končno. "Pojdite hitro!" Babica Haupt porine ponvo na stran ter si obriše v obleko roke. "Vi želite, da grem h porodu?" upraša. "Da," reče Jnrgi«, globoko sopeč. "Ravnokar sem domov prišla od poroda." pravi, — "in nisem še imela toliko easa. da bi kosila. Toda če je res nujna sila —" "Da, zel6 nujno!" zakliče Jurgis. "No. potem morda pojdem — koliko plačate?" "Jaz — jaz — koliko hočete jmeti?" jeclja Jurgis. "Petindvajset dolarjev." Jurgisa te beaede iznenadijo. "Tega ne morem plačati," Žena ga pozorno opazuje. "Koliko pa plačate?" upraša. "Ali moram plačati takoj — takoj zdaj?" "I)a, to storijo vsi." "Jaz — imam malo denarja." prične Jurgis v smrtnem strahu. "Bil sem — imel sem nesrečo — in šel je ve« denar. A plačal Vam bom — do zadnjega centa — kakor hitro bom mogel; saj lahko delam — " "Kako delo delate?" "Zdaj nimam dela. Moram si ga šele preskrbeti. Toda —" "Koliko denarja imate?" Ni ji mogel takoj odgovoriti. Ko je z veliko težavo povedal, da eden in četrt dolarja, se mu je zakrohotala v obraz. "Za en in četrt dolarja še klobuka na glavo ne denem," reče. "To je vae, ksr imam." prosi z upadlim glasom. "Nekoga moram imeti — žena mi umira. Ne morem nič za to — jaz —" Babica Haupt je ponvo spet postavila k ognju. Obrnila se je proti Jurgiau in rekla: "Preskrbite mi deset dolarjev v gotovini, za ostanek pa Vas počakam do prihodnjega meseca." Nisem v stanu — nimam denarja!" zagotavlja Jurgis. "Pravim Vam. da imam samo en in četrt dolarja." Ženska »e obrne k svojemu delu. "Ne verujem Vam," pravi. "Vi me hočete le prevariti. Kako to, da ima tak krepak mož, kot ste Vi, samo eden in četrt dolarja?" "Prišel sem ravnokar iz zapora!" zakliče Jurgis. Bil je pripravljen. da se ji vrže nogam. "Že poprej nisem imel denarja, in moja družina je skoro gladu umrla." "Kje pa so Vaši prijatelji, da Vam ne pomagajo?" "Vsi so revni," odgovori. "Dati so mi mogli samo to. Storil sem. kar je bilo v moji moči —" "Ali nimate ničesar, kar bi mogli prodati?", "Ničesar nimam, Vam rečem." zakliče obupno, — "ničesar ni mam!'' "Ali si ne morete izposoditi? Ali nimate nikjer nič kredita?" Ko je z glsvo odmajal, je nadaljevala: "Poslušajte, kaj Vam povem! Ako me dobite, smete biti veseli! Heart i Vsm hočem Vašo ženo in Vašega otroka, in sprevideli boste sami, da ta nagrada ni velika. Če pa umrjeta. kako bo Vam potem pri srcu? In tukaj pred Vami stoji ženska, ki svojo stvar razume — o tem se lahko prepričate v sose ščini —" Tako govoreč, je stala babica Haupt pred Jurgisem ponoogo, kakor bi si bila svoje veljave v ave«ti. Njene besede pa so ga spravile ,a ravnovesja. Dvignil je roke z obupno kretnjo kvliku ter se obrnil, da bi odšel. "Vsaka nadaljna beseda je zaman," reče sam pri sebi Toda nenadoma zasliši za sabo spet njen glas: (Dalje prih.) M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 883 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. PREMOG, DRVA In KOKS Aka hočet dobro oglasi ae PBODAJA ALBERT DENMARK Piaarna aa vogla Center AveM in 18 ulica Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 JOS.BERNA 620 Bine Island A^ Telefon Canal S41 Pri njemu do bi i najbolj« aka in miportiraas I. STRAI URAR 336 W 18th St., Ima večjo zalogo ar, nov in drugih dragotia. Ig vsakovrstna popravila v tej zelo nizki ceni. Obitčite ga! 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO. ILL. reče. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s moiernlsi kegljittea Svete pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijača ter nnijaka smodke. Potniki dobe čedno prano čitče za nizko ceno. Postrežba točna in taborna. Vsem Slovencem in drugim 81ovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 664 SO. CENTEB AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik as notranje bolesnl ln ranocelnlk. Isdravniika preiskava brezplačno—plačati je le zdavila, 647 ln 649 Bine Island Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do 3 po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chioage živeči bolniki naj pitalo slovenaki. Frank Kvasni Trgovina z telezniao, r in pohiitvom. Topravlja 643-645 W. lHth Chicago, III. MIRKO VADJINA, ?8« SLOVENSKO HBVATSKI BRIVEC Na razpolago so kopelji. ALOIS VANA •— izdelovatelj — sodovice, mlieralne vode in raznih neopojoih pijač. •2-84 Flsk St. Tel. Canal 1405 Priporočljivo! mm I'? ■u Z$z>- Naj bol jt ta nej» obui John K|| 631 aiMI Cll SprejemaC I - » prai DR. F. J. PATERA Ordinuje: na srvsraash. voglu ASHLAND IN tdLWAUKXI AVE. od 12. do 3. ura popoL; od 7. do 8. ure zvečer v pondeljk trtkik in petkih. Telefon Canal 190. ■jklh, torkih, če- M. BOLTE, IZURJEN Č1VLJAR Popravlja atare čevlje, sprejema naroČila na nove, ter iavrtnje to hitro, lično, trpežno In po ceni Priporočam ae vsem Slovencem. 572 S. Centre Av.. Chicago, Ill Vac. Tourek, izdelovalec finih H a va n a cigar. Prodaja cigare na ikatlje. NaroČila ae lavrinjejo točno. 1210 So. Albany Av.. Ctaicafo. 111. NOVA SLOVENSKA 80S pri FRANC C1 Rojakom v Chicagi sem zopet odprl svoj ae kterem točim vedno svete vino itd. Dobre smotke i Imam tudi prostorno selice, svatbe, zabavne v« poročam se v obill oblak. S spoštovanjem FRANC CBCH, 668 So. Centre Ave. Halo, John] Kje ai pa bil včeraj? Saj veil kjer je največ zabave. Ali j da je največ zabave v GOSI John Košli 590 So. Centre Ave. Jože Sabal advokat la pravni sss ■klh ln d vinih Piti te ak>v««ki! 1628-1638 Unity 79 Dearborn St., Baa. 6155 PnM* Phone Drexel 7171. Leopold v kazenskih in eivilait Auto Phone 6065. Office Phone Mais 39« Reeidesiee Phoaa HEAD: 27 Sev P-in La Stanovanje: 1217 Pristno domfe Kelo vino........... dečs vino......... Rdeče staro vino-It meno vino...... Poeoda proata. Te c< jemalcem od 50 galonovi čeaa pa ni s« tndi maajla Vino poiiljam proti predfl ' C. O. D. po vsi Ameriki. Priporočam ae rojakom ta4 moje lepo urejemegostilaeti pijačami in a vedno pripravi j atim prigrizkom. Za dobro in točno post tndi za priatnost vina jinSa JOSIP ZALOl 199 IMm ImJ I. E„ rC