Mercator
Mercator
Politika razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1979
Iz poročila razvojno-planskega sektorja
Kako smo izvajali resolucijo
Delavski svet SOZD Mercator je na 2. zasedanju, dne 18. 7. 1979, sprejel resolucijo o načelih politike razporejanja dohodka in osebnega dohodka v letu 1979. V zvezi s tem je bil sprejet tudi sklep, da razvojno-planski sektor na podlagi rezultatov periodičnega obračuna za I. polletje 1979 pripravi prvo primerjalno tabelo o doseženih delitvah razmerij glede na leto 1978 na podlagi sprejetih dokumentov TOZD in DO. Dokumente o sprejemu osnovnih načel delitve so bile TOZD in DO po omenjenem sklepu dolžne poslati razvojno-planskemu sektorju Delovne skupnosti SOZD do 15. 8. 1979.
»Ni dovolj,
da so neuvrščene dežele
le vest človeštva,
postati morajo sila,
ki bo aktivno prispevala
h gradnji lepšega
in boljšega jutrišnjega sveta!«
Tito
Razvojno-planski sektor je pripravil primerjalno tabelo za I. polletje 1979 na podlagi periodičnih obračunov za I. polletje glede na
f
Za prvo polovico meseca septembra lahko ocenimo, da so se samoupravni organi in strokovne službe ter družbenopolitične organizacije v sozdu s stopnjevano prizadevnostjo lotili nalog, katerih izvrševanje je bilo nenehno v pripravi, čeravno je zdaj ta
*daj oni od nas »skočil« na letni
oddih.
Tako so strokovne službe sozda Poskrbele za gradivo in za sklic obeh komisij - za samoupravne akte in komisije za spremljanje Uresničevanja zakona o združenem delu, ki sta že pričeli z rednim delom. 12. septembra se je
,, Ljubljani tudi razširjeni
kolegij generalnega direktorja h konzultaciji o vseh pomembnih temah jesensko zimskega progra-uia skupnih aktivnosti SOZD Mercator.
V času, ko oddajamo gradivo za glasilo, sklicuje tudi predsednik koordinacijskega odbora sindikata tri pomembne sestanke: Prvo, konstitativno, sejo novoizvoljenega odbora samoupravne uelavske kontrole, nadalje sejo RO OOZS in problemsko konfe-renco na ravni sozda, na temo '‘Uresničevanje zakona o združenem delu v SOZD Mercator«. Na konferenci bodo poleg samo-Upravne, družbenopolitične in strokovne strukture sozda sode-jovali predstavniki CK ZKS, HSZSS, GZS in družbenega pravobranilca samoupravljanja. 'Jcena na tej konferenci in program za dosego naslednje stopnje kresničevanja zakona o združe-Uem delu bosta podlaga za poli-icno in strokovno usmeritev soz-uovskih akcij v prihodnje.
Se pred koncem leta naj bi po Programu komisije za samoupravne splošne akte sozda sprejeli pet aktov, ki bodo kot norme Pogojevali prakso višje stopnje samoupravnih odnosov. O tem Preberite več na 2. strani te šte-ilke^ v zapisu pogovora s stro-ovnim sodelavcem omenjene »misije. V istem obdobju bomo Prejemali tudi plan dela in ra-Srv»a TOZD in DO, združenih v UZD Mercator, za leto 1980. Do onCa tega meseca bo gradivo sl 1P5avheno s strani strokovnih uzb, tako da bodo osnutek pla-o^kbravnavali člani izvršilnega oktu3 v. dru£* * polovici meseca Pr r-a *n ga Posredovali v po-ot-^Jsnjo obravnavo v času med sni- • in 19 11 1979-plan nai bi bil sv na zase<ianju delavskega eta v decembru mesecu.
bo t° S° v £r°bem naloge, ki jih Čak^ba »Praviti v merilu sozda. kak'*0 .Pa nas seveda vse tekoče, ne oruie razprava ob periodič-ie v obračunu za tretje trimeseč-(l(’l Pojemanje aktov v tozdih in Zaki^oi*1 organizacijah, priprava Jucnega računa, inventure... bie f ■°r vsako leto bo torej zad-deia rimesečje zahtevalo od vseh ljen.ycev> posebej pa od izpostav-oaloP skbjektov samoupravnega Var^apja in političnega dogo-^sehJ133, posebne napore in ebno zavzetost.
sprejeta načela razporejanja dohodka in osebnega dohodka po resoluciji, ki jo je sprejel delavski svet SOZD.
razmerij v sprejeti resoluciji, tako glede akumulacije kot čistih osebnih dohodkov in skupne porabe.
Iz tabele je razvidno naslednje:
-	da se je 23 TOZD oziroma DO in delovnih skupnosti držalo sprejete resolucije o načelih politike razporejanja dohodka in osebnega dohodka v letu 1979, tako glede akumulacije kot glede čistih osebnih dohodkov in skupne porabe;
-	da se je 30 TOZD oziroma DO in delovnih skupnosti držalo sprejete resolucije samo pri akumulaciji, pri čistih osebnih dohodkih in skupni porabi pa ne dosegajo sprejetih načel na račun manjše skupne in splošne porabe ter drugih obveznosti iz dohodka;
Na razširjenem kolegiju generalnega direktorja SOZD, 12. septembra 1979, je bilo ugotovljeno, da so sprejele bodisi svojo resolucijo bodisi resolucijo delavskega sveta SOZD kot osnovo organizacije: M-STP Hrastnik, v sestavu M-Rožnika tozdi Dolomiti, Golovec, Grmada in preskrba Tržič; v sestavu M-Velepreskrbe tozdi TMI, Investa, Standard, Grosist, Spectrum; nadalje M-Rudar Idrija; M-Preskrba Krško; M-Emba; M-Sadje Zelenjava; M-Preskrba Grosuplje, M-Interna banka in Delovna skupnost SOZD.
-	da se je 5 TOZD držalo sprejete resolucije samo pri čistih osebnih dohodkih in skupni porabi, pri akumulaciji pa so rezultati slabši od predvidenih v resoluciji;
-	da se 17 TOZD in DO ni držalo
Bolj podrobno analizo o izvajanju sprejete resolucije bo pripravila 7-članska komisija, ki jo je imenoval delavski svet SOZD in bo o svojih ugotovitvah poročala na prihodnji seji delavskega sveta.
Mercator
GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV
LETO XVI	Ljubljana, september 1979	št.: 9
Pred nedavnim so se sestali v okviru sozda Mercator vsi, ki jih tako ali drugače zadeva težak položaj v mesni industriji. O tem berite na straneh 8 in 9. Foto Kancijan Hvastija.
M-KZ Cerknica je letos že drugo leto zapored priredila kmečki praznik za kmete-kooperante na svojem področju. Na sporedu so bile tudi dirke z delovnimi konji. Več berite na strani 10. Foto Jaro Novak.
Počastitev srečanja v Havani
spoznali, če bi bili seveda bolj odprti novim spoznanjem.
Mile Bitenc
Revija filmov neuvrščenih dežel
V počastitev vrhunske konference neuvrščenih dežel, ki je bila v začetku septembra v Havani, se je v Slovenskih Konjicah 4. septembra začela revija fil-mov iz neuvrščenih dežel in manj znanih kinomato-grafij. Revija bo trajala vse do konca leta; v sedemnajstih tednih se bo zvrstilo sedemnajst filmov.
Organizator revije filmov so filmska sekcija pri godbi na pihala v Slovenskih Konjicah, zveza kulturnih organizacij občine, KUD »Janko Živko« iz Poljčan in prosvetno društvo »Svoboda« iz Žreč. Ker je za filme visoka najemnina, organizator pa sam nima dovolj finančnih sredstev, so pokroviteljstvo sprejeli »Unior« - kovaška industrija iz Žreč in občini Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.
Fanfare so v torek, 4. septembra, zvečer naznanile svečani začetek revije. Po uvodnem govoru predsednika občinske konference
SZDL in predsednika izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenske Konjice, Filipa Beškovni-ka, je sledil nastop domače godbe na pihala, folklorne skupine in baletne skupine iz Ljubljane, prebrali pa so tudi pozdravno pismo tovarišu Titu.
Po svečani otvoritvi je bil predvajan tudi prvi film. Dokumentarec, s katerim se je predstavila Jugoslavija, govori o obisku našega predsednika v Sovjetski zvezi, Demokratični republiki Koreji in na Kitajskem. »Tito, pot prijateljstva in sodelovanja«, tak je naslov filma, bo v naslednjih tednih pre-
dvajan še v drugih krajih, koder bo sočasno potekala revija; v Slovenski Bistrici, Poljčanah in Zrečah.
Ta, kakor tudi drugi filmi, nas bodo seznanili z življenjem na drugih meridianih, poročali o tamkajšnjih ljudeh, njihovem delu in problemih. Prav film je zvrst, ki nam o tem lahko da najbolj popolno, najbolj neposredno sliko. V kulturnem pogledu se celo evropske dežele med seboj premalo poznajo. Če pa ta problem razširimo še na Azijo, Afriko in Južno Ameriko, potem šele vidimo širino našega nepoznavanja kulturnih iskanj in dosežkov v drugih deželah.
Kulturna produkcija neuvrščenih dežel (a ne samo filmska) je v nekaterih predelih sveta izredno razvita, drugje pa je šele na začetku. Toda to ne bi smelo predstavljati ovire našemu zanimanju za vse novo in sveže, kar bi lahko
Naj zapišem tudi imena sedemnajstih članic neuvrščenih, ki so prijavile svoje sodelovanje na reviji. To so: Indija, Maroko, Egipt, Ubija, Kuvajt, Severna Koreja, Slonokoščena obala, Peru, Mehika, Panama, Alžirija, Brazilija, Tunizija, Kanada, Argentina, LR Kitajska in, seveda, Jugoslavija.
Že prvi večer so bili obiskovalci nad predstavo navdušeni, prav tako pa tudi s programom pred prireditvijo, ki sta ga povezovala Mojca Blažej in Zdravko Erjavec. V naslednjih tednih se bodo ob kilometrih in kilometrih filmskega traku zvrstile tudi druge kulturne prireditve: javne radijske oddaje: »kar znaš, to veljaš«, lutkovne pfedstave in nastop folklornih skupin, razstave, predavanja in drugo.
Velika, hkrati pa skromna želja, ki prvo tovrstno priprireditev spremlja na pot, je: naj takšno srečanje s filmi neuvrščenih dežel in manj znanih kinematografij ne ostane prvo in edino. Priložnosti za takšna srečanja v prihodnje ne bo manjkalo in organizator obljublja, da bo v prihodnje program še pestrejši, bogatejši, boljši.
Iz aktovke naših pravnikov
Za bralce smo želeli nekaj več izvedeti o bistvu in vsebini urejanja in preurejanja zakonodaje na ravni sozda in smo v ta namen zaprosili za pogovor pravnika Lojzeta Briškega, ki s komisijo za samoupravne akte na ravni sozda pripravlja besedila osnutkov.
Katere samoupravne splošne akte moramo sprejeti na ravni SOZD?
Po programu naj bi delavci, oziroma delavski svet SOZD, še v tem letu odločali o spremembah in dopolnitvah Statuta SOZD, o pravilniku o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in o delu organa samoupravne delavske kontrole, pravilniku o načinu dela in postopku posebnega organa SOZD - notranje arbitraže in o poslovniku o delu delavskega sveta in njegovih organov, zlasti glede na novi sestav delavskega sveta ter vlogo in položaj delegatov.
Zakaj sprejemamo ravno naštete samoupravne splošne akte?
Spremembe in dopolnitve Statuta narekujejo na eni strani spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi, sprejete na referendumu meseca marca letos; tu gre predvsem za tiste določbe, ki zadevajo sestav delavskega sveta in vlogo delegatov; na drugi strani pa nam jih ponuja obsežna in bogata dveletna praksa uresničevanja zakona o združenem delu in ob njem tudi statuta.
Sprejem pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole in pravilnika o notranji arbitraži pa zahtevata: Zakon o organu samoupravne delavske kontrole - objavljene v uradnem listu SR Slovenije št. 17, dne 4. avgusta lani, in Zakon o samoupravnih sodiščih -objavljen v Uradnem listu SR Slovenije št. 10, z dne 7. maja 1977.
Na kaj se zlasti nanašajo spremembe in dopolnitve Statuta?
V zvezi s Statutom SOZD je treba poudariti, da ta akt ne sodi med pravna dejanja, ki so pogoj za konstituiranje, je pa po zakonu obvezen samoupravni splošni akt.
Zakon, tudi ne določa, katera
vprašanja se uredijo s Statutom SOZD, za razliko od Statuta TOZD. Neglede na to pa lahko rečemo, da vsebino Statuta SOZD sestavlja urejanje tistih razmerij, ki jih določata Ustava in Zakon, dalje vprašanja, ki jih ureja samoupravni sporazum o združitvi, toda ta le na splošno. To so predvsem tiste določbe, ki so pomembne za organizacijo, delo in poslovanje ter za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev. V našem primeru so to predvsem: nekatere določbe o vlogi in položaju organov, potem vprašanja v zvezi s sklicevanjem sej in z gradivom, o katerem bo razpravljal in sklepal delavski svet, dalje način informiranja o delu organov in končno odgovornost delegatov in postopek sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov.
Opozoriti velja, da kaže statut dopolniti tudi glede vprašanj, ki zadevajo pripravo in sprejemanje planskih aktov na ravni SOZD, kolikor teh vprašanj zaradi praktičnosti ne uredimo v posebnem samoupravnem splošnem aktu.
Katera vprašanja bomo uredili s pravilnikom?
Po zakonu o organu samoupravne delavske kontrole, ki sem ga uvodoma omenil, oziroma po njegovem'?. členu, se organ samoupravne delavske kontrole na delegatski podlagi oblikuje tudi na ravni SOZD. Po 3. členu tega zakona se uresničevanje samoupravne delavske kontrole med drugim uredi tudi s samoupravnim splošnim aktom, torej s pravilnikom. Ta pravilnik bo med drugim urejal organizacijo in sestav ter pristojnosti posebnega organa oziroma odbora samoupravne delavske kontrole, ali točneje povedano, pravice in dolžnosti vseh organov in služb SOZD na področju uresničevanja funkcije samoupravne delavske kontrole.
Nadaljnji samoupravni splošni akt, ki ga je treba uveljaviti, je pravilnik ki ureja organizacijo in postopek notranje arbitraže.
Treba je poudariti, da mnogi smatrajo, da gre pri odločanju v notranji arbitraži le za posredovanje. Tudi to je predvideno - toda odločbe notranje arbitraže so vendarle dokončne in imajo moč pravnomočne sodbe. So torej izvršljive, izvršujejo pa jih redna sodišča.
Pravila, po katerih se oblikujejo postopek pred notranjo arbitražo, v bistvu uveljavljajo načela avtonomije strank. Kaže se bodisi v sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, torej samoupravnega sporazuma in pravilnika, ali pa pri dogovarjanju o poteku postopka. Podrejeno pa določajo postopek arbitri, pri čemer pa smiselno uporabljajo zakon o samoupravnih sodiščih in zakon o pravdnem postopku.
Notranja arbitraža je pri odločanju neodvisna in sodi po Ustavi, Zakonu in samoupravnem sporazumu in pravilih socialistične morale.
Zakon določa, da lahko stalna arbitraža, torej tudi notranja arbitraža, kadar deluje kot stalna, odloča po načelu pravičnosti, če se tako sporazumejo udeleženci sporu. Vendar pa tako odločanje mimo predpisov ne more kršiti prisilne norme zakonov in pravil javnega reda.
V pravilniku o notranji arbitraži, skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi, predlagamo najširšo koncepcijo pristojnosti notranje arbitraže, in sicer pristojnost, odločati v sporih o samoupravnih razmerjih in v tako imenovanih poslovnih sporih, kamor štejejo zlasti: spori glede kakovosti blaga in storitev, spori glede odgovornosti za napake, potem spori v zvezi s plačilom odškodnine in podobno.
V petek, 31. avgusta, je bila na sedežu sozda Mercator v Ljubljani parafirana pogodba za ustanovitev mešanih družb v ZDA in ZRN, o čemer smo obširneje poročali v julijski številki časopisa. S strani Mercatorja so bili navzoči poleg generalnega direktorja, Mirana Goslarja, in njegovega pomočnika za zunanjo trgovino, Jožeta Stritarja, vsi predstavniki poslovne skupnosti za zunanjo trgovino Mercatorja, in sicer direktor tozda Conimex v sestavu M-Contala, Ivo Brovč; direktor uvoznega oddelka tozda Zunanja trgovina v sestavu M-Slovenija sadje, Marko Koman, ter direktor tozda Steklo v sestavu M-Velepreskrbe, Agenor Lončar. Poleg navedenih sta bila navzoča tudi predstavnika bodočih družabnikov, Anthony F. Novak, lastnik firme I. F. Trading corp. iz New Yorka, in Kazimir Mavko, direktor firme Intermercat Han-delsgesellschaft MBH iz Miinchna.
' Jv;:: " 'J	‘	‘ Foto Jaro Novak.
MBD II. SNOUB Ljubo Šercer na republiški akciji »Istra 79«
Zdravko Nagode — Mercator — Rožnik, TOZD Dolomiti
Norme, ure, odstotki, udarništva...
Naša letošnja brigada je štela 51 brigadirjev in 13 brigadirk. Ni kaj dodati - močni, zdravi fantje, in dekleta za spodbudo. Nekaj deklic - polovica fantov se lahko skrije pred njimi, toliko so neredile. Povprečno nas je bilo na delovišču 60 v prvi dekadi in 57 v drugi, le dva dneva smo bili vsi na trasi. Kaj vse smo počeli, bom skušal na kratko opisati, zraven pa dodal še številke, saj brez njih ne gre nikjer.
Osnovna naloga je bila kopanje jarka za vodovod. Širina je bila 120 cm na vrhu in 90 cm na dnu. Globina, ki je delala največ preglavic, se je gibala od 120 do 160 cm. Nikoli ni bilo dovolj globoko. V prvi dekadi smo kopali na starem delu trase v dolžini 176 m, za drugi del in na »udarni dan« pa smo imeli novo traso, dolgo 167 m, Tudi v drugi dekadi so nam odredili novo traso skozi naselje Šmarje v dolžini 280 m. Delali smo s »polavtomatskim orodjem«, to sta kramp in lopata, in s kompresorji. Potrebno je bilo dvigniti asfalt in premagati marsikatero skalo, včasih cele bloke.
Skopali smo od 16 m3 do 77 m3 na dan, ko so nam pomagali domačini. Na prvi »udarni dan« smo izkopali 80 m3, na drugi 109 m3 skal, zemlje, laporja, skratka materiala, ki nam je bil napoti. Na novi trasi smo tudi sekali grmovje in trto (čeprav je bilo vino prav všeč našim brigadirjem). Skupaj je naša brigada izkopala in premetala okrog 760 m3 zemlje, laporja in kamna. Vsak brigadir je v enem dnevu izkopal in izmetal nekaj manj kot kubični meter materiala, kar pa ni ne veliko ne malo.
Kako pa je z odstotki, ki smo jih dosegli? Dvakrat brigada ni dosegla 100% in ravno tolikokrat smo za las presegli normo. Na prvi »udarni dan« smo presegli normo za 237,2%, v drugem pa za 319,4%,
a še nismo bili prvi. Bilo je še boljših od nas! Enkrat samkrat smo delili največje veselje in to zadnji dan v juliju, ko smo presegli normo za 183,1%. V celoti je bilo naše delo zadovoljivo, saj je bilo naše povprečje okrog 153% in smo tako prejeli tudi izredno udarništvo, ravno tako pa udarništva za udarne dneve in za dekade.
Nekaj naj povem še o normah, ki so nas, pa tudi druge brigadirje, pestile.
Za kopanje zemlje je bila norma za m3 in tri ure na brigadirja; če so bile vmes še korenine še 1,8 ure. Za lapor, pomešan s skalami, in z zemljo - 6,25 ur za izkop m3. Za najtežjo kategorijo, to je za delo s kompresorji, za kopanje skal in trdega laporja pa je bilo potrebno za m3 12 ur in pol. Tu so še dodatki za delo v vodi in v blatu do 30% in tako dobiš normo ure in potem odstotek izkopa za vsak dan.
Dnevno se je polomilo do 10 komadov orodja, tako da ga je včasih tudi primanjkovalo za kakšno uro. Delo je bilo naporno, saj je vse dneve pripekalo sonce in nihče ni uspel izmeriti koliko litrov (hektolitrov) znoja je odteklo.
Rezultati so prikazani, vsak sam pa naj oceni, koliko smo prispevali, koliko smo se trudili in če smo opravičili zaupanje, ki ste nam ga dali.
Brigadirski ZDRAVO
»Trasko«
Zapis udeleženke mladinske politične šole
Mira Svete — M-Rožnik, TOZD Dolomiti
Opremljeni za akcije
V dneh od 20. 8 do 25. 8. je potekala v Vikrčah pri Tacnu mladinska poletna politična šola, ki jo je organizirala republiška konferenca ZSMS. Šole se je udeležilo več kot 400 najodgovornejših mladinskih aktivistov iz občinskih organizacij ZSMS, predstavnikov JLA in naših narodnostnih manjšin.
Program šole, ki temelji na glavnih področjih mladinskega družbenopolitičnega dela, je potekal v dopoldanskem času po skupinah - 8 skupin - v katerih so udeleženci pridobivali prepotrebno znanje za aktivno delo v okolju, v katerem živijo in delajo.
V popoldanskem času so mladi iz vseh skupin obravnavali najak-
tualnejšo sodobno problematiko, ki je pomembna za mlade. Razprava je tekla o samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja v usmerjenem izobraževanju, o nalogah mladih v mednarodnem letu otroka, o vključevanju mladih na področju SLO ter o vlogi informiranja. Tema zadnjega plenarnega zasedanja so bili medsebojni
odnosi Jugoslavije oz. Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. K zanimivosti in pestrosti te teme so prispevali tudi strokovnjaki s tega področja ter predstavniki zamejskih Slovencev.
V večernih urah so se udeleženci šole zbirali na javnih tribunah, kjer so spoznali trenutni ekonomski in politični položaj SFRJ in Slovenije, aktualna vprašanja razvoja gibanja neuvrščenih pred bližnjim srečanjem v Havani ter vprašanja razvoja delegatskega sistema.
Predavali so nam najvidnejši družbenopolitični delavci republike in federacije. Tako smo bili udeleženci MPPŠ podrobno seznanjeni z bistvenimi vprašanji v razvoju našega političnega sistema.
Pomemben je tudi čas, v katerem je potekala MPPŠ, saj bodo lahko udeleženci s pridobljenim znanjem in spoznanji vplivali v delovnem in življenjskem okolju ter tako spodbujali tudi druge člane mladinske organizacije k še plodnejšemu delu v času po X-kongresu.
Samopostrežnica na Rožanski ulici je v pritličju večjega stanovanjskega bloka.
Foto Jože Rozman
Uspehi kolektiva tozda Grmada
Jože Renar
Nekaj novih izkušenj
Tozd Grmada v sestavu Mercator - Rožnika je temeljito obnovil in razširil samopostrežno trgovino in adaptiral bife na Rožanski ulici v Ljubljani. Zamisel in želja za obnovo zgoraj omenjene trgovine sta bili stari že več let, saj jo je večkrat v svoj plan postavljala že bivša TOZD Rožnik. Oviri, ki sta otežkočali adaptacijo, sta bili predvsem dve: stalno pomanjkanje denarja in številni lastniki objekta, kajti trgovina se nahaja v pritličju velikega stanovanjskega bloka, v katerem so stanovalci etažni lastniki. Stroški vzdrževanja in revitalizacije trgovskih, še posebno živilskih objektov, so zelo visoki in močno narastejo, če se objekt sproti ne popravlja.
Objekt samopostrežnice v Draveljski gmajni ima veliko parkirnega prostora ob cesti ter lepo urejeno parkirišče za stavbo, ki pa je slabo opazno. Foto Jože Rozman.
Nove prodajalne
Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada
Največje breme
investicije
novi kolektiv tozda
Petega septembra v jutranjih urah je TOZD Grmada odprla novo sodobno samopostrežno trgovino z bifejem v Draveljski gmajni, v občini Šiška. Ob otvoritvi so bili navzoči predstavniki občinske skupščine Ljubljana-Šiška, krajevne skupnosti Draveljska gmajna, predstavniki SOZD z generalnim direktorjem, DO M-Rožnik in številni zastopniki tozdov. Novo trgovino z bifejem je odprla predsednico delavskega sveta TOZD Grmada, Tončka Habič.
V tem objektu je naš tozd uprav-Ijalec-lastnik trgovskih lokalov. To je na prvi pogled vse v redu in Prav, toda v praksi nastajajo vsak dan težave. Nikoli niso dokončno rešeni skupni stroški objekta-vzdrževanje strehe, porabe elektrike, vode, čiščenje dvorišča itd. Skratka vse polno problemov.
Razveseljivo je dejstvo, da smo z obnovo in skupnim prizadeva-njem hišnega sveta in našega kolektiva glavni del omenjenih težav odpravili, tako da:
-	smo za našo porabo vode vgradili odštevalne števce;
-	ropot kompresorjev smo s preureditvijo iz zračnega na vodno hlajenje zmanjšali do meje, ki jo do-voljuje zakon.,
~ z obnovo dvigala smo bistveno zmanjšali ropot itd.
Iz naših izkušenj bi priporočali, da povsod tam, kjer imamo proda-
jalne v stanovanjskih hišah, po možnosti postavimo vse materjal-ne odnose na čimbolj čiste račune. Zelo koristi precejšnja mera strpnosti in sodelovanja ter prizadeva-
iviercato
nje za boljše in poštene odnose. Žal številni hišni sveti in lastniki hiš težijo, da bi čimveč stroškov upravičeno, mnogokrat pa tudiii-neupravičeno, prenesli v breme tozda.
Z obnovo na Rožanski ulici smo dosegli predvsem to, da smo pro-
Sredinska polica za sadje in zelenjavo je novost v naših trgovinah.
Foto Jože Rozman.
dajno površino povečali na račun nekdanje trgovine za galanterijo, ki je že več let služila kot skladišče. Povečanje znaša od 140 na 240 m2.
To nam omogoča, da nudimo kupcem večjo izbiro blaga, zato smo razširili predmet poslovanja še na sveže meso, za kar so nam potrošniki še posebej hvaležni.
Pomembno mesto v obnovljeni trgovini sta dobila sadje in zelenjava. Tu sta poslovodja Ličan Jože in namestnik direktorja Mohar Peter v sodelovanju z Investo skonstruirala novo praktično in funkcionalno sredinsko polico za sadje in zelenjavo, ki že uspešno služi svojemu namenu. Vse tako kaže, da bomo postopoma s takimi policami opremili tudi ostale trgovine, tudi v trgovini je potrebno spodbujati novatorstvo in ra-cionalizatorstvo!
Dosedanje skladiščne prostore smo na račun trgovine zmanjšali za približno 50 odstotkov; istočasno smo v preostali del vgradili lesene medetaže in na ta način znatno povečali obstoječe zmogljivosti.
Promet, ki ga dosega obnovljena prodajalna, že potrjuje upravičenost naših predvidevanj. V mnogočem smo izboljšali tudi delovne pogoje, tako da bodo trgovski delavci z manj naporov lahko dosegli večji uspeh, kar je naš končni cilj.
Želimo se zahvaliti vsem izvajalcem obrtniških in ostalih del in še posebej izredno marljivemu kolektivu za požrtvovalno in večmesečno uspešno delo, ki so ga opravili v težkih pogojih adaptacije. Trgovina, kljub temu, da je bila v obnovi polnih sedem mesecev, je bila za stranke zaprta le dober mesec.
Predsednik krajevne skupnosti je v kratkih presrečnih besedah pozdravil vse navzoče, se posebej zahvalil Mercatorju za res velik prispevek h gradnji tako lepe trgovine, ter zaželel novemu kolektivu novega centra obilo uspehov in tesnega sodelovanja s krajevno skupnostjo.
Ob tej priložnosti je imel direktor tozda Jože Renar, kratek nago-
vor, v katerem je med drugim dejal:
»Tu, kjer so še pred nekaj leti draveljski kmetje pasli krave in je bilo še pred kratkim močvirje, je čez noč zrasla nova soseska, z zaporedno številko 10, Draveljska gmajma«.
»Z referendumom, ki je bil opravljen letos spomladi, so se prebivalci Draveljske gmajne z
Kakor vse naše nove trgovine ima tudi draveljska prijetno sodobno notranjščino. Foto Jože Rozman.
delovne obleke in druge pripomočke za varstvo pri delu je na radgonskem u razstavljal tozd Zaščita iz Kidričevega. Foto Jože Rozman.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni
Jože Rozman
Zaščitna sredstva iz Kidričevega
Na letošnjem 17. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je v hali A razstavljal zaščitna sredstva za delavce TOZD Zaščita iz Kidričevega v sestavu delovne organizacije MIP - Ptuj.
Štefka Kokol, ki je sedem let potnica pri tozdu Zaščita, nam je povedala, da sami izdelujejo zaščitne delovne obleke, predpasnike, rokavice, ogležnjice (nedomače rečemo temu gamaša), ščitnike za kolena in zimske obleke, prodajajo pa tudi čevlje, očala, čelade, varilne ščite in gumijaste rokavice, česar pa sami ne izdelujejo.
S temi izdelki oskrbujejo preko trgovskih hiš celo Slovenijo ali pa sodelujejo neposredno s tovarnami ali delovnimi organizacijami, ki potrebujejo za svoje delavce zaščitne obleke ali druge pripomočke. Preko skladišča v Beogradu, ki je ena od njihovih poslovnih enot, oskrbujejo tudi del republike Srbije.
Večino zaščitnih sredstev izdelujejo v Kidričevem, kjer imajo tudi glavno skladišče. Skupno je tu zaposlenih 86 delavcev. V obratu na Ptuju, ki se imenuje MODA, pa 66 zaposlenih izdeluje tekstilno konfekcijo. V Ljubljani nameravajo v kratkem odpreti novo skladišče.
Tekstilno blago nabavljajo iz ra-
zličnih tovarn širom Jugoslavije; usnje, ki so ga do nedavnega uvažali, ker je bilo boljše kot domače, jim sedaj dobavljata Koteks tobus in Inde iz Vranskega; gumijaste rokavice, odporne proti kislinam, pa še vedno uvažajo iz ZDA in Francije, saj so domače precej slabše.
Gabrijela Habjanič, ki je vodja komercialne službe v tozdu Zaščita, nam je povedala, da jih na sejmu vseskozi obiskuje veliko ljudi, tako poslovnih partnerjev, večjih kupcev in tudi posameznikov. Večjih kupčij tu ne delajo, pač pa se dogovarjajo in pripravljajo na pogodbe, ki jih bodo sklepali konec leta. Seveda so na sejmu tudi zaradi tega, da »padejo« ljudem v oči in ušesa, skratka, zaradi reklame.
Sami pravijo, da poslujejo uspešno, saj jih povsod poznajo kot solidno podjetje z visoko kakovostnimi izdelki, želijo pa si, da bi v prihodnjih letih na tem sejmu nastopili z drugimi Mercatorjevimi organizacijami kot celota v skupnih prostorih.
ogromno večino glasov odločili »za svojo KS Draveljska gmajna«. Nastala je nova KS in danes dobiva tudi novo prepotrebno trgovino«.
»Trgovina z bifejem je projektiral Mercator, TOZD Investa, in sicer pod vodstvom ing. arh. Petra Židaniča s sodelavci. Nadzor nad deli je prav tako opravila Investa, neposredno pa je nadziral višji gradbeni tehnik Marjan Česnik. Vsa gradbena in obrtniška dela je opravilo GP Pionir iz Novega mesta. Vsem se za opravljeno delo prav lepo zahvaljujemo in želimo z vsemi še uspešno sodelovanja.
Tu moramo še posebej poudariti, da je 4 nove milijone din priskrbela SO LJ. - Šiška iz sklada skupnih rezerv, kot srednjeročni kredit, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Prav pri otvoritvi te trgovine se nam je na žalost pokazala še ena velika težava, to je, da kljub temu, da smo vzgojili dosti trgovskih delavcev, jih dela v prodajalnah iz dneva v dan manj, tako da že zapiramo trgovine. Vzporedno s takim stanjem se, žal slabša tudi postrežba potrošnikov.
Tudi za to trgovino še nismo nabrali dovolj kadra, zato prosimo potrošnike, da te naše težave z razumevanjem upoštevajo.
Končno menim, da je prav, da izrečemo priznanje vsem, ki so pomagali, da danes ta lepi objekt stoji. Se posebej smo dolžni pohvaliti čeprav še ne v celoti sestavljen delovni in požrtvovalni kolektiv prodajalne in bifeja, na čelu s poslovodjem Francem Valenčakom, ki je ob pomoči zelo prizadevnega namestnika direktorja, TOZD Grmada, Petra Moharja, resnično lepo in bogato založil trgovino.
Uradno se ta prostor imenuje hala C.	Posoda in orodje sta kopnela kot majski sneg.
Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni in...
Jože Rozman
.. .enovita delovna organizacija Mercator-Sloga
Ob obisku 17. radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, (od 18. do 26. avgusta), na katerem že od vsega začetka kot nosilec razvoja trgovine v občini sodeluje enovita delovna organizacija M-Sloga iz Gornje Radgone, se nam je ponudila priložnost, da pobliže spoznamo to delovno organizacijo, ki se ukvarja s trgovino na veliko in malo ter gostinstvom v nekaj bifejih.
Osebna izkaznica delovne organizacije M-Sloga
V 23. prodajalnah in upravi je zaposlenih 172 delavcev in 41 učencev. To je mlad in ambiciozen kolektiv, povprečna starost je 29 let. Do letos niso imeli težav s pomanjkanjem delovne sile, letos pa se je začelo tudi pri njih to, kar opažamo skoraj po celi Sloveniji. Delavci iz trgovine odhajajo v neproizvodne delovne organizacije, kjer so življenjski pogoji boljši.
Popoldanska komercialna šola v Gornji Radgoni
Primanjkuje jim tudi poslovodij, zato so v Gornji Radgoni organizirali oddelek srednje komercialne šole. Ta naj bi omogočila čimveč zaposlenim, da končajo to šolo, vendar se jim ni treba voziti v 18 km oddaljeno Mursko Soboto, pač pa se predavatelji vozijo od tam k njim. Šola ima dva letnnika, pouk traja od 16. do 20. ure petkrat tedensko. Letos bo 17 učencev končalo prvi letnik. Šolo lahko obiskujejo tudi delavci iz drugih delovnih organizacij, saj večje število učencev poceni šolanje. Delovna organizacija M-Sloga za vse
površine. Spomladi prihodnje leto bodo začeli graditi blagovnico v Radencih. Ta bo imela 2000 m2 skupne površine. Leta 1981 pa bodo začeli z gradnjo blagovnice tudi v Gornji Radgoni, ki bo za 200 m2 večja od slednje.
Tudi stare trgovine obnavljajo in opremljajo z novimi hladilnimi vitrinami. Moti pa jih, ker občani še vedno veliko nakupujejo v so-
► brezplačna degustacija

hp »droga* portorož
20.* 21. 8.79
hp*kolinska* 22.8 79
•agraria*koper
23. 8. 79
•pik takovo«
Studio za ekonomsko propagando je tudi na radgonskem sejmu v hali C pripravil pokušnje naših dobaviteljev.
Budimir Gaševič: » Na sejmu sodelujemo vsako leto.
svoje učence plača stroške šolanja in tudi študijski dopust.
Letos so krepkeje zastavili tudi pri rednem šolanju, saj so podvojili vpis učencev za prodajalce.
Nove trgovine
Vse to je pametno in trezno načrtovanje, saj bodo v prihodnjih letih rabili precej nove delovne sile. Zakaj? Že konec leta bodo odprli novo samopostrežnico v Negovi, ki bo imela skupno 310 m2 mo
lekcije in srajc do bele tehnike in gospodinjskih potrebščin. Blagu, ki ga prodajamo na posezonski razprodaji, smo znižali cene za 30 do 50 odstotkov, vse ostalo pa je ceneje za 1,5 odstotka na račun občinskega prometnega davka. Prodajamo tudi okrasno in sanitarno keramiko iz pobratene občine Mladenovac.«
Posoda in orodje na vago
Njihova posebnost je prav gotovo prodaja manjvredne posode Emo-Celje in orodja Unior-Zreče (ključi, klešče, kladiva) na vago. V času sejma so prodali skoraj 2 toni posode in 3 tone orodja, ki ima manjše napake, je pa zato za 30 odstotkov ceneje. Očitno pa to zelo privlači kupce, saj gospodinj in »mehanikov« nikoli ni manjkalo pred pultom. Če je kdo želel zbirko ključev za vijake, so mu jo prijazni in ustrežljivi prodajalci nemudoma poiskali. Vsega bi prodali še več, če bi bil prodajni prostor zunaj, bolj na očeh obiskovalcev radgonskega sejma.
Kako v bodoče?
»Uprava sejma nam iz leta v leto zmanjšuje prodajno-razstavne površine z utemeljitvijo, da je radgonski sejem pretežno kmetij sko-živilski sejem. Prejšnja leta smo bili še v hali A in drugje, letos smo stisnjeni v halo C, ki je bolj podobna baraki kot hali, skratka, neprimerna za razstavo in prodajo. Občina in uprava sejma sta nam že
lani predlagali, naj bi Mercator kot celota zgradil na sejmu halo s površino 500 do 600 m2. Sejem bi nam za stalno odstopil zemljišče brezplačno, v času sejmov pa bi plačevali običajno najemnino, ki velja za odprte prostore. Tak objekt bi bil za nas ugodna pridobitev, ker bi imeli v njem med posameznimi sejmi stalno razstavo in prodajo pohištva, gradbenega in repromateriala, v času sejmov pa bi v njem razstavljale vse Mercatorjeve proizvodne in trgovske organizacije, ki gravitirajo sem. To bi bil paviljon montažnega tipa z bifejem in sanitarijami. Vzbudili bi tudi zanimanje pri organizacijah izven sozda, da bi pri gradnji denarno sodelovale, v zameno pa bi na sejmih s pokušnjami ali na drugi način lahko predstavljale svoje izdelke v tem paviljonu.
Kljub temu in zaradi predvidenih novogradenj naša delovna organizacija sama ne bi zmogla takšne investicije,« je na koncu realno a optimistično zaključil direktor M-Sloge, Budimir Gaševič.
Besedilo in foto: Jože Rozman
Iz »Poročevalca« AK Krško
m/ n( \ mn - /UftHilfumlnnnt « « « n
Poročevalec
S konference mladih v kmetijstvu.
Mladi mislijo tudi drugače kot starejši, kar ni po volji enim in tudi ne drugim. To smemo zapisati o razpravi, ki se je razvila po uvodnem referatu tovariša Marenka, republiškega sekratarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bila pred nedavnim v Bohinju.
sednji Avstriji; tudi izdelke, ki se jih enako kakovostne dobi pri nas. Takšna je pač mentaliteta ljudi, da je tuje boljše kot domače.
M-Sloga na radgonskem sejmu
»Na sejmu sodeljujemo vsako leto,« je povedal direktor Budimir Gaševič, »letos na površini 150 m2 (pokriti prostori in bife) v hali C, Bolje rečeno, leseni lopi. Prodaja-najrazličnejše blago od kon-
Povedal je da predstavljajo kmetijski pridelki neznaten delež vrednosti blaga, ki ga proizvajamo v Sloveniji, globoko pod lO %, da se preživlja s kmetijstvom 15 % ljudi, za nadaljnjih 15 % pa predstavlja kmetijstvo dopolnilni vir dohodka. V tem odstotku so vključeni »popoldanski kmetje«. O kmetih je menil Marenk, da imajo slabši ekonomski in socialni položaj kakor delavci v združenem delu. Zaradi tega pospešujemo razvoj kmetijstva s strokovnimi in finančnimi ukrepi, da ne bo kmetijska zemljišča zaraščal gozd. Kmetje boljše živijo kot nekdaj, pretežni del ustvarjenega dohodka pa uporabijo za investicijska vlaganja.
Problemi nastajajo v primerih, če se sinovi in hčere odločijo za druge poklice. Kmetija, ki je urejena, jih še zadrži, neurejene pa pogosto nimajo naslednikov. Nujno je čimprej zagotoviti kmetom enake socialne, pokojninske in druge pogoje, kot so uveljavljeni v ostalih panogah gospodarstva.
Ko je omenjal razdrobljenost parcel in male kmetije, je nakazal nujnost propadanja malih gospodarstev in prehajanja zemlje teh v oskrbo večjim s stroji opremljenim kmetijam. Nujno je planiranje in naročilo proizvodnje, zagotovljena prodaja in delitev dohodka, ki izhaja iz predelave ali priprave za trg. Upoštevati moramo vse znane najboljše gospodarske načine tehnike saditve, oskrbe, opravljati zdravstveno zaščito in drugo, skratka, izkoristiti vse možnosti za dosego visokih pridelkov ob čim nižji ceni.
V nadaljevanju in v razpravi so govorili mladi ° težavah organiziranja mladine v kmetijstvu, p°' manjkljivih programih dela in realizaciji v praksi-Primanjkuje ljudi za redno vodenje. Premalo kmetov se izobrazi za življenje v kmetijskih šolah.
Marsikje vlada negotovost prevzema kmetije, kar izhaja iz običaja, da starši dolgo držijo za gospodarsko krmilo, pridejo spori in pogosto privre na daj1 beseda »grem pa v tovarno...«. Na kmetijah so mlad1 tudi dolgo »delavci« brez zagotovljenega mesečneg3 osebnega dohodka. Prevladala je ugotovitev, da )e kmetijstvo dober poklic za tiste, ki se z voljo zanJ odločijo, če imajo v glavi znanje, za proizvodnjo P zadostne površine, primerne zgradbe, opremo 1 stroje, boljši pa bodo, še bosta trg in družba prizna-in okus njenih mladih storžev. Foto Kancijan Hvastija.	gala ekonomske cene.
Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas
V začetku novembra naj bi v Crenšovcih odprli novo blagovnico delovne organizacije M-Uni-verzal iz Lendave, poroča Večer
9.	avgusta 1979. Sodeč po članku, trgovino gradijo nadvse hitro, saj je SGP Konstruktor, TOZD Gradbenik iz Lendave zastavil delo konec maja letos. Nova trgo-yina je v tem kraju nujna, saj jim je po požaru v samopostrežnici februarja letos ostala le zasilna trgovinica. V novi blagovnici bodo samopostrežna trgovina,, bife, oddelek s pohištvom in gradbenim materialom, tekstilni oddelek in poslovna enota temeljne Pomurske banke, vse skupaj na 650 m2 uporabnih površin, kar bo z opremo vred veljalo okoli 10 milijonov dinarjev.
Ugledna revija Ekonomska politika iz Beograda je 13. 8. 1979 obvestila bralce, da je ljubljanski »Mercator« oz. točneje, Izbira Panonija iz Ptuja, ki je v sestavu Mercatorja, v Slovenji vasi blizu Ptuja nedavno odprla šest novih hal s površino 4200 kvadratnih metrov za skladiščenje blaga. Poleg tega so uredili okoli 10000 kvadratnih metrov površin za odprta skladišča.
Delo je 28. avgusta 1979 objavilo dva članka, ki sta zanimiva za našo rubriko. »Trgovce iščejo z luč-
jo« je naslov prvega, v podnaslovu pa piše, da je Mercatorjev tozd Dolomiti letos zapustilo 47 trgovcev in se zaposlilo v admistraciji-a ne v njihovi. Šolanje je sicer končalo 33 učencev, vendar jih je v trgovini ostalo le 25. Da bi se razmere izboljšale ne upajo, saj se je za 45 razpisanih učnih mest letos prijavilo 15 osnovnošolcev s slabim učnim uspehom in med njimi ni niti enega samega Ljubljančana. Da voda res teče v grlo pove podatek, da bodo konec leta dokončali trgovino v Bonifaciji na Viču, za katero bi rabili 17 delavcev. Na razpis pa so do sedaj dobili samo nekaj ponudb za bife. Kje bodo dobili delavce, ne vedo. Možnosti, da bi jih vzeli iz drugin trgovin skorajda ni več, saj so v nekaterih klasičnih trgovinah v mestu že vpeljali poslovni delovni čas, da imajo dovolj delavcev v samopostrežnicah.
Vzroki za take razmere so bolj ali manj jasni, vendar se sedaj ne kaže razpisati o tem, ker bomo o vzrokih in posledicah odhajanja delavcev iz trgovine več pisali v prihodnji številki.
V drugem članku nas Delo obvešča, da bo Nama na povabilo celjske občinske skupščihne morda gradila veleblagovnico v Celju ob Aškerčevi ulici, če se bodo celj-
»Mercator kmalu v Čupriji«je naslov novice, ki je bila objavljena v Gospodarskem vestniku-vestnik Ljubljanske banke 12. julija 1979. V Beogradu so Ljubljanska banka-temeljna banka Beograd, skupščina občine Cuprija ter delovna organizacija M-Rožnik kot nosilec investicije Veleblagovnice Beograd sklenili sporazum o graditvi blagovnice Mercatorja v Čupriji. Drugo leto jo bodo začeli graditi v ulici carja Lazarja, po predračunu bo veljala okoli 15 starih milijard. Na površini cca 7500 m2 bosta blagovnica univerzalnega tipa in samopostrežna trgovina. Glavna naloga blagovnice bo zagotoviti boljšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi živili, hišnimi potrebščinami, tekstilom itd.
M-Rožnik tu praktično ne bo sodeloval s svojim denarjem, saj bo Ljubljanska banka-temeljna banka Beograd odobrila investitorju posojilo v znesku okoli 12 starih milijard za dobo 10 let. Nekaj posojila bo prispevala tudi občinska skupščina Cuprija, ki je pobudnica graditve te blagovnice, poleg tega pa se bo delno odpovedala občinskemu prometnemu davku od prodaje blaga na drobno in sicer brezobrestno in brez vračila, da bi tako kar najbolj zmanjšala negativne rezultate v prvih letih poslovanja.
Odjemalci v bližini so gradbeni delavci, ki gradijo terasaste bloke v Kosezah. Trgovinica ^ zato tolikanj založena z embalažo piva kakor kakšno skladišče pivovarne. Foto Mile B*tenc.
Malokdaj zaidemo mednje
-Mile Bitenc
Šest ljudi
g^ieča
Obljubo, ki smo si jo zadali v prejšnji številki, izpolnjujemo. Tokrat smo še ostali v Ljubljani, stopili pa ^nro skozi vrata majcene prodajalne TOZD Grmada (M-Kožnik) na Vodnikovi cesti 181.
gi maslena trgovinic , Za preskbro z osnovr
*ira»-v.u _	•	.....
rw J &dlanterije m gosj p°trebščin, pa časopise
dr0, Pa vendar ni takšna, kot vse rPU?e' Predvsem - delo je tamkaj nost ko’in to tudi niena Poseb-
djj ^PrHinjam se te trgovine še iz ti h’ k° sem v hi stoji naspro-je’ 7,rgnil šolske klopi. Dvajset let ve j,11?10’ a v prodajalni se ni kdo-Or,r.ai spremenilo. Morda le nekaj P£eiPe - in to je vse. hiorH gFe ^oveh mimo, prvi hip Piv a Pomisli, da je to prodajalna arne Union. Na desetine za-
bojev piva je za vrati, za izložbenim steklom in nemalokdaj tudi pred trgovino. Vidite, to pa je že posebnost. Ne samo zato, ker piva prodajo res veliko (v bližini je veliko gradbišč), pač pa tudi zato, ker za večje zaloge blaga, pa tudi za embalažo, kratkomalo nimajo ustreznejšega prostora.
Prodajalna je zelo majhna in dobesedno natrpana s tistim, kar pač morajo kupcem ponuditi. Radi bi še več, radi bi ustregli vsem željam, a se ne da. Pulti in prodajne police vzamejo toliko prostora, da ga je za kupce premalo. Šest, sedem ljudi pride v trgovino, pa je že »drenj«.
Gneča je tudi za pultom, čeprav je prodajalk v tej trgovini malo.
ske trgovske organizacije Dobrina, Center in Tehnomercator pripravljene vključiti v nastajajoči sistem Name, to je, da bi kot tozdi sodelovali pri prodaji živilskih, industrijskih in drugih izdelkov v celjski veleblagovnici. S tem bi se izognili konkurenci in drugim nesporazumom, ki zmanjšujejo gospodarnost take gradnje. Novica je zanimiva zaradi tega, ker je v njej omenjen tudi Mercator. Član-kar namreč pove, da so s ponudbo, zgraditi blagovnico v Celju, pred leti propadli Mercator, Astra in Metalka, čeprav so imeli kupljeno zemljo in odobrene lokacije. Seveda je sedaj vprašanje, ali bo to uspelo Nami.
Primorske novice so 31. avgusta 1979 pisale o načrtih idrijskih gostincev, to je tozdu Javornik iz delovne organizacije M-Rudar. Več o tem pišemo v posebnem članku te številke »Mercatorja«. Risba in zbadljiva vest v Naši skupnosti, glasilu SZDL Ljublja-
na-Moste-Polje z dne 28. avgustom 1979 povesta, da so v trgovini Mercator na Proletarski 4 v Mostah ukinili mesnico in zato sedaj tam ni več vrst. Zbadljivec M. M. zaključuje, da ima že rajši vrste, kot da je brez mesnice. Tudi o tem bomo bolj temeljito pisali v prihodnji številki.
Ljubljanski dnevnik je 6. septembra 1979 objavil sliko in krajšo vest o otvoritvi nove samopostrežnice tozd Grmada v Draveljski gmajni, ki so jo okoliški prebivalci nestrpno čakali, saj so morali do-sedaj po nakupe hoditi precej daleč. Sliko nove trgovine si lahko ogledate v pričujoči številki »Mercatorja«.
Ostale so nam še tri novice iz Dela. »Daleč od vsakdanjega hrupa« je naslov prve, objavljene 4. avgusta 1979. Skupaj s fotografijo vabita goste na teraso nebotičnika ob Titovi cesti (DO M-Hoteli gostinstvo, TOZD Kavama bar Nebotičnik). Tu gori je ena redkih
oaz miru, kajti ljubljanske gostilniške vrtove je po vrsti doletela neljuba soseščina hrupnih gradbišč, pa še razgled na mesto in okolico se ponuja obiskovavcu.
»Kje so nove trgovine?« se sprašujejo v Delu 10. avgusta 1979, kajti stanovanjske soseske v Ljubljani naraščajo, novih prodajaln pa ni toliko, kot bi jih moralo biti. Trgovske organizacije so obljubljale, da bodo v obdobju 1976-80 postavile 37 novih trgovin, dosedaj pa so jih samo 19. Leto pred iztekom roka je zato seštevek pod črto kaj skromen. Trgovci se izgovarjajo, da ni sredstev, daMaodo odložene gradnje prenesli v naslednje srednjeročno obdobje, potrošniki pa tarnajo. Trenutno gradijo še šest trgovin, za trinajst pa pripravljajo načrte in dokumentacijo. Kako Mercator?
Obljubljal je dvajset prodajaln z osnovnimi živili. Šest so jih že postavili, štiri gradijo na gradnjo pe-

Gneča je tudi v skladišču, ki je tako zelo tesno, da še za miško ni prostora. Hudo je takrat, ko pripeljejo blago. Vse je treba znositi v skladišče skozi trgovino, kar seveda še bolj ovira že tako ali tako težko delo.
Tudi z embalažo, ki jo je vedno veliko, pa z odpadnim papirjem, je težko. Za to imajo sicer priročni prostor, vendar je tudi ta majhen in odročen. Vsak zaboj, steklenico, karton, vse je treba znesti iz trgovine, okrog hiše, pa še po stopnicah, v klet. Res je težko, še posebno takrat, ko dežuje, sneži, zmrzuje. Dekleta so povedala, da morajo to delo opraviti seveda takrat, ko v prodajalni ni ljudi. To pa je mogoče edinole navsezgodaj zjutraj...
Možnosti kakršne koli razširitve ni. Okoliš je velik, tudi več velikih prodajaln je v bližini. Vendar so za nakupe v tej trgovini vezani številni ljudje iz soseske, ki jih klasični nakup bolj privlači.
In na koncu še ena posebnost: zapisal sem že, da je na eni strani ceste šola. Ko zazvoni šolski zvonec, se mladež usuje naravnost v trgovino. Po liziko, žvečilni gumi, čips... Takrat je veliko drobnega dela, denar pa teče v blagajno po kapljicah.
Vendar je promet zadovoljiv, je povedala Kristina FRANTAR, ki vodi trgovino. Treba pa je pošteno zagrabiti za delo. Še posebno takrat, ko je čas dopustov, ali če je katera od sodelavk bolna. Takrat je treba »potegniti« tudi čez normalni delovnik.
Majcena prodajalna - veliko težav. Nekatere so takšne, da jim pomoči ni. Druge bi se spet dalo odpraviti, ali pa vsaj omiliti. Že en sam telefon bi prihranil veliko nepotrebnega tekanja na upravo, za naročili itd. To pa menda res ni ne prehuda želja niti pretežko, da bi se uresničilo.
se ni odrezala nič bolje. Obljubljala je sedem novih trgovin; zgradila
tih pa se pripravljajo. Tudi Emona je dve, eno gradi sedaj, gradnjo četrte pa pripravlja.
Zaradi takih rezultatov so se v ljubljanskih občinah odločih za strožji nadzor nad izpolnjevanjem načrta gradenj trgovin, piše v članku. Bolj kot dosedaj bodo vključevah tudi neljubljanske organizacije, ki bi bile pripravljene graditi trgovine in skladišča na področju Ljubljane.
V pogovoru s predsednikom logaške občinske skupščine ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 12. septembra, je Delo napisalo, da v Logatcu sicer napredujejo na vseh tirih, da pa so tu in tam še težave. Tako je tudi s trgovino. »Čeprav smo letos dobili novo Mercatorjevo trgovino, preskrba kljub temu ni dobro urejena, ker ljudje po večjih nakupih še vedno hodijo drugam«, zaključuje pogovor predsednik občinske skupščine, Franc Godina.
Zbral: Rozman Jože
Naj se predstavimo
Mercator Rudar TOZD Univerzal na področju občine Idrija, ki meri 424,86 km2 ima 25 trgovskih poslovalnic. Večina od njih je raztresenih na hribovitih obrobjih idrijske kotline. Slabe cestne povezave in lokali, ki se nahajajo v starejših zasebnih hišah, onemogočajo dobro oskrbo krajanom na teh področjih. Krajani upravičeno negodujejo in tako smo priča številnim vprašanjem na skupščinah, kjer se pritožujejo predvsem zaradi slabe oskrbe z mesom in kruhom. Največkrat delegati z odgovori strokovnih služb Mercator-Rudarja niso zadovoljni. O načrtih, kako bomo v bodoče razreševali to perečo problematiko, je v tej številki spregovorila Leskovec Ivanka - direktorica Mercator DO Rudar
Ledine
Kljub obširni obrazložitvi direktorice sem izkoristila prve septembrske dni in se napotila na obisk po nekaterih okoliških poslovalnicah, da bi lahko širšemu kolektivu Mercatorja predstavila nelahko poslovanje v teh trgovinah.
Pot me je iz Idrije vodila na obronke idrijske kotline. Najprej sem se napotila preko Razpotja v Ledine. Bila sem prijetno presenečena, ko sem po 6 km makadamske ceste zavila na asfaltno cestišče, za katerega so krajani Ledin s samoprispevkom zbrali 1.260,000 dinarjev. Ustavila sem se pred stavbo, kjer sem opazila oznako Mercatorjeve trgovine. Čeprav je bila trgovina v popoldanskem času zaprta, sta me lastnici prostora, kjer se nahaja trgovina, prijazno sprejeli. Trgovski lokal meri 33 m2; v njem se krajani Ledin oskrbujejo z osnovnimi živili, večina
od njih pa se oskrbuje tudi v Ži-reh, kjer je zaposlenih 100 delavcev, in v Spodnji Idriji, kamor se vsak dan vozijo na delo. Pri krajanih sem bila seznanjena, da niso zadovoljni z oskrbo, ki jim jo nudi TOZD Univerzal; predvsem pogrešajo oskrbo s kruhom in mesom.
Ta prodajalna posluje v zelo tesnih in nefunkcionalnih prostorih, saj meri celotni prodajni prostor komaj 33 m2. Glede na to v tem objektu ni mogoče urediti priročnega skladišča, sanitarij in garderobnega prostora. Krajevna skupnost Ledine je zato poiskala nov prostor za prodajalno, v še nedokončani zgradbi lastnice Zofije Bogataj. Za dokončno izgradnjo poslovnih prostorov trgovine bi bilo potrebno cca 140.000 dinarjev, ki naj bi si jih zagotovila lastnica s kreditom, Mercator-Rudar, TOZD Univerzal pa bi ta kredit pokrival z odplačevanjem naje-
mnine. S to odločitvijo bi krajani Ledin prišli do boljše oskrbe z osnovnimi živili.
Govejk
Le dobre 4 km iz Ledin se je vila cesta proti Govejku. To je 10 km oddaljeno naselje od središča Idrije. Govejk je manjše naselje na kraški planoti poleg ceste Idrija--Žiri, ki se tu prevesi proti Žirem v dolino Sore. Tudi v tem majhnem kraju sem pod cvetočim balkonom zadružnega doma zagledala napis Mercator-trgovina TOZD Univerzala. Prodajalna je bila v popoldanskem času zaprta. Ta poslovalnica je zasilno preurejena in meri 64 m2. Delo v tej trgovini je otežkočeno posebno v zimskem času, ker je brez ogrevanja. Tudi poslovni rezultat ni tolikšen, da bi lahko pokrival osnovne stroške. Pristojni organi v tozdu Uni-
Nadal je vanje na 7. strani
Do julija leta 1980 je treba za vse poslovne prostore zagotoviti 1,60 m široka vhodna oz. izhodna vrata ali pa ločen vhod in izhod. Pred vhodom mora biti pločnik z vgrajenim predpražnikom. Pri poslovalnicah, ki so v starih stavbah, ki imajo zaščiteno zunanjost v smislu spomeniškega varstva bo brez posega v zunanjost stavbe nemogoče prilagoditi širino vrat.
V starem mestu, kakršno je Idrija, je takšnih stavb precej; TOZD Univerzal ima v takšnih stavbah svoje prodajalne:	»Železnino«,
»Avtodele« in »Sadje zelenjavo«, katere vse imajo preozka vhodno - izhodna vrata.
Še večji problemi se pojavljajo pri vsklajevanju z zahtevami pravilnika v vaških trgovinah. TOZD Univerzal ima v svojem sestavu poleg trgovin v Idriji, Cerknem in Spodnji Idriji večino vaških trgovin v občini Idrija. Takšne trgovine so na Vojskem, v Krnicah, Travniku, Otaležu, Ledinah, Govejku, Doleh, Zavratcu, Godoviču, Želinu, Reki, Bukovem, Zakrižu, Novakih in na Kladjah. Poslovni prostori za vse te trgovine, razen na Vojskem, niso last TOZD Univerzal; deloma so v zasebni lasti, deloma pa so last Kmetijske zadruge iz Idrije. Tako Kmetijska
zadruga kot zasebniki ne kažejo posebnega zanimanja za ureditev poslovnih prostorov, v katerih opravlja trgovsko dejavnost TOZD Univerzal. Kdor pozna razgibano idrijsko okolico, bo lahko razumel probleme naših trgovin -večinoma so to kraji, do katerih so sicer speljane ceste, ki pa so gorske in nekatere tudi slabo vzdrževane. To so kraji z manjšim številom prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. Prodaja blaga v teh trgovinah zato ne dosega količin, ki bi omogočale pokritje najosnovnejših stroškov poslovanja. Če bi se kolektiv TOZD Univerzal odločal o nadalnji usodi teh trgovin zgolj na podlagi ekonomskih kriterijev, bi se odločil pri večini vaških trgovin za ukinitev. Kolektiv TOZD Univerzal pa se zaveda, da usoda trgovske dejavnosti na vasi ne more biti odvisna samo od poslovne uspešnosti, ker pomeni trgovina v oddaljenih vaseh prebivalcem, ki so že tako v marsičem prikrajšani v primerjavi z mestnim prebivalstvom, veliko, in deloma pripomore tudi k odločitvi mladih, da ostajajo na kmetijah.
Vaške trgovine v večini primerov ne ustrezajo zahtevam pravilnika o tehnični opremljenosti po-
slovnih prostorov in če bomo hoteli nadaljevati s poslovanjem v teh trgovinah še v drugi polovici leta 1980, moramo ukrepati. V večini teh trgovin bi bilo potrebno urediti sanitarije z mrzlo in toplo vodo, z garderobnim prostorom, ter ustrezne skladiščne prostore,
Skromen prodajni prostor v Ledinah ne ustreza potrebam ljudi Ledinske planote.
Na Govejku imajo krajani svojo prodajalno v zadružnem domu.
V vasi Bukovo na obronkih Kojce se trgovina druži z gostiščem »Pri Urški«.
Posebnosti Mercatorja na Idrijskem
Ivanka Leskovec — direktorica Mercator — Rudarja
Prihodnost v sodelovanju s krajani
Konec junija 1978 je izšel republiški zakon, ki ureja področje tehnične opremljenosti poslovnih prostorov, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu. Ta zakon smo že dolgo pričakovali, saj je nujno tudi za opravljanje blagovnega prometa - trgovinam zagotoviti ustrezne poslovne prostore. Zakon je v svojih določilih manj zahteven do starih poslovnih prostorov kot do novogradenj, vendar so nekatere takšnje, da nam povzročajo velike in v nekaterih primerih nerešljive probleme.
Kjer je v Dolah prodajalna, si nabirajo šolarji nove učenosti.
Vse foto Ela Kovač.
ločeno za hrambo živil in krmil. Seveda nima nobena od teh trgovin tudi ustrezno širokih vhodno -izhodnih vrat. Poslovanje TOZD-a Univerzal je v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, pod dosti težjimi pogoji in temu ustrezen je tudi poslovni rezultat. Kolektiv občuti te težave najmoč-
Trgovina na Vojskem nad Idrijo, menda najvišja v naši deželi, je bila odprta v letu 1978, nastala pa v sodelovanju in s pomočjo krajanov. Foto Jaro Novak.
neje na nizkih osebnih dohodkih, ki so kar za 15 % nižji od povprečja v občini. Zaradi takšne situacije ne more kolektiv TOZD Univerzal prevzeti nase celotnega bremena ureditve naših trgovin.
Že v letu 1978 je TOZD Univerzal seznanil s problematiko vaških trgovin v idrijski občini politične organizacije in družbeno politične skupnosti. Dogovorili smo se, da je v to akcijo potrebno pritegniti prizadete krajevne skupnosti. Pri tem je bila potrebna zelo močna aktivnost TOZD Univerzal, da je uspel najti rešitve v dogovarjanju s krajevnimi skupnostmi. Prvi uspehi se že kažejo, saj bomo konec septembra ponovno odprli prenovljeno trgovino v Orehku, kjer so krajani s prostovoljnim delom pomagali ustvariti trgovini osnovne pogoje za nadaljnje poslovanje. Z vsemi prizadetimi krajevnimi skupnostmi se sicer še nismo uspeli dogovoriti, vendar bo ravno trgovina v Orehku lep primer in vzorec skupnega reševanja problematike naših trgovin.
Kolektiv TOZD Univerzal ]e poizkušal najti rešitev problematike vaških trgovin tudi z odstopom trgovske dejavnosti zasebnikom’ Doslej se na območju idrijske občine še ni pojavil nihče, ki bi bu pripravljen prevzeti vaško trgovino v zasebno opravljanje.
Naj se predstavimo
Mercator Rudar TOZD Univerzal na področju občine Idrija, ki meri 424,86 km2 ima 25 trgovskih poslovalnic. Večina od njih je raztresenih na hribovitih obrobjih idrijske kotline. Slabe cestne povezave in lokali, ki se nahajajo v starejših zasebnih hišah, onemogočajo dobro oskrbo krajanom na teh področjih. Krajani upravičeno negodujejo in tako smo priča številnim vprašanjem na skupščinah, kjer se pritožujejo predvsem zaradi slabe oskrbe z mesom in kruhom. Največkrat delegati z odgovori strokovnih služb Mercator-Rudarja niso zadovoljni. O načrtih, kako bomo v bodoče razreševali to perečo problematiko, je v tej številki spregovorila Leskovec Ivanka - direktorica Mercator DO Rudar
Ledine
Kljub obširni obrazložitvi direktorice sem izkoristila prve septembrske dni in se napotila na obisk po nekaterih okoliških poslovalnicah, da bi lahko širšemu kolektivu Mercatorja predstavila nelahko poslovanje v teh trgovinah.
Pot me je iz Idrije vodila na obronke idrijske kotline. Najprej sem se napotila preko Razpotja v Ledine. Bila sem prijetno presenečena, ko sem po 6 km makadamske ceste zavila na asfaltno cestišče, za katerega so krajani Ledin s samoprispevkom zbrali 1.260,000 dinarjev. Ustavila sem se pred stavbo, kjer sem opazila oznako Mercatorjeve trgovine. Čeprav je bila trgovina v popoldanskem času zaprta, sta me lastnici prostora, kjer se nahaja trgovina, prijazno sprejeli. Trgovski lokal meri 33 m2; v njem se krajani Ledin oskrbujejo z osnovnimi živili, večina
od njih pa se oskrbuje tudi v Ži-reh, kjer je zaposlenih 100 delavcev, in v Spodnji Idriji, kamor se vsak dan vozijo na delo. Pri krajanih sem bila seznanjena, da niso zadovoljni z oskrbo, ki jim jo nudi TOZD Univerzal; predvsem pogrešajo oskrbo s kruhom in mesom.
Ta prodajalna posluje v zelo tesnih in nefunkcionalnih prostorih, saj meri celotni prodajni prostor komaj 33 m2. Glede na to v tem objektu ni mogoče urediti priročnega skladišča, sanitarij in garderobnega prostora. Krajevna skupnost Ledine je zato poiskala nov prostor za prodajalno, v še nedokončani zgradbi lastnice Zofije Bogataj. Za dokončno izgradnjo poslovnih prostorov trgovine bi bilo potrebno cca 140.000 dinarjev, ki naj bi si jih zagotovila lastnica s kreditom, Mercator-Rudar, TOZD Univerzal pa bi ta kredit pokrival z odplačevanjem naje-
mnine. S to odločitvijo bi krajani Ledin prišli do boljše oskrbe z osnovnimi živili.
Govejk
Le dobre 4 km iz Ledin se je vila cesta proti Govejku. To je 10 km oddaljeno naselje od središča Idrije. Govejk je manjše naselje na kraški planoti poleg ceste Idrija--Žiri, ki se tu prevesi proti Žirem v dolino Sore. Tudi v tem majhnem kraju sem pod cvetočim balkonom zadružnega doma zagledala napis Mercator-trgovina TOZD Univerzala. Prodajalna je bila v popoldanskem času zaprta. Ta poslovalnica je zasilno preurejena in meri 64 m2. Delo v tej trgovini je otežkočeno posebno v zimskem času, ker je brez ogrevanja. Tudi poslovni rezultat ni tolikšen, da bi lahko pokrival osnovne stroške. Pristojni organi v tozdu Uni-
Nadaljevanje na 7. strani
Do julija leta 1980 je treba za vse poslovne prostore zagotoviti 1,60 m široka vhodna oz. izhodna vrata ali pa ločen vhod in izhod. Pred vhodom mora biti pločnik z vgrajenim predpražnikom. Pri poslovalnicah, ki so v starih stavbah, ki imajo zaščiteno zunanjost v smislu spomeniškega varstva bo brez posega v zunanjost stavbe nemogoče prilagoditi širino vrat.
V starem mestu, kakršno je Idrija, je takšnih stavb precej; TOZD Univerzal ima v takšnih stavbah svoje prodajalne:	»Železnino«,
»Avtodele« in »Sadje zelenjavo«, katere vse imajo preozka vhodno - izhodna vrata.
Še večji problemi se pojavljajo pri vsklajevanju z zahtevami pravilnika v vaških trgovinah. TOZD Univerzal ima v svojem sestavu poleg trgovin v Idriji, Cerknem in Spodnji Idriji večino vaških trgovin v občini Idrija. Takšne trgovine so na Vojskem, v Krnicah, Travniku, Otaležu, Ledinah, Govejku, Doleh, Zavratcu, Godoviču, Želinu, Reki, Bukovem, Zakrižu, Novakih in na Kladjah. Poslovni prostori za vse te trgovine, razen na Vojskem, niso last TOZD Univerzal; deloma so v zasebni lasti, deloma pa so last Kmetijske zadruge iz Idrije. Tako Kmetijska
zadruga kot zasebniki ne kažejo posebnega zanimanja za ureditev poslovnih prostorov, v katerih opravlja trgovsko dejavnost TOZD Univerzal. Kdor pozna razgibano idrijsko okolico, bo lahko razumel probleme naših trgovin -večinoma so to kraji, do katerih so sicer speljane ceste, ki pa so gorske in nekatere tudi slabo vzdrževane. To so kraji z manjšim številom prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. Prodaja blaga v teh trgovinah zato ne dosega količin, ki bi omogočale pokritje najosnovnejših stroškov poslovanja. Če bi se kolektiv TOZD Univerzal odločal o nadalnji usodi teh trgovin zgolj na podlagi ekonomskih kriterijev, bi se odločil pri večini vaških trgovin za ukinitev. Kolektiv TOZD Univerzal pa se zaveda, da usoda trgovske dejavnosti na vasi ne more biti odvisna samo od poslovne uspešnosti, ker pomeni trgovina v oddaljenih vaseh prebivalcem, ki so že tako v marsičem prikrajšani v primerjavi z mestnim prebivalstvom, veliko, in deloma pripomore tudi k odločitvi mladih, da ostajajo na kmetijah.
Vaške trgovine v večini primerov ne ustrezajo zahtevam pravilnika o tehnični opremljenosti po-
slovnih prostorov in če bomo hoteli nadaljevati s poslovanjem v teh trgovinah še v drugi polovici leta 1980, moramo ukrepati. V večini teh trgovin bi bilo potrebno urediti sanitarije z mrzlo in toplo vodo, z garderobnim prostorom, ter ustrezne skladiščne prostore,
Skromen prodajni prostor v Ledinah ne ustreza potrebam ljudi Ledinske planote.
Na Govejku imajo krajani svojo prodajalno v zadružnem domu.
V vasi Bukovo na obronkih Kojce se trgovina druži z gostiščem »Pri Urški«.
Posebnosti Mercatorja na Idrijskem
Ivanka Leskovec — direktorica Mercator — Rudarja
Prihodnost v sodelovanju s krajani
Konec junija 1978 je izšel republiški zakon, ki ureja področje tehnične opremljenosti poslovnih prostorov, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu. Ta zakon smo že dolgo pričakovali, saj je nujno tudi za opravljanje blagovnega prometa - trgovinam zagotoviti ustrezne poslovne prostore. Zakon je v svojih določilih manj zahteven do starih poslovnih prostorov kot do novogradenj, vendar so nekatere takšnje, da nam povzročajo velike in v nekaterih primerih nerešljive probleme.
Kjer je v Dolah prodajalna, si nabirajo šolarji nove učenosti.
Vse foto Ela Kovač.
ločeno za hrambo živil in krmil. Seveda nima nobena od teh trgovin tudi ustrezno širokih vhodno -izhodnih vrat. Poslovanje TOZD-a Univerzal je v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, pod dosti težjimi pogoji in temu ustrezen je tudi poslovni rezultat. Kolektiv občuti te težave najmoč-
Trgovina na Vojskem nad Idrijo, menda najvišja v naši deželi, je bila odprta v letu 1978, nastala pa v sodelovanju in s pomočjo krajanov. Foto Jaro Novak.
neje na nizkih osebnih dohodkih, ki so kar za 15 % nižji od povprečja v občini. Zaradi takšne situacije ne more kolektiv TOZD Univerzal prevzeti nase celotnega bremena ureditve naših trgovin.
Že v letu 1978 je TOZD Univerzal seznanil s problematiko vaških trgovin v idrijski občini politične organizacije in družbeno politične skupnosti. Dogovorili smo se, da je v to akcijo potrebno pritegniti prizadete krajevne skupnosti. Pri tem je bila potrebna zelo močna aktivnost TOZD Univerzal, da je uspel najti rešitve v dogovarjanju s krajevnimi skupnostmi. Prvi uspehi se že kažejo, saj bomo konec septembra ponovno odprli prenovljeno trgovino v Orehku, kjer so krajani s prostovoljnim delom pomagali ustvariti trgovini osnovne pogoje za nadaljnje poslovanje. Z vsemi prizadetimi krajevnimi skupnostmi se sicer še nismo uspeli dogovoriti, vendar bo ravno trgovina v Orehku lep primer in vzorec skupnega reševanja problematike naših trgovin.
Kolektiv TOZD Univerzal je poizkušal najti rešitev problematike vaških trgovin tudi z odstopom trgovske dejavnosti zasebnikom-Doslej se na območju idrijske občine še ni pojavil nihče, ki bi bil pripravljen prevzeti vaško trgovino v zasebno opravljanje.
Naj se predstavimo
Ela Kovač — M—Rudar Idrija
Težave trgovin na Idrijskem
Nadaljevanje s 6. strani
verzal si prizadevajo, da bi bili vaščani bolj zadovoljni s postrežbo. Iz Govejka sem se napotila v Sp. Idrijo (staro ljudsko ime Fara). Tu je pomembno omeniti, da je v tej krajevni skupnosti Mercator-Ru-dar, TOZD »Preskrba« pred tremi leti zgradil novo sodobno skladišče živil. Ta krajevna skupnost je poleg idrijske in cerkljanske ena izmed največjih. Tu se razvija industrija »Iskra« in »Slovenijales«. V zadnjih letih je gradbeno podjetje v tem naselju zgradilo veliko novih stanovanjskih zgradb, ob tem pa so zgradili tudi mnogo zasebnih stanovanjskih hiš. Z večjo naseljenostjo ljudi v tej krajevni skupnosti (več kot 2000 prebivalcev) pa edina trgovina po velikosti in notranji ureditvi ne ustreza več potrebam krajanov.
Celotna površina prodajnega prostora je le 74 m2, pa tudi priročno skladišče za shranjevanje živil je premajhno. Lastnik teh prodajnih prostorov je samoupravna stanovanjska skupnost Idrija. Merca-tor-Rudar, TOZD Univerzal je predlagal krajevni skupnosti Sp. Idrija in samoupravni stanovanjski skupnosti, da bi z ustrezno preureditvijo in razširitvijo obstoječo poslovalnico toliko usposobili, da bi zadoščala sedanjim potrebam krajanov. Vendar se krajani s tako rešitvijo niso strinjali in želijo le novo sodobno trgovino. Merca-tor-Rudar, TOZD Univerzal pa v tem trenutku nima sredstev za tako investicijo. Na osnovi analize razvojnih možnosti je tozd Univerzal vnesel v srednjeročni plan 1981-1985 izgradnjo novih prodajnih kapacitet na področju krajevne skupnosti Spodnja Idrija.
Bukovo
Od tu me je pot vodila v Bukovo, 36 km oddaljeno, precej razpotegnjeno obcestno vas ob pobočju Kojce, na prevalu nad dolino Idrijce in Baške grape. V tej redko naseljeni vasi ima TOZD Univerzal poslovalnico in bife, ki je v privatni lasti zgradbe Mire Cvek, ki opravlja delovne naloge poslovod-kinje v poslovalnici in bifeju. Prodajni prostor s skladiščem obsega 33 m2. Tovarišici Miri so že predlagali, da bi trgovino z bifejem prev-zala v zasebno upravljanje, pripravljena pa je bila prevzeti le bife. Kolektiv tozdu Univerzal o njeni odločitvi še ni razpravljal.
Dole
Moj zadnji obisk je bil namenjen še prodajalni v Dolah, ki je 7 km oddaljeno naselje od Idrije. Vas obsega razen nekaj samotnih kmetij dvoje ločenih skupin hiš kraj ceste Idrija-Veharše. Na tej
hriboviti vasici stoji zgradba zadružnega doma, v njegovih prostorih pa ima Mercator-Rudar, TOZD Univerzal trgovsko poslovalnico, ki obsega 61 m2.
Na vratih sem videla malo nenavaden urnik poslovanja, zato sem stopila v prodajalno in s poslovod-kinjo Anico Mlakar malo pokramljala. Majhna, lepo urejena prodajalna, z napolnjenimi policami raznovrstnega živilskega blaga je name napravila lep vtis. Prodajalka mi je razložila, da ima odprto poslovalnico od 6. ure zjutraj do 11. ure in v popoldanskem času od 17. ure do 20. ure zvečer, zato da je lahko ugodila številnim željam krajanov. Poslovanje tudi v tej poslovalnici ni lahko, toda poslovod-kinja se trudi, da kljub temu doseže čim boljši rezultat poslovanja. To sem opazila tudi med mojim večernim obiskom v trgovini, ko je prodajalka urno stregla številnim kupcem.
Obisk v nekaj oddaljenih trgovinah v idrijski okolici vsaj delno predstavlja celotnemu kolektivu delovne pogoje zaposlenih v teh krajih in problematiko, ki spremlja njihovo delo.
Iz tega je razvidno ,da vse bolj rastejo zahteve in pritiski krajevnih skupnosti, potrošniških sve-
iviercato
tov ter drugih dejavnikov za razširitev prodajne mreže, kot na primer: gradnja nove trgovine v Sp. Idriji, na Ledinski planoti, popolne sanacije okoliških trgovin oz. uskladitev teh prostorov s pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, kot tudi potreba za dodatno vlaganje sredstev za izboljšanje delovnih pogojev delavcev v že obstoječih prodajnih kapacitetah. Minimalna ustvarjena sredstva tozda za reprodukcijo daleč zaostajajo za tem, da bi lahko vsaj delno zadostili potrebam razvoja proizvodnih kapacitet in zahtevam krajanov. Ne smemo pa pozabiti, da je razvoj trgovske mreže po hribovskih vaseh tudi pomemben element našega splošnega ljudskega odpora.
Vse foto: Ela Kovač
Kdor pride v Gornjo Radgono iz mariborske strani, bo težko zgrešil trgovsko hišo.
Mercatorjeva ulica — Mercatorjeva ulica
Jože Rozman
Partizanska ulica v Gornji Radgoni
Ko se pripeljete v Gornjo Radgono iz mariborske strani, ste na Partizanski ulici, ki jo bomo tokrat preimenovali kar v Mercatorjevo ulico, saj tu pet najrazličnejših prodajaln vabi k nakupu k oranžnem M-ju. To je hkrati tudi glavna ulica v mestu, ki se na drugem koncu podaljšuje v cesto proti Murski Soboti. Ob njej so se v središču mesta zbrale avtobusna postaja, hotel, pošta in še vse ostalo, kar sodi k podeželskemu mestecu, ki je bilo v času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma živahno mravljišče najrazličnejših ljudi, poklicev in govoric.
Prispevši iz mariborske strani v Gornjo Radgono, kjer domuje enovita delovna organizacija Mer-cator-Sloga, naletimo na desni strani Partizanske ulice najprej na Trgovsko hišo.
Na hišni tablici piše Partizanska ulica 6. V prvem nadstropju je oddelek za pohištvo - tu prodajajo spalnice, dnevne sobe, sedežno opremo, otroške sobe, kosovno pohištvo in kuhinjsko opremo -ter oddelek, kjer prodajajo zidne tapete, talne obloge, preproge, posteljnino, kristal in keramiko. V pritličnih prostorih ponujajo narejene obleke, galanterijo, metersko blago in ličila. MilkaKurbus, kije poslovodja oddelka, kjer prodajajo obleke, je povedala, da imajo že najrazličnejša oblačila za jesen in zimo (na obisku smo bili 24. avgusta), pritoževala pa se je zaradi tega, ker naj bi bila trgovina v bodoče odprta samo do štirih popol-
dne. Zakaj bo tako, ni vedela točno povedati, boji pa se, da bodo zaradi tega zgubili veliko kupcev, ki bodo odšli v Mursko Soboto, saj precej ljudi nakupuje v popoldanskem času. »Kupca hitro izgubimo znova pridobiti pa ga je dosti težje,« so menile tudi druge prodajalke v Trgovski hiši.
Lučaj naprej, na Partizanski 12, je
Železnina.
Zadaj na dvorišču so upravni prostori delovne organizacije Mer-cator-Sloga. Tu je hišna številka 12 a.
V Železnini nakupujejo predvsem graditelji hiš. Skladišče z gradbenim materialom je na dvorišču. V trgovini so bili razstavljeni betonski mešalci, samokolnice, vse potrebno za centralno kurjavo in vodovodno napeljavo. Prodajajo tudi barve in lake, drobno oro-
Del Partizanske ulice v Gornji Radgoni.
Vse foto: Jože Rozman
dje, gospodinjske stroje, aparate in posodo, motorne žage, mline za koruzo ter kotle za žganjekuho, žeblje in podoben drobiž.
Pred mesecem dni so obnovili in malce povečali prodajalno. Prejšnje priročno skladišče so združili s prodajalno v skupne prodajne prostore. Lično in vabljivo so obnovili tudi zunanjost hiše, v kateri je Železnina.
Na nasprotni strani Partizanske ulice je trgovina, kjer prodajajo vse vrste gospodinjskih strojev in električne aparate. Imenuje se Tehnocenter.
Domuje v kvadratni paviljonski zgradbi, katere lastniki so še Ljubljanska banka-temeljna pomurska banka ter delavska univerza.
Malo naprej, na isti strani ceste kot je Železnina, je
Samopostrežna trgovina.
Tu prodajajo živila, kruh, mleko in mlečne izdelke, nekaj galanterije ter gospodinjske potrebščine. K trgovini, ki je v pritličnih prostorih manjšega stanovanjskega bloka, sodijo sicer še parkirni prostori .vendar jih večkrat zasedejo tudi tisti, ki ne pridejo ravno nakupovat. Samopostrežnica ni velika, še manjše in zato pretesno je skladišče, poslovodji pa je na voljo zares premajhen prostorček, da bi v miru postoril vse, kar mora.
Na koncu Partizanske ulice v smeri proti Murski Soboti je zadnja trgovina, ki smo jo obiskali med našim sprehodom skozi Gornjo Radgono. To je samopostrežnica, seveda, tako kot vse druge trgovine, last enovite delovne organizacije Mercator-Sloga. Imenuje se
Potrošnja.
Izbira blaga je enaka kot v prejšnji samopostrežnici, prodajajo pa tudi meso na kilograme ali na dekagrame, če že hočete pri teh cenah, saj imajo urnega mesarja. Trgovina je v paviljonski zgradbi, v kateri so še skladišča, poleg so tudi parkirni prostori.
S tem smo obiskali pet prodajaln od triindvajsetih, kolikor jih je v sestavu enovite delovne organizacije Mercator-Sloga iz Gornje Radgone. Štiri med njimi imajo tudi bifeje. Letošnji plan je 22 starih milijard prometa in zagotavljajo, da ga bodo desegli. Veliko prodajaln je pretesnih, zlasti te, ki smo jih obiskali v samem mestu, zato si prizadevajo, da bi čimprej zgradili veliko blagovnico, sedanje prodajalne pa potem preuredili v specializirane trgovine.
Del okrogle mize v TMI.	Udeleženci razgovora Miran Goslar, Franc Prvinšek, Stane Vrhovec, Alojz Kotar, Andrej Plestenjak, Konrad
Šintler in Leo Frelih(od leve proti desni)si ogledujejo delo v pakirnici TMI.	Vse foto: Jože Rozman
Ukrepi za boljše poslovanje Tovarne mesnih izdelkov
Jože Rozman, ki je razgovor pripravil za objavo
Mesna industrija še vedno žre svojo substanco
29. avgusta 1978 je bil v Tovarni mesnih izdelkov (TMI), ki je tozd delovne organizacije Mercator-Ve-lepreskrba, razgovor o težavah poslovanja, ki pestijo TMI že od leta 1974 naprej ter možnih ukrepih za izboljšanje nezavidljivega finančnega stanja. V razgovoru so sodelovali: Miran Goslar, generalni direktor SOZD Mercator, Stane Vrhovec, pomočnik generalnega direktorja, Izidor Rejc, direktor DO Velepreskrba, Ivan Majerle, direktor TOZD TMI, Franc Prvinšek, direktor komercialnega sektorja SOZD Mercator, Vinko Ravbar, pomočnik direktorja komercialnega sektorja, Konrad Sintler, direktor TOZD Grosist, Alojz Kotar, samostojni referent za živila v komercialnem sektorju, Leo Frelih, direktor M-KZ Cerknica, Živko Velkavrh, direktor TOZD Hladilnica, Selan Janez, vodje komercialnega sektorja TOZD TMI, Andrej Plestenjak, tehnični vodja TOZD TMI, Marija Križanič, vodja računovodskega sektorja TOZD TMI, Srečo Gorenc, vodja maloprodaje TOZD TMI, Marjana Martinec, predsednik OOS TOZD TMI IN Alojz Kovačič, sekretar OOZK TOZD TMI.
Majerle: »Vesel sem, ker smo se zbrali v takem sestavu. Težave, ki tarejo TMI so znane vsem in trajajo od leta 1974 naprej. Vzrok je nestalna in predraga surovina, ki je skoraj vedno dražja, kot so družbeno priznane cene, na katerih slonijo potem maloprodajne cene. Zračunali smo, da nam je samo preplačilo surovin požrlo v mesecu maju 103 milijone, v juliju 82 milijonov. Od leta 1974 naprej nam to vsako leto jemlje celotno našo akumulacijo, kar znese na le-
Dokaj besed je bilo izrečenih in tudi črnila je bilo nekaj prelitega na račun tega, ali je takšna odločitev kolektiva pravilna ali ne. Mnenja so bila deljena in zdaj, ko nova delikatesa, prva tovrstna Mercatorjeva, že posluje, zadovoljstvo raste.
Prodajalna je ob eni najprometnejših ljubljanskih cest, ki vodi od železniške postaje v center mesta. Živahno je ves dan in mimoidoči se v tej trgovini radi ustavljajo. Kupujejo malice, pa razne druge delikatese, pijače, sladkarije, ki jih nesejo s seboj, ko hitijo na vlak, avtobus...
»V resnici smo hoteli tu urediti pravo delikateso. Vendar je v naši
to milijardo in še več. Ta mesarski denar se tako prelije v živinorejo zaradi razmer, v katerih se ta nahaja. Polletje smo pri nas zaključili z ničlo. Avgust smo končali z okroglo 100 milijoni minusa, podobno bo v septembru in če bo tako do konca leta, se bomo ustavili pri 600 milijonih. To je za nas veliko, znižati cen surovin pa ne moremo. Poleg tega imamo še milijardo kredita z enoletnim moratorijem. Prejšnji teden sem bil na občini, pri načelniku za gospodarstvo. Pogovarjala sva se, kaj naj naredimo; ali so možnosti, da podaljšamo moratorij še za eno leto? Dogovorila sva se, da naredimo prošnjo. Govoril sem tudi s Košaki. Ti so zadolženi za preskrbo Maribora. Košaki oz. temeljne organizacije združujejo 0,26 odstotka od osebnih dohodkov. Ta denar dobijo potem samo tisti živinorejci, ki prodajajo Košakom, kot razliko med družbeno priznano in tržno ceno. Košaki trenutno dobro poslujejo. V Ljubljani bi bilo za kaj takega potrebno več časa, ker nas je več zadolženih za preskrbo mesta z mesom. V bodoče pa bi neko tako rešitev morali najti, ker bodo po mojem mnenju cene mesa in mesnih izdelkov v Jugoslaviji še dolgo časa na čim nižji ravni.
Naj povem, da govedo preplaču-jemo po 3,60 din pri kili, junčevino skoraj za 4 dinarje, prašiče tudi čez 5 din - tu cene skačejo kar čez noč. S KZ Cerknica bi se morali dogovoriti o drugačnem pokrivanju te razlike, kajti mi je nismo zmožni pokrivati zaradi omenjenih razlogov. Iz Cerknice sicer dobivamo govedo najceneje, vendar vseeno dražje, kot je družbeno priznana cena.
hiši delikatesnih izdelkov prema-
lo.	Za pravo dehkateso je potrebna velika izbira: svežih in suhih salam, klobas, takšnih in drugačnih mesnin, solat... Kupcem je v delikatesi treba ponuditi res pestro izbiro; to pa si sami zelo prizadevamo«, mi je ob pogovoru dejal Jure Vuk, poslovodja.
Povedal je tudi, da so bili proti delikatesi le redki posamezniki, predvsem starejši ljudje, upokojenci. Vendar je še posebej poudaril, da so pred preureditvijo sklicali sestanek, na katerem so razen predstavnikov TOZD Golovec (M-Rožnik) sodelovali tudi predstavniki Krajevne skupnosti, občine Center in arhitekti. Na tem posve-
Med možnimi ukrepi za izboljšanje teh razmer bi najprej predlagal, da prevzame sklepanje pogodb o nabavi živine komercialni sektor sozda, ker ima on večje možnosti prisiliti nekoga, da bo prodajal živino po družbeno priznanih cenah. Hočem reči, da bi komercialni sektor po načelu daj -dam sklepal pogodbe o nabavi surovin, poleg tega pa se dolgoročno dogovorimo, da v Mercatorju sami redimo čimveč svoje živine, ki bi enakomerno prihajala v zakol.
Drugič: povečati proizvodnjo in izbor poltrajnih in kratkotrajnih izdelkov, ki nam od leta 1975 pada. Naši proizvodni obrati to zmorejo, primanjkuje nam komor oz. celic. V ta namen bi lahko preuredili garaže. Tu se dogovarjamo z Beljem. Čeprav bi bile to izvense-rijske celice, jih lahko naredijo v 120. dneh, montaža bi trajala 30 dni, skupaj torej 150 dni, kar je zelo kratek rok. Stale bi milijardo in pol ali nekaj več. Sedaj naredimo 25 ton teh izdelkov, potem bi jih lahko 50 ton. To proizvodnjo bi moral absorbirati celoten Mercator, kar pomeni, da bi mi morali Mercatorjev trg bolje oskrbovati, Mercator pa od nas več jemati. Če ne dobimo enoletnega moratorija za tisto milijardo in če nabavimo komore pri Belju, bo drugo leto naše odplačilo znašalo 600 do 700 milijonov. Kje dobiti ta denar v sedanjih razmerah? Nekaj bi ga lahko dobili z večjim odvzemom izdelkov, potem če usmerimo vse meso in mesne izdelke, ki grej o naravnost v maloprodajo, preko nas. Mi bi potem izdelovali samo tiste izdelke, ki so za nas ekonomsko zanimivi, ostale pa bi kupova-
li.	Obenem bi od tozda Grosist, to
tu so naši tovariši ostale seznanili s tem, da bo preurejena prodajalna predvsem namenjena prodaji delikates in da bodo zato opustili prodajo čistil, pralnih sredstev in še nekaterih drugih artiklov. Navzoči so se s tem strinjali, bili pa so proti bifeju, ki pa ga Mercator niti ni imel namena urediti.
Zdaj imamo na Miklošičevi 34 delikateso, ki je zamenjala staro, pravo »kmečko trgovino« kot je povedal poslovodja. Trgovina je lepo urejena, nanovo opremljena in bogato založena. Na delikatesnem oddelku ponudijo pisano paleto salam in drugih mesnih izdelkov, sire, različne solate (francosko, rusko, švedsko), liptaver, tatarski biftek, pečenko, ocvrte ribje filete, ocvrtega piščanca in še in še. Popestrili so izbiro kruha, pijač je na policah še več, prodajajo tudi pecivo, sladkarijo, kavo...
Kupci so zadovoljni že na začetku; kasneje bo, kot zatrjujejo v trgovini, izbira vsega še večja.
Skladišča, ki prej niso ustrezala, zdaj niso več premajhna. Z adaptacijo so pridobili priročno kuhi-njico, v kateri pripravljajo sendviče, režejo šunko, salame, sir...
Delavci v prodajalni so tudi zadovoljni, saj zdaj nočno delo (ko-misione so prej dobivali zvečer in blago prevzemali pozno v noč) od-
je naša želja, prevzeli oddelek za prodajo delikatesnega blaga; tudi tu bi lahko nekaj zaslužili. Z našim avtoparkom bi vse to lahko razvozili, če se odpovemo razvaža-nju piščancev, ki so jih pridelovalci pripravljeni sami razpečevati.
Če za konec strnem nakratko: urediti preskrbo s surovinami, povečati proizvodnjo kratkotrajnih, poltrajnih in trajnih izdelkov, Postati edini oskrbovalec Mercatorjeve maloprodajne mreže z mesom, vse to pa sloni na odkupnih cenah živine.
Selan: »Naj dopolnim z nekaj številkami. Odkupna cena za svinje je bila 1. julija letos 38 din, danes je 42 do 43 za kilo; junci so bili po 60 din, danes so 64; teleta so bila po 68 din, danes so 73 do 74 din; stara goveda, ki so bila 1. julija 23,5 din za kilo, so danes po 26 din.«
Vrhovec: »Kot smo slišali, predvidevajo v TMI do konca leta izgubo 600 milijonov, če anuitet od milijarde ne štejemo sem. Ker pa je TMI tozd Mercatorja z n. sub. o. (neomejena subsidiarna odgovornost), je celoten Mercator dolžan to pokriti. Še nekaj ugotovitev: 40 odstotkov v preskrbi Ljubljane s svežim mesom pride na TMI, poleg Mesne industrije Zalog in Škofje Loke. Mercatorjevo maloprodajno mrežo pa oskrbujejo trije partnerji: TMI, nekaj drugih organizacij in pa tozd Grosist. Predlagam, da se oskrbovanje združi v en center, to je TMI, ki je v celoti odgovoren za oskrbo Mercatorjeve mreže. Razmerje med svežim mesom in mesnimi izdelki v TMI je 70:30, tako razmerje pa vsakega predelovalca v Sloveniji pripelje v izgubo. Če je razmerje 50:50, po-
pade. S kadrom pa je v trgovini tako ali tako problem.
Nekaj pa manjka v trgovini, kar pogrešajo predvsem tisti, ki so prej radi zahajali tja. Pogrešajo dobro ekspres kavo, po kateri je ta trgovina slovela. Vendar sanitarni predpisi zahtevajo svoje in tako se je ekspres aparat moral umakniti drugim prodajnim policam.
tem akumulacija pokriva stroške in se da normalno poslovati. Zato želi TMI preurediti garaže za izdelavo trajnih izdelkov. Dogovoriti se moramo, ali gremo v to. Trajnih izdelkov na trgu ni, povpraševanje je veliko, TMI pa ne pokrije niti Mercatorjevih potreb.
Pri nakupu živine se vse odvija anarhično: kjer dobimo, tam kupimo. Nekaj trajnih vezi ima TMI z jugom, drugače je najbolj trajna vez s KZ Cerknico. Tu bi sicer lahko redili več živine vendar ni zanimanja, ker odkupna cena ne pokrije stroškov reje. Tu bi pomagal dolgoročen dogovor, da Mercator pokrije razliko med tržno in dogovorjeno ceno živine, ki bi bila manjša, če bi se akumulativnost v TMI povečala s prvima dvema ukrepoma. Na ta način bi dobili stalno surovinsko zaledje in več možnosti za normalno poslovanje TMI. Morda bi se lahko dogovorili tudi tako, kot so se v Mariboru. Torej, del razlike pokrije Ljubljana, drugi del pa solidarna odgovornost Mercatorja.«
Selan: »Prosim tov. Freliha, da
pove, zakaj kmetje nočejo več pitati živine oz. jo prevzeti v pitanje?«
Frelih: »Pri sedanjih cenah surovin je račun jasen: storitveno pitanje, ki ga imamo z Mercatorjem, je v nemogočem stanju, ker s prirejo ne pokrijemo niti osnovnih stroškov za prehrano živali niti osebnega dela. Kmetje zato opuščajo rejo. To traja že tri mesece. Druga težava je suša oz. 40 odstotkov manj sena zaradi nje, česar draga koruza ne more rešiti. Ne nazadnje, mi delamo vse kratkoročno.
V proizvodni usmeritvi imamo jasen načrt: mlečno proizvodnjo preusmerjamo v pitanje. Do konca septembra bomo izdelali ta program in ga potem predočili TMI oz. sozdu in sisu za preskrbo mesta Ljubljane. Potem pričakujemo ustrezne ukrepe. Jasno pa je, da bo treba v proizvodnjo nekaj vlo-
Nadaljevanje na 9. strani
Kaj naj še zapišemo ob koncu?
To, da je trgovina lepa, pa lepo založena sem že povedal. Da je bila odločitev kolektiva za tovrstno preureditev pravilna, pa pove tole:
zdaj je dnevni izkupiček (pa čeprav šele po nekaj dneh »obratovanja«) precej večji od prejšnjega.
Prva naša delikatesna trgovina na Miklošičevi v Ljubljani. Foto Mile Bitenc.
Na Miklošičevi v Ljubljani
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Naša prva delikatesa
Brez vsakršnega rompa in pompa je pred kratkim TOZD Golovec na Miklošičevi cesti v Ljubljani odprl prenovljeno prodajalno. V resnici sama prenovitev in zamenjava inventarja ne pomenita toliko kot sprememba predmeta poslovanja. Iz klasične živilske trgovine, ki je razen živil ponudila tudi nekatere gospodinjske pripomočke, je po preureditvi nastala delikatesa.
Ukrepi za boljše poslovanje Tovarne mesnih izdelkov
Jože Rozman, ki je razgovor pripravil za objavo
Mesna industrija še vedno žre svojo substanco
Nadaljevanje z 8. strani
žiti. Če Ljubljana kot potrošno središče za to še ni našla ustreznega posluha, ga bo morala najti. Če cerkniška občina, ki porabi 10 odstotkov naših proizvodnih viškov mleka in 12 odstotkov mesa, združuje v intervečne sklade (0,3 odstotka od bruto OD), poleg višje cene mesa, ker veljamo za turistično področje, bo nekaj morala storiti tudi Ljubljana.«
Majerle: »Takrat, ko je družba Postavljala cene, je bila do mesarjev mačehovska, to vemo. Če pri vsaki kili mesa zgubljamo tisto razliko, potem je jasno, da od leta 1974 naprej poslujemo brez rezervnega sklada in sklada skupne Porabe. Mi rabimo tako blago, ki ga na trgu ni, nimamo pa sami protiuteži, da bi pridelovalca izsilili. To bi po načelu daj - dan lahko delal komercialni sektor, ki sklepa pogodbe za vse druge artikle, zato mislim da je nujno, da prevzame tudi nabavo surovin za TML«
Prvinšek: »Težave v TMI smo dosedaj vedno reševali kratkoročno, kar ni dalo trajnih rešitev. Za začetek bom postavil temeljno Vprašanje, ki naj bo izhodišče za vse nadaljne rešitve. Ali smo v Mercatorju sposobni, da TMI za-
gotovimo, vendar ne na škodo njenih delavcev, da bo klala toliko živine, kolikor jo rabi za pokritje potreb Mercatorjeve maloprodajne mreže s svežim mesom in mesnimi izdelki? Tu moramo upoštevati, da se danes živina kupuje po tržnih cenah, ker je po družbeno priznanih cenah ne dobiš. In naprej: smo v Mercatorju sposobni pokriti izgubo, ki nastane zaradi nesorazmerja med odkupnimi ce-
nami živine in cenami končnih izdelkov?
Na predlog, da bi komercialni sektor po načelu daj-dam sklepal pogodbe za nabavo živine, imam nekaj pripomb. Pogodbo je sicer lahko napisati, vendar, če nekdo ponudi višjo ceno, bo šla živina tja, zlasti ker gre večinoma za kooperacijsko proizvodnjo, ne pa za farmsko. Sem za to, da se'povežemo trajno z nekaterimi kombinati
v Jugoslaviji, s katerimi sodelujemo na ostalih področjih, a ne na ta način, da bomo mi pogojevali, če pa je tržna cena toliko višja od družbeno priznane. Prav gotovo pa moramo narediti vse, da boste v TMI živino imeli..
Še nekaj ostaja odprto. Trenutno imamo v Mercatorju dva distributerja za meso in mesne izdelke. To sta Grosist in TMI, vendar slednja pri tem ne more pribijati 6 odstotne marže, ker tega ne sme glede na vrsto svoje organizacije. Nisem prepričan, ali je rešitev v tem, da se TMI začne intenzivneje bavi-ti z blagovnim prometom na debelo. TMI bi se morala usmeriti v proizvodnjo, jo posodobiti in izboljšati kakovost izdelkov ter prilagoditi program potrebam maloprodaje. Hkrati s tem bi morali razmerje med svežim mesom in mesnimi izdelki spremeniti v korist mesnih izdelkov ter najti nek mehanizem v Mercatorju, s katerim bi pokrivali izgubo, ki nastaja zaradi neurejenih tržnih razmer.«
Na tem mestu moramo zaradi pomanjkanja prostora končati zapis razgovora v TMI, vendar so bili do tu razloženi in pojasnjeni vsi osnovni problemi, težave in stališča, hkrati z možnimi in realnimi rešitvami. Na koncu razgovora so bili sprejeti naslednji sklepi: Surovinska osnova
-	proučiti je treba možnosti zagotavljanja surovin dolgoročno s področja Slovenije in Jugoslavije od pogodbenih rejcev in lastne proizvodnje
-	komercialni sektor SOZD Mercator naj ugotovi možnosti in pripravi predlog
-	pretehtajo naj se pogoji lastne proizvodnje KZ Cerknica in TMI Proizvodnja
-	TOZD TMI se obveže, da bo zagotovila kvalitetno meso in me-
sne izdelke ter prilagodila izbor potrebam tržišča
-	povečati proizvodnjo trajnih izdelkov, zato je treba investirati v ustrezna osnovna sredstva Distribucija blaga
-	pretehtati možnosti, da distribucijo mesnih izdelkov, razen svežega mesa prevzamejo grosisti, ki so zadolženi po področjih za preskrbo maloprodajne mreže
-	DO Velepreskrba in komercialni sektor sozda sta zadolžena, da sestavita komisijo, ki mora izdelati stvaren predlog tehnološke izvedbe in prevzem voznega parka (v tehnološko izvedbo spada: dostava, embalaža, dostava maloprodaje tozda TMI in DO Rožnik). Reševanje ekonomske situacije
Sprejet je bil sklep,
-	da se TMI zagotovi v okviru sozda normalno poslovanje s tem, da se pripravi samoupravni sporazum o pokrivanju razlike v ceni pred ugotovitvijo izgube
-	da se zagotovijo normalni osebni dohodki delavcem TMI in ustrezna sredstva za sklad skupne porabe
-	glede na zakon o pokrivanju izgub je potrebno zagotoviti preventivno reševanje, kar bi omogi-čilo TMI, da investira najnujnejša osnovna sredstva za obnovo strojnega parka, normalno poslovanje in reševanje kadrovskih problemov
-	pretehtati je treba možnosti, da se angažirajo družbena sredstva za reševanje težkega ekonomskega položaja TMI, ki izhaja iz neurejenih razmer na trgu surovin, ker ni upanja, da bi se razmere v bodoče bistveno izboljšale
-	potrebno se je dogovoriti s predstavniki sozda Emona o skupnem nastopu pri reševanju problemov na ravni republike in oskrbe mesta Ljubljane.
Ivan Majerle, direktor TOZD TMI (v sredini): »Mi nočemo biti satelitska organizacija v sozdu; nujen je skupen dogovor.«
Gostinstvo in hotelirstvo na
Idrijskem
Jože Rozman
V delovni organizaciji MERCATOR-RUDAR IZ IDRIJE se z gostinstvom in hotelirstvom ukvarja okoli 100 delavcev TOZDA JAVORNIK v hotelu Nanos, gostišču Nebesa, kavarni, gostilnah Soča in Kanon ter nekaj bifejih. Zaradi precejšnjega števila domačih in tujih gostov, ki jih v idrijski konec pritegnejo pozimi predvsem smučišča ha Vojskem, Črnem vrhu in Kaninu, skozi vse leto pa naravne in kulturno-zgodovinske privlačnosti, je premalo predvsem prenočišč, Pa tudi kakšna boljša restavracija ne bi bila odveč. O tem in o hačrtih, kako povečati in izboljšati ponudbo idrijskih gostincev, je tekel pogovor z novim direktorjem tozda Javornik, IGORJEM BONČINO.
Hotel Nanos: prizidek ali hovogradnja?
»Zaradi vse več gostov je nujno, da Idrija, ki je občinsko središče, Poveča število prenočitvenih zmogljivosti. Sedanji hotel Nanos, dri je bil prenovljen leta 1973, ima sicer 40 postelj, vendar bi jih v sezoni rabili enkrat več. Pred na-Ph sta zato sedaj dve možnosti: ali zgraditi nov hotel ali narediti prizidek k staremu. Ugotovili smo, da bi bil nov hotel oz. znesek 8 do 9 starih milijard za nas prevelik zalogaj, z notranjimi rezervami, sredstvi sozda in delovne organi-zacije pa bi lahko postavili prizidek. Tudi občinsko politično vodstvo soglaša s takimi našimi načrti.
Projektanti tozda Investa bodo do 10. oktobra pripravili idejni osnutek prizidka k sedanjemu hotelu Nanos. V prizidku bo 60 ležišč, nova kuhinja z restavracijo ter konferenčna dvorana. V starem hotelu bo sedanja dvorana ostala nespremenjena, v vseh sobah bomo uredili kopalnice, na podstrešju pa naredili garsonjere za osebje. Del stare kuhinje bomo preuredili v samopostrežno restavracijo in disko klub, drugi del pa bo služil gostilni Kanon, ki je v spodnjih prostorih stavbe, v kateri je hotel Nanos. Ker je to stara in priljubljena gostilna, bo ostala skoraj taka, kot je sedaj.
Po tej zamisli bodo stari in novi prostori med seboj skladno pove-
zani. Hotel bo imel skupno skoraj 100 ležišč ter 400 sedežev v samopostrežni in klasični restavraciji. Za izvedbo takega načrta bi rabili okoli 3,5 milijarde starih dinarjev.«
Enotna ponudba na Vojskem
Lansko leto so idrijski trgovci in gostinci zgradili na Vojskem nad Idrijo trgovino z bifejem. V stavbi so tudi sobe s 24. ležišči in kuhinja.
»Skupaj s planinci, ki oskrbujejo rudarski dom na Vojskem, razmišljamo o enotni ponudbi,« je nadaljeval Igor Bončina. »Če bomo imeli sredstva, bi obnovili rudarski dom, saj Idrijčani in tudi drugi gostje radi zahajajo na Vojsko. Kaj jih privlači, sprašujete? Lepa in neokrnjena narava, sprehodi; obiščete lahko samotne kmetije, nabirate gobe, maline, borovnice, pozimi je tu smučišče z vlečnico. Veliko je tudi znamenitosti iz časa NOB. Na Vojskem je bila tiskarna, ki je vsak dan okupacije tiskala Partizanski dnevnik. Ta je bil najprej glasilo 31. divizije in kasneje 9. korpusa. Vsak dan so ta dnevnik brali v Trstu in Gorici. Sedaj njegovo izročilo nadaljuje Primorski dnevnik. Tiskarna je danes ravno taka, kot je bila v času vojne.«
Morda bo koga zanimalo: cesta do Vojskega je razširjena in urejena, avtobus iz Idrije vozi dvakrat na dan. Tudi za obiskovalce iz Ljubljane do Vojskega ni daleč. Uro z avtom do Idrije in potem še 12 km navkreber res ni dolga pot do lepe in privlačne planote, ki jo marsikdo premalo pozna.
Kaj pa Spodnja Idrija?
Vendar to ni vse, kar nameravajo v tozdu Javornik. Želijo, da bi tudi Spodnja Idrija dobila videz modernejšega naselja. Tu imajo v najemu prostor, vendar ga ne uporabljajo v gostinske namene. Do 1. novembra so ga oddali gradbenemu podjetju Zidgrad, ki je v njem namestil svoje delavce. Takoj nato bodo začeli prostor preurejati v boljšo restavracijo, v kateri bi bili dve dvorani s 140. sedeži, bife in kuhinja, kjer bi poleg običajne hrane pripravljali tudi madžarske in ruske specialitete, saj Idrijčani sami pravijo, da niso znani le po čipkah, žlikrofih in živem srebru, ampak tudi po tem, da radi spreje-
majo novosti; seveda tudi take, ki godijo želodcu.
Ko smo že pri znamenitostih naj omenim še eno. Domačine skoraj ne kaže vpraševati, kje je ta in ta ulica ali cesta, saj vse po svoje poimenujejo in ta imena v medsebojnih stikih tudi zvesto uporabljajo. Bife, ki je blizu pokopališča, so tako preimenovali v »Zale«, drugega pa v »Polikliniko«. Vendar vse to ne pomeni, da boste ostali na cesti sami, brez napotka, ki ga rabite, saj lahko mirne vesti zapišem, da Idrijčanom ne manjka gostoljubnosti, prijaznosti in pozornosti do vsakdanjega gosta ali obiskovalca. To pa je vsekakor as, ki v turistični ponudbi dobi marsikatero igro.
V jedilnici hotela Nanos so poskrbeli tudi za duševno hrano. Zanimive slike z okoliškimi motivi razstavlja domači slikar Petrin.	Vse foto: Jože Rozman.
Množica znancev je vneto ali škodoželjno spremljala negotove korake deklet in žena z vrči na glavah preko ovir.	Konj v gibanju in dekle na njem je vselej estetsko doživetje - če pa je konj vprežni, pa tudi komično, saj se včasih
Ženske, ki se ob tem temeljito stušira, ni moč videti vsak dan v javnosti.	ne zmeni za dirkalno stezo, ampak se odloči za bližnjico.
^ KZ Cerknica skrbi tudi za družabnost med kooperanti
Male igre brez meja na Bloški planoti
Mercator-Kmetijska zadruga v Cerknici je bila letos že drugo leto po vrsti pobudnik in organizator kmečkega praznika v svoji regiji. Prireditev je bila, po zaslugi slabega vremena, letošnje leto kar dvakrat -zadnjo nedeljo v avgustu, ko jo je tudi njim zagodel dež, in ponovno, na čudoviti sončen dan, 9. septembra. Po približni oceni se je zbralo na prireditvi preko 3 tisoč kmetov, njihovih družin in drugih opazovalcev. Prvo nedeljo se je tja potrudila celo Ljubljanska ; televizijska skupina.
Na travnati poljani za Novo vasjo na bloški planoti so udeleženci z zanimanjem spremljali nastop dirkačev in dirkačic z delovnimi konji.
4
Po končani dirki, se je tisočgla-va množica preselila na prireditveni prostor pred domom Partizana v Novi vasi, koder je bilo več zanimivih merjenj moči in spretnost, v ' kateri so se izurili pri rabutanju jabolk, dekleta in žene so nosile čez ovire na glavah vrče, polne vode. Vroč dan je dopuščal, da niso bile v skrbeh za zdravje tiste, ki so se stuširale pri tem. Zabavno je bilo gledati, kako hodi človek, zavezan v vrečo, in še marsikaj, kar sodi k običajnim in malo neobičaj-
nim spretnostim, koristnim na deželi.
Srečolov je nekaterim omogočil, če so seveda kaj zadeli, da v hiši ne bo pozimi mišk, da bodo site ptice, nekdo se je odpeljal domov z novim kolesom, ki je bil glavni dobitek. Meni je sreča prinesla ličen slamnati cekar, ki pa ni bil uporaben za fotoaparat niti za vino.
Možakarji so se veselili predvsem srečanj z znanci iz drugih vasi, med mladimi pa so bile tu priložnosti za spletanje novih vezi. Vsekakor to ni najmanj pomembna stvar, ki jo Kmetijska zadruga občasno nudi svojim kooperantom.
Besedilo in foto: Jaro Novak
Uvod v svečani del prireditve so predstavljale pesmi moškega zbora Tabor iz Cerknice.
Vprega, za njo pa trop jezdecev. Večina jih je prepričana, da pri tem brez piva ne gre.
Iz glasil naših organizacij
Center za obveščanje
Glasilo delavcev in kooperantov
Redno izhajanje »Poročevalca« - Agrokombinata Krško priča, da so se v tej naši kmetijski organizaciji približali uresničevanju tudi tistega določila v zakonu o združenem delu, ki nalaga organom organizacij, da zagotovijo poleg drugih minimalnih standardov info-romacij še redno obveščanje - recimo raje sprotno.
V svoji peti številki urednik na prvi strani vabi k sodelovanju pri glasilu, pri čemer izhaja iz pravic do obveščenosti in dolžnosti do obveščanja. Iz tega uvodnika bralci tudi izvemo, kod se pripravljajo informacije - da je to nalogo prevzel splošni sektor skupnih služb.
Na 2. strani je objavljena s kratkim komentarjem preglednica o polletnem poslovanju organizacije, po todzih in glavnih postavkah. Sledi obvestilo o sklepih komisije za spremljanje in uresničevanje določil SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD, pri čemer delavci izvedo, da se bo OD dvignil za 13,04 % od 1. julija dalje.
Poleg škode, ki jo je utrpelo sadjarstvo, nastaja na posestvih v Krškem tudi škoda zaradi ljudi, »ki ne ločijo osebne in družbene lastnine«, o čemer obvešča sestavek na 3. in 4. strani glasila, hkrati s poročilom o ukrepih proti temu.
Mladinci poročajo o organizaciji družabnega srečanja članov svoje osnovne organizacije, ki so ga priredili 3. avgusta pri Kostanjeviški jami. Ob tem sestanku izvemo, da morajo mladinci prireditvi finansirati sami.
Sledijo obvestila kadrovske službe, poziv k zbiranju rabljenih oblačil za solidarnostne namene,
za kar skrbi v Agrokombinatu socialna služba.
Vsebina je sklenjena z obvestilom o pripravah za državno prvenstvo traktoristov - oračev, ki bo v Krškem od 21. do 29. pri čemer je organizacija tekmovanja zaupana naši delovni organizaciji. Prireditev bo dobila občinske razsežnosti in praznika celega okoliša. O tem bomo poročali v številki »Mercatorja« za oktober.
Strokovne in organizacijske informacije za kooperante
ki izhajajo z naslovnico prav tega »Poročevalca«, so letos avgusta izšle sedmič. Imajo isto zunanjo obliko, s tem da jih poživljajo umetniške risbe. Na 8. straneh prinašajo naslednje sestavke: nasvete pred trgatvijo, nasvete v zvezi s prodajo vina oziroma grozdja in organizacijo odkupa. Proizvajalcem mleka objavljajo skrajšano vsebino samoupravnega sporazuma o pogojih odkupa in plačevanja mleka in njegova najpomembnejša določila. Priobčen je tudi kritičen sestavek mladega sodelavca, pod naslovom Mladi mislijo tudi drugače kot starejši, kjer so nanizani vzroki za nizek delež kmetijstva v proizvodnji Slovenije. Sledi poročilo o dosežkih pri področnih tekmovanjih mladih oračev in napoved zveznega tekmovanja. Na koncu biltena je objavljen natečaj hranilno kreditne službe za investicijske kredite v letu 1980 proizvodnim skupnostim in kmetom kooperantom zaradi usmeritve, modernizacije ali povečanja proizvodnje, z navedbo pogojev.
Pogovori v prodajalni na Štajerskem
Kristina Antolič — M — Izbira-Panonija Ptuj
Ne, ne tako • Ne, ne tako • Ne,
Vse manj se jih odloča za poklic prodajalca
V TOZD Maloprodaja DO MIP Ptuj opažamo, da se vse manj mladih odloča za poklic prodajalca.
Letos je v TOZD Maloprodaja končalo šolanje 23 učencev, nekaj jih bo končalo še ta mesec. Na novo je sklenilo pogodbo za uk 58 učencev, od tega 41 deklet in 17 fantov. Kako se počutijo na novem delovnem mestu oziroma v novem okolju, na kakšne težave so naleteli, o tem sem povprašala učenko prvega letnika, Marico Horvat, ki je na učnem mestu v mešani stroki v prodajalni Moškanjci.
Marica kako, da si se odločila za ta poklic? Že kot otrok sem v igri iskala srečo kot prodajalka. Vedno sem imela kamenje ali opeko za artikle v trgovini.
Kako si se počutila, ko si prvič stopila za trgovski pult - ali si imela tremo?
Treme nisem imela, vendar sem imela občutek kot da me vsi gledajo. Saj jim verjamem, da se je vsakemu zdelo čudno, da sem trgovka.
Znano mi je, da si osnovno šolo končala z dobrim uspehom. Kakšni predmeti ti delajo težave?
Največ preglavic mi je delala zgodovina. Upam, da slabšega uspeha ne bom imela kot dosedaj, vsaj potrudila sem bom, zagotovo.
Ko te tako gledam, opažam, da imaš žilico za trgovca. Sedaj je res prehitro napovedovati - vendar, ko si se odločila za prodajalko, ali boš ostala v trgovini?
Želela bi postati dobra trgovka in moja največja želja je, da bi ostala v isti prodajalni tu v Mo-škanjcih. Da bi opustila trgovski poklic, o tem ne bom razmišljala, tudi v bodoče ne.
Marica, ali slišiš kdaj pohvale kupcev na svoj račun?
Ja, velikokrat jih slišim; pa saj jim ne verjamem, da se nanašajo prav na mene. Vem, da moram biti vljudna, hitro ustrežljiva: čim bolje postreči kupca, pa naj bo to starejši ali tisti mali, ki pride samo po lučko.
Pred dvema mesecema je prvič stopila za trgovski pult in dobila sem vtis, bo iz Marice, prva trgovka
Drugi moj sogovornik je bil Ivan Kranjc, učenec drugega letnika poklicne šole za prodajalce. Ivan je na učnem mestu v tekstilni trgovini Oblačila.
Na moje vprašanje mi je tako odgovoril:
»Za trgovca sem se odločil, ker me je veselilo.« Do sedaj še ni imel težav; kako bo v šoli, še ne ve. Če bodo nastopile težave, si jih bo skušal rešit sam. Vsekakor si želi postati dober prodajalec kot večina tistih, ki so ostali v trgovini. Po končani učni dobi bo ostal v trgovini, saj je težko govoriti vnaprej kaj določnega.
In kaj meni poslovodkinja prodajalne Oblačila, Slavica Kračun?
Koliko učencev se je izučilo pri vas od takrat, ko ste poslovodkinja? To je od leta 1959.
Od vsega začetka pa do danes se je izučilo pri meni 30 učencev. Večji del so bila to dekleta.
Koliko od teh jih je ostalo v prodajalni, oziroma še delajo v vaši prodajalni?
Od vseh jih je ostalo le 10. Od tega delajo tri še v naši prodajalni Oblačila.
Kaj menite, kakšni so današnji učenci, ali se razlikujejo od prvih?
Ja, malo je že razlike, pa sama ne vem, zakaj. Takrat so bili drugi časi. Vseeno lahko rečem, da so pridni.
Kaj menite, da bi bilo potrebno storiti, da ne bi odhajali trgovci izza pulta?
Vsekakor je tu problem mater - žena, in pa deljeni delovni čas. Sobot nimamo prostih, pa tudi marsikateri dan pred praznikom nam vzame prosti čas. V pisarnah so lepše plače, zato tudi vsi silijo tja. Ampak jaz mislim, da bo bolje.
Vsi upamo, da bo to res. Kdaj se bo to uredilo za prodajalce, pa danes niti jutri še ne moremo govoriti.
Nastop
Zgodilo se je v slaščičarni kavarne Evropa. Gospa (naj nam oprosti, če to ni) je kupila sedem potičk in jih plačala z Mercatorjevimi boni. Med njimi prodajalki eden ni bil znan, zato ga je zavrnila. Gospa pa v jezo in krik, češ, saj lahko povsod plačujem s temi boni. (Prodajalka se spominja, da je na bonu pisalo Intertrade, torej ni bil Mercatorjev). Potem pa gospa še v očitke, »saj ste vi od nas odvisni, in če vas mi ne bi gor držali, bi propadli, pa še toplo malico imate...«
Po besedah sodeč je bila gospa iz delovne skupnosti SOZD Mercator. Ostali kupci in gostje, ki se jih je okoli nabralo levo in desno in ki vedo, da je tudi kavarna Evropa tozd v Mercatorjevem sozdu, so se nemo spogledovali in zgražali.
Kdorkoli in od kjerkoli je že bila gospa, naj ji povemo. Kavarna Evropa je bila lani zaradi prenove osem mesecev zaprta. Za letos so zato načrtovali izgubo, vendar je zaradi prizadevanj celotnega kolektiva nimajo. Odkar so združeni z Mercatorjem, tega je že 11 let, »redno plačujemo prispevke in združujemo sredstva, tudi za poslovanje Delovne skupnosti,« pravijo prizadeti,
Za konec še tole: ker ima kavarna Evropa sklenjen sporazum z boni samo z delovno organizacijo M-Rožnik, veljajo zaenkrat pri njih' samo ti boni, čeprav se tudi drugih ne bodo branili, le če bodo imeli z organizacijo sklenjen sporazum. Za nekrit bon pa bi morala prodajalka seči v svoj žep.
Kljukice.	Foto Kancijan Hvastija.
^_____Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa ^
Jože Starič
Zdravje je naše največje bogastvo
Danes bomo obravnavali, kakšne določbe prinašata zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, Ur. list SFRJ št. 55/78, od 13. oktobra 1978 in Ur. list SRS št. 17, od 19. 6. 1975 ter Zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili in kaj mora trgovina storiti, da določila zakona ne bodo kršena, da bo gospodarska organizacija obvarovana sankcij, potrošnik pa bo zadovoljen odšel iz trgovine s kupljenim blagom.
Naj bralcev ne moti, ker bodo nekatera določila, ki so bila že obravnavana v zakonu o blagovnem prometu in posebnih uzancah, ponovno v obravnavi v tem zakonu, saj je zelo važno, da polagamo vso pazljivost na stvari, ki nrejajo promet in kvaliteto blaga. Ker je čas dopustov, je tudi manj zaposlenih v prodajalnah, zato je nevarnost, da bo tudi čuječnost nad kvaliteto blaga manjša, kar pa se ne bi smelo zgoditi.
Delovni ljudje izrabljamo v poletnih mesecih dopust, drobne ne-yidne in vidne živalice, ki uničujejo živilsko blago, pa imajo v vročih Poletnih dneh največ dela pri hi-tr° pokvarljivem živilskem blagu.
Zakon določa sledeče:
Živila in predmeti splošne rabe, jn se proizvajajo ali uvažajo, da bi oili dani v promet na domačem rgu, morajo glede zdravstvene coporečnosti ustrezati pogojem, ^ jih predpisujejo ta zakon in na logovi podlagi izdani predpisi.
Za posamezne vrste ali skupine ivil in predmetov splošne rabe, ? Jzdani pravilniki, ki jih bomo T?Javnavali v naslednjih številkah ■Mercatorja«.
Z živili po tem zakonu je mišlje-0 vse, kar uporabljajo ljudje za rano in pijačo, v predelanem ali epredelanem stanju. Tudi voda,
11 J* namenjena za pitje in prede-vo oziroma za proizvodnjo živil, Jc pod zdravstvenim nadzorstvom.
£• . zdravstveno neoporečnostjo r - ie mišljena higienska neopo-h cnost živil in neoporečnost nji-Ve sestave, ki vpliva na biolo-vrednost živil.
dravstveni nadzor se spremlja brnSUrovin> ki so namenjene za izvodnjo živil, proizvodnja in živil t’ do tistega trenutka, ko je 0 izročeno potrošniku.
Pod zdravstvenim nadzorstvom so:
-	surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil;
-	proizvodnja in promet z živili ter vsako drugo ravnanje z njimi;
-	objekti, prostori, transportna sredstva, oprema, posoda, pribor, embalaža in vse druge naprave, ki se uporabljajo ali prihajajo v dotik z živili pri njihovi proizvodnji in prometu;
-	osebe, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji ali prometu z živili v dotik z njimi;
-	vse snovi, ki se dodajajo živilom, da se podaljša njihovo trajanje, boljši okus in videz ter ohrani biološko vrednost živil;
-	otroške igrače;
7 sredstva za osebno nego, higieno in olepševanje obraza in telesa;
-	sredstva za vzdrževanje snage v gospodinjstvu;
-	tobak in tobačni izdelki. Higienska neoporečnost živil in
predmetov splošne rabe se ugotavlja z vidom in vonjem, za nekatera živila pa tudi z okusom, (svoj-stva neoporečnosti pri živilih in predmetih splošne rabe pa mora vsak prodajalec poznati).
Zakon našteva za katera živila in predmete splošne rabe se šteje, da higiensko niso neoporečni, in sicer:
-	če so okuženi z bolezenskimi klicami ali zajedalci;
-	če vsebujejo tolikšne količine strupenih sestavin, da lahko škodljivo vplivajo na zdravje potrošnikov;
-	če izvirajo od poginulih živali ali od živali, zbolelih za katero od bolezni, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi;
-	če so mahanično onesnaženi s primesmi, ki so lahko škodljive za zdravje potrošnikov;
-	če so barvani z barvami ali konzervirani s kemičnimi sredstvi, ki
niso dovoljena za barvanje ali konzerviranje pri proizvodnji živil ali predmetov splošne rabe;
-	če je njihova sestava ali če so njihove organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi kemičnih, mikrobioloških ali drugih procesov toliko spremenjene, da niso več uporabni za svoj namen;
-	če lahko zaradi sestavine ali drugih lastnosti škodljivo vpliva na zdravje potrošnikov.
Naštete točke veljajo tudi za surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil in predmetov splošne rabe.
Nekatera živila in predmete splošne rabe, ki so oporečni, lahko prodajalci sami ugotavljajo in izločajo iz prodaje. Za nekatere predmete pa kemična ali bakteriološka analiza pokaže, da ti predmeti niso neoporečni.
Zvezni zakon v 6. členu posebej navaja katero blago, ki mu je potekel rok uporabnosti, naveden v deklaraciji, velja za oporečno.
Zakon dopušča, da se sme blago, ki mu je potekel rok uporabnosti, za nadalnjo predelavo kot surovina, vendar s privoljenjem pristojnega upravnega organa, če je bilo za tako blago- z analizo ugotovljeno, da ni škodljivo za zdravje ljudi.
Na ta člen bi pripomnil, da nekateri prodajalci premalo polagajo skrbi na rok uporabnosti pri blagu. Iz poročil kontrolne službe podjetja se vidi, koliko tega blaga izločajo kontrolorji ob priliki pregledov prodajalen. Tudi to zmanjšuje dohodek podjetja, posebno kadar to ugotovijo organi inšpekcijskih služb občine ali republike.
Priporočljivo bi bilo, da bi prodajalne imele sezname takega blaga, ki ima na deklaraciji naveden rok uporabnosti, dnevno pa bi morali spremljati prodajo tega
oiaga, predvsem pa tistega, ki imj kratek rok uporabnosti.
Že v obravnavi uzanc je bilo go vora o kvalitetnem prevzemu bla ga ob priliki dobave. Pri kvalitet nem pregledu je treba pogledat: tudi na deklaracijo, ki je na blagu ali na embalaži, in če je naveder rok uporabnosti, je treba to blage spremljati do končne prodaje.
Navedel bi, da ima kakšno blage rok uporabnosti določen s pravilnikom o kvaliteti blaga in pod kakšnimi pogoji sme biti v prodaji. Pri nekaterih blagih pa proizvajalec sam določi čas trajnosti, za katerega garantira kvaliteto blaga, seveda če je manipulacija taka, kot je določil proizvajalec ali splošni predpisi o kvaliteti blaga, ki jih predpisujejo pravilniki. Za inšpekcijsko službo, sodne organe in potrošnika je rok uporabnosti enoten in neločljiv, pa naj bo določen s pravilnikom ali pa ga določi sam proizvajalec.
Prodaja blaga s pretečenim rokom uporabnosti je hud gospodarski prekršek in je izrečena kazen po sodnih organih velika, tako za gospodarsko organizacijo kot tudi za odgovorno osebo prodajalne.
Republiški zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili v četrtem členu navaja, da morajo biti prostori, v katerih se živila ali surovine proizvajajo, hranijo ali dajejo v promet, biti higiensko in sanitarno - tehnično neoporečni.
Naprave, opremo in pribor v teh prostorih je treba vzdrževati v higienskem stanju.
Prepovedan je promet z živili:
-	če sta v kraju vodovod in kanalizacija, pa prostori, v katerih je promet z živili, niso priključeni na to omrežje.
-	če so prostori onesnaženi z nesnago, bolezenskimi klicami, zajedalci, strupenimi in drugimi zdravju škodljivimi snovmi in če se na vzamejo tujega neprijetnega okusa in vonja.
Naprave, oprema, pribor in druge priprave, ki se uporabljajo v prometu z živili, morajo biti iz takega materijala, da se lahko čisti in razkuži in jih je treba držati v čistem, higienskem stanju.
Živila se smejo prevažati samo tako, da je med prevozom zagotovljena higienska neoporečnost blaga.
K tem določilom bi še dodal: posebno v poletnih mesecih je nevarnost okužbe z bolezenskimi klicami velika. Pribor, ki se upo-
rablja v delikatesnih oddelkih prodajaln, v mesarskih obratih in bifejih, mora biti vedno čist. V poletni vročini in nečistoči se škodljive klice - bakterije in trosi -hitreje množijo in kvarno vplivajo na kvaliteto živil.
Sanitarna inšpekcija in uslužbenci higienskih zavodov morajo po svoji službeni dolžnosti jemati brise na priboru, ki se uporablja pri manipulaciji prodaje živil v delikatesi, mesarskih obratih in v bifejih. Če je ugotovljena nečistoča in izvidi pokažejo večjo množino bolezenskih klic, kot norma dopušča, sledi mandatna kazen za odgovorno osebo na tem delovnem mestu, v hujšem primeru pa tudi prijava sodnim organom v postopek.
Posoda, ki je okrušena ali deformirana, se ne sme prodajati in tudi ne uporabljati v obratih.
V devetem členu zakona je določilo, katere osebe ne smejo biti zaposlene pri proizvodnji in prometu z živili, in sicer tiste:
-	ki bolehajo za kakšno nalezljivo boleznijo ali za boleznijo, ki jo povzročajo črevesni ali kožni zajedalci;
-	ki izločajo povzročitelje nalezli-vih bolezni (kliconosci);
-	ki bolehajo za takšno boleznijo, ki vzbuja odpor pri potrošnikih.
Zadnji odstavek velja za osebe, ki so zaposlene pri prodaji živil. Osebe, ki so zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, morajo biti zdravstveno pregledane vsakih 12 mesecev. Za kliconoštvo pa vsakih 6 mesecev. Zakon predpisuje, da morajo delovne organizacije skrbeti, da zaposleni pri proizvodnji in prometu z živili redno opravljajo te preglede. Na ta odstavek pa bi pripomnil: ne le podjetje, tudi vsak posameznik na tem delovnem mestu naj skrbi, da bo pravočasno zdravstveno pregledan, ker je tudi tu nedoslednost podvržena sankcijam za delovno organizacijo. Osebe, ki so na delovnih mestih pri proizvodnji in prometu v neposrednem dotiku z živili, morajo uporabljati posebno delovno obleko in obutev, ki zagotavljata higiensko varstvo živil.
Delovno obleko in obutev priskrbi in vzdržuje proizvajalec živil oziroma tisti, ki opravlja promet z njimi. Pripomnil bi, da za čistočo obleke in obutve mora skrbeti tudi vsak posameznik na teh delovnih mestih. Osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, ki Nadaljevanje na 12. strani
Športnikov kotiček • Športnikov kotiček
Tatjana Križnik
Kolesarstvo
Kolo je v Jugoslaviji množično prevozno sredstvo za prevoz na delo in v zadnjem času še posebno priljubljeno za rekreacijo.
Kolesarstvo je že preko 90 let organizirana športna panoga, v Sloveniji pa poteka že 87. leto od prvih kolesarskih tekmovanj in klubov. Velika atraktivnost te vrste športa priteguje vse več ljubiteljev kolesarstva na dirke, zlasti vrhunske etapne.
V kolesarstvu ločimo kolesarje tekmovalce in kolesarje rekreativce. Za rekreativno kolesarjenje je vse več zanimanja, zato bomo tudi nekaj več spregovorili o tej smeri kolesarstva.
Kolesarji rekreativci se lahko vozijo sami ali v manjših ali večjih skupinah po skrajno desni strani cestišča. Upoštevati morajo vsa
cestno prometna pravila, ki veljajo za vse udeležence v prometu. V začetku vozimo krajše relacije in postopoma; ko se nam vzdržljivost poveča, se odpravimo na daljše etape. Žal pa imajo kolesarji danes zelo malo varnega življenjskega prostora na cestah in je veliko bolje, da se odpravimo na kolesarjenje iz mestnih središč na podeželje, kjer bomo imeli veliko več športnega užitka.
Za najnujnejšo opremo potrebujemo: športno kolo s prestavami ali brez, kratke ali dolge volnene hlače, majico s kratkimi ali dolgimi rokavi, tanke volnene nogavice, lahke čevlje z gumijastim podplatom.
Če še nimate kolesa, si ga lahko nabavite v trgovinah Kolesarja, Volana in v drugih trgovinah s športno opremo.
Cene športnih koles za začetnike se gibljejo od 2.500 do 3.500 din. S strani rekreativne sekcije Rog-Franek, ki deluje v okviru Kolesarskega kluba ROG, pa tudi s
strani KO za rekreacijo in šport SOZD Mercator-KORŠ, je prišla pobuda, da bi se tudi delavci SOZD Mercator vključili v njihovo sekcijo in bi lahko kolesarstvo vključili že v prihodnjih letnih igrah kot tekmovalno panogo.
V mesecu septembru se bo zvrstila cela vrsta tekmovanj in kot največjo zanimivost pripravljajo pri Rog-Franeku konec meseca septembra kolesarjenje na Vršič.
Vsem kolesarjem, ki bi se radi rekreativno ukvarjali s kolesarstvom pod strokovnim vodstvom, sporočamo, da vas vsak ponedeljek in četrtek od 15. ure dalje pričakuje kolesarski klub Rog-Fra-nek na atletski stezi športnega parka Kodeljevo.
Povedati vam moramo tudi, da je pri klubu Rog-Franek ustanovljena tudi ženska sekcija. Prve najbolj pogumne predstavnice so se že pomerile v vožnji na pisti in niso prav nič zaostajale za svojimi klubskimi tovariši.
Vsi na kolo za zdravo telo!
Kristina Antolič
Samo tretjina na izlet
Komisija za šport in rekreacijo v tozdih DO Ptuj je pripravila programe enodnevnih izletov domovine.
Za tiste, ki se jim je sreča nasmehnila, so si izbrali sobotni dan 8. 9. 1979, drugim pa ni šlo drugače in so si izbrali nedeljo, 9. 9. 1979. Veliko izmed zaposlenih ljubi planine, saj se je od 8 avtobusov kar 6 avtobusov napotilo proti Gorenjski. Med ogledom Bohinja in Bleda so se ustavili tudi v Begunjah pri spomeniku padlim žrtvam med NOB. Drugi so si izbrali drugo smer - Škocjanske jame, in tretji Kočevski Rog.
Kljub poznemu času, saj je že september, ko je čas dopustov že mimo, opažamo, da je bil odziv
M-Izbira - Panonija v najlepše kraje naše
tudi tokrat zelo slab, če računamo na to, da je bilo vreme naklonjeno.
Pa se vprašamo, zakaj tako malo zainteresiranih za izlete, ko pa je že tradicija v DO, da se vsaj enkrat letno organizira sindikalni izlet kolektiva? Ali smo se res polenili? Tega si vsekakor ne bomo priznali. Kaj pa drugi? Jih vežejo družine? Res je, da je bila to sobota in nedelja brez prepovedi vožnje, ko smo lahko vpregli jeklene konjičke in se s prijatelji ali z družino odpeljali na vikend. In kje je ostal naš vodstveni kader? Kaj njemu ni za kolektivni izlet?
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Iz osnovne organizacije ZSMS v M-Sadje zelenjava
Željko Pjetlovič
Mladinci z M-Turistom
V mesecu juniju sem dobil vabilo za sestanek KORŠ-a, ki je bil na Aškerčevi ulici v Ljubljani. Takoj, ko sem vstopil v upravno zgradbo, je mojo pozornost vzbudil napis M-Turist, in tako se je začelo.
Nedelja po šuštarsko
Letošnja »Šuštarska nedelja« v Tržiču je bila tako zelo deževna, da se je končala veliko prej, kot so si to želeli prireditelji.
Oglasil sem se v pisarni in povedal, da bi naša OOZSMS Merca-' tor-Sadje zelenjava želela organizirati mladinski izlet. Prijazno so me sprejeli in nam bili pripravljeni pomagati pri organizaciji izleta. Že čez nekaj dni so nam poslali več programov za izlete v razne kraje v Sloveniji, mi pa smo se ^ odločili za izlet v Logarsko dolino.
Tako smo se drugega septembra
ob šestih zjutraj zbrali na Krekovem trgu, kjer nas je že čakal avtobus z vodičko Jano.
Pozdravil nas je lep, sončen dan in veselo razpoloženi smo se odpeljali proti Logarski dolini. Med potjo smo se ustavili na Trojanah, kjer so se najbolj lačni lahko najedli krofov. Naslednji postanek je bil v Savinjskem gaju, kjer smo si ogledali čudovit park cvetja.
Po ogledu slapa Rinke so najbolj korajžni in tisti z dobrimi nogami odšli na Okrešelj, ki je dobro uro oddaljen od slapa, ostali pa smo se zapodili v kočo, kjer je poleg šal in smeha prišel na vrsto tudi pogovor o tekočih problemih v naši OOZSMS. To je bil tudi namen tega izleta, ker se mladinci med seboj premalo poznamo, saj smo raztreščeni po več delovnih skupinah, posebej še v maloprodaji.
Okoli poldneva smo se odpravili proti planinskemu domu, kjer smo imeli kosilo, nato pa je bil čas rezerviran za zabavo ter po želji posameznikov za ogled bližnje okolice. Približno ob osmih zvečer smo se odpravili proti Ljubljani. Želeli bi se ob tem zapisu zahvaliti M-Turistu za sodelovanje in organizacijo izleta. Vsaki sindikalni ali mladinski organizaciji predlagam, da se ob organizaciji izletov posvetujejo z delavci M-Turista. Ti vas bodo prijazno sprejeli in vam radi pomagali, da bo vaš izlet še lepši.
Semanji vrvež je bil hud že dopoldne, vendar je kasneje hud dež pregnal vse tiste, ki so na Trgu svobode postavili najraznovrst-nejše stojnice.
Veselični prostor, kjer naj bi bila popoldne tudi tombola, je ponujal tisto, kar k takšnim priložnostim sodi: hrano in pijačo. - Klobase, meso na žaru, čevapčiče, ražnjiče in drugo je ponujal tudi trži-ški Mercator, a tudi njim jo je zagodel dež.
Tudi v prodajalnah, ki so kljub nedelji bile odprte (vse ne, seveda!), je bil promet slabši, kot so pričakovali. Na Trgu svobode je bila odprta trgovina z otroško
konfekcijo in perilom, z žensko konfekcijo in čevlji, pred blagovnico pa so postavili stojnico z nekaj tekstilnimi izdelki in gramofonskimi ploščami. Le v pred kratkim odprtem salonu pohištva je bilo nekoliko več obiska.
Škoda, da je prireditev, ki je le enkrat na leto, končala tako. Kriv je bil dež, pa tudi datum. Običajno je bila ta prireditev prvo nedeljo v septembru. Da so jo letos »premaknili« za teden nazaj, pa je »krivo« veslaško prvenstvo na Bledu, pa omejitve v prometu - in tudi konec meseca, ko so žepi seveda bolj ali manj prazni.
► Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa? ^
Jože Starič
Zdravje je naše na j več je bogastvo
Nadaljevanje s 11. strani
imajo neposredno opravek z živili, morajo imeti osnovno znanje o higieni živil in osebni higieni. To znanje osebe pridobijo na posebnih tečajih. Tečaj pa morajo opraviti v šestih mesecih po začetku dela pri živilih.
Stroški tečaja gredo v breme organizacije združenega dela. Vsak posameznik na teh delovnih mestih pa mora skrbeti, da ima dokumentacijo o opravljenem tečaju in izpitu vedno na vpogled inšpekcijskim službam.
Prodaja živil zunaj poslovnih prostorov.
Republiški zakon določa, pod kakšnimi pogoji in kdaj se lahko prodajajo živila zunaj poslovnih prostorov. Prodaja se lahko:
-	na stojnicah, ki niso stalna prodajna mesta;
-	na prireditvenih mestih proslav in podobno.
Prodaja živil zunaj poslovnih prostorov je dovoljena samo, če so zagotovljeni pogoji za higiensko varstvo živil pred škodljivimi vplivi.
Dovoljenje za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov daje občinski upravni organ, pristojen za sanitarno in veterinarsko inšpekcijo. Vsako tako prodajo je treba prijaviti najkasneje 8 dni pred pričetkom prodaje. Prijaviti je treba tudi ime osebe, ki bo odgovorna za izpolnitev pogojev.
Osebe, ki so zaposlene pri takih prodajah, morajo biti zdravstveno pregledane in morajo skrbeti za osebno higieno in higieno prodajnega prostora, opreme in pribora ter da bodo živila zavarovana pred škodljivimi vplivi.
Organi, ki so pristojni za inšpekcijske preglede, opravljajo nadzor nad živili v proizvodnji, v transportu, v prostorih, kjer se živila
shranjujejo in prodajajo. Ce sumijo, da živilo ni neoporečno, imajo pravico, da vzamejo brezplačno vzorec živil za pregled. O odvzetem vzorcu napravijo zapisnik. Če je izvid analize pokazal, da je blago oporečno, stroške analize plača organizacija združenega dela. Ker ti stroški niso majhni, je še kako važno, da so delavci v prodajalnah res budni nad kvaliteto blaga.
Če je blago, za katerega je predpisana deklaracija, brez deklaracije ali je ta nepopolna, organ inšpekcije odredi, da se blago izloči iz prodaje toliko časa, dokler pomanjkljivost ni odpravljena. Kadar ugotovi organ, pristojen za inšpekcijo, da je oporečnost živil tako očitna, da o tem ni nobenega dvoma, jih lahko vzame iz prometa, prepove promet ali vsako razpolaganje, odredi njihovo uničenje ali jih sam uniči. Če lastnik uničenega živila zahteva, da se vzorec tega blaga da v analizo, mora organ inšpekcijske službe to upoštevati. Stroške uničenega oporečnega blaga nosi organizacija združenega dela. Če organ, pristojen za inšpekcijo, ugotovi, da imajo objekti, prostori, naprave, oprema ali pribor, ki so namenjeni ali pa se uporabljajo pri proizvodnji ali prometu živil, pomanjkljivost, ki neugodno vpliva na njihovo higiensko' neoporečnost, odredi, da se morajo v določenem času odpraviti.
Če se pomanjkljivosti ne odpravijo v določenem času, prepove organ, pristojen za inšpekcijo, uporabo objektov, prostorov, naprav, oprave, opreme ali pribora toliko časa, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
V hujših primerih, če je nastala nevarnost za zdravje ljudi, pa lahko organ, pristojen za inšpekcijo, odredi prepoved uporabe že naštetih objektov, prostorov in dru-
gega. Ta prepoved velja toliko časa, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
Navedel sem nekatera določila z obrazložitvijo in naj mi bralci oprostijo, če ni bilo zajeto vse, kar prinašata oba zakona, tako zvezni kot republiški. Ta dva zakona prinašata tudi določili, ki zavezujeta v svojih členih tudi proizvodnjo, v katere področje pa nisem posegal. Rad bi prodajnemu kadru v trgovini nudil tisto, kar ta mora vedeti pri svojem delu, da bo inšpekcijska služba imela v prodajalnah Mercatorja čim manj dela, potrošnik pa bo vedel, da se pri Mercatorju dobi samo kvalitetno blago.
Če tega ne bo, navajam še določila, ki niso prijetna za gospodarsko organizacijo in odgovorne delavce v trgovini.
Ta določila so:
A) po zveznem zakonu:
Z denarno kaznijo od 50.000 do
500.000	dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo, uvozom ali prometom živil ali predmetov splošne rabe:
-	če da v promet živila ali predmete splošne rabe, ki niso higiensko neoporečni, ali če proizvode živila oziroma predmete splošne rabe iz surovin, ki niso higiensko neoporečni;
-	če da v promet živila ali predmete splošne rabe, ki jim je potekel rok uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji;
- če uporabi za pakiranje živil ali predmetov splošne rabe material, ki neugodno vpliva na sestavo ali na druge lastnosti živil in predmetov splošne rabe.
Z denarno kaznijo od 5.000 do
10.000	dinarjev se kaznuje za navedene delikte tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela.
Z denarno kaznijo od 20.000 di-
narjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, ki se ukvarja s poslom, ki je že naveden:
- če da v promet živilo, katerega biološka vrednost je zmanjšana zaradi tega, ker ne vsebuje toliko hranljivih sestavin, kot jih določajo predpisi o njegovi kakovosti;
-	če da v promet nedeklarirano oziroma nepravilno ali nepopolno deklarirano živilo ali predmet splošne rabe, ki mora biti, preden se da v promet, deklariran;
-	če deklarira zdravilno lastnost živil ali predmetov splošne rabe, kakor tudi če jih reklamira kako drugače, v nasprotju s predpisanimi pogoji;
-	če deklarira alkoholne pijače ali tobačne izdelke po sredstvih javnega obveščanja;
-	če ravna v nasprotju z odločbo, s katero je odrejen kakšen ukrep zavarovanja glede uvoza, dajanja v promet, razpolaganja ali uničenja živil oziroma predmetov splošne rabe.
Z denarno kaznijo od 2.000 do
6.000	dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do
50.000	din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki se ukvarja z uvozom ali prometom živil ali predmetov splošne rabe:
-	če ne da organu, ki je pristojen za zdravstveno nadzorstvo, brezplačno na razpolago potrebnih količin živil, predmetov splošne rabe ali surovin, da vzame vzorce.
Z denarno kaznijo od 2.000 do
5.000	din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki se ukvarja z uvozom ali prometom živil ali predmetov splošne rabe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
B) po republiškem zakonu:
Z denarno kaznijo od 5.000 do
40.000	dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega de-
la, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil:
-	če opravlja proizvodnja ali promet živil v prostorih, v katerih je to prepovedano;
-	če zaposli v proizvodnji ali prometu živil osebo, ki po tem zakonu ne sme biti zaposlena.
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela.
Z denarno kaznijo od 2.000 do
10.000	dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki se ukvarja z že navedenim poslom:
-	če ne poskrbi za delovne obleke, obutve in druga zaščitna sredstva za osebe, ki so na svojih delovnih mestih neposredno v dotiku z živili;
-	če ne vodi evidence o zdravstvenih pregledih zaposlenih oseb pri živilih;
-	če ne poskrbi, da bi osebe, ki so zaposlene pri proizvodnji in prometu živil, opravile tečaje osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni;
-	če prodaja živila zunaj poslovnega prostora brez dovoljenja občinskega upravnega organa.
Za prekršek je kazen na dogovorno osebo podjetja 2.000 din. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki je neposredno zaposlena v proizvodnji ali prometu z živili ali pri gostinskih storitvah, če krši osnovna pravila higiene pri delu z živili ali ravna z živili tako, da obstaja možnost onesnaženja.
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki opravlja gostinske storitve, in osebe, ki so zaposlene neposredno v proizvodnji in prometu z živili, če kršijo osnovna pravila higiene pri delu z živili, osebne snažnosti, delovne obleke, delovnih in stranskih prostorov, priprav, opreme in pribora za delo in opravljanja storitev.
Pristojni inšpektor na mestu samem izterja kazen za prekršek iz navedenega odstavka od tistih, ki jih zaloti pri prekršku.
(Se nadaljuje)
Repertoar osrednjih ljubljanskih gledališč in slovenske filharmonije za sezono 1979/80
Vrata v kulturne hrame so se odprla...
Septembra se začne sezona v gledališčih in filharmoniji. Ta zapis, ki bo na kratko predstavil spored nekaterih gledališč in filharmonije v Ljubljani, naj bo hkrati dramilo in povabilo za obisk predstav. Ko bo ta številka »Mercatorja« izšla, bo sicer že prepozno za vpis rednih abonmajev, vendar bodo marsikje vpisovali abonente (tudi kolektive) še naknadno, posamičen ogled predstav pa je tako ali tako mogoč skozi vse leto.
Mestno gledališče ljubljansko
Programsko izhodišče tega gledališča v letošnji sezoni je, soočati se s sedanjostjo in pri tem ničesar prikrivati. Tak bi bil, kratko rečeno, skupni imenovalec naslednjih predstav.
Najprej sta tu dve izvirni slovenski odrski besedili in sicer Matjaža Kmecla »Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikdar več«
ter Andreja Hienga »Slavolok«. Mestno gledališče bo v tej sezoni uprizorilo še dramo sodobnega hrvaškega pisatelja Iva Brešana »Smrt predsednika hišnega sveta«, potem dramo sodobnega nemškega dramatika Franza Xa-verja Krdteza »Meierjevi«, Friedricha Schillerja »Kovarstvo in ljubezen« ter nazadnje še »Zaprta vrata« francoskega misleca, dramatika in pisatelja Jeana Paula Sartra.
Ljubljanska Drama
bo v letošnji sezoni pripravila kar trinajst premier, med njimi bo pet slovenskih odrskih besedil: na velikem odru komedijo Ferda Kozaka »Profesor Klepec« in poetično dramo Daneta Zajca » Voranc«, v Mali drami pa Dimitrija Rupla dramo »Mrzli viharji, jezne domačije, Petra Božiča zadnje odrsko besedilo »Komisar Križ« in pozabljeni tekst Antona Aškerca »Izmajlov«.
Med sodobnimi tujimi avtorji, katerih drame bodo doživele premiero v ljubljanski drami, so kar trije nemški: Volker Brauns »Tinko«, Franz Xaver Krotz z »Odstrelom« in HeinerMuller s predstavo »Stroj Hamlet«, razen njih pa bodo igrali še Mihaila Bulgakova »Moliere« in »Izdajstvo« Harolda Pinterja.
Repertoar bodo dopolnili še trije klasični teksti evropskega gledališča. To so Aishilov » Uklonjeni Prometej«, Shakespearov »Milo za drago« in Goldonijev »Sluga dveh gospodov«.
Značilnost letošnjega sporeda je vrsta tekstov, ki se ukvarjajo s problemom oblasti, torej sodobna in odmevna tematika, saj živimo v času, ko je dogovarjanje med ljudmi postalo nadvse pomembno. Druga značilnost je nekaj izrazito dramskih besedil ter nov pristop do njih tako v režiji kot igri. Skratka, pestra in zanimiva, morda celo razburljiva sezona.
Opera in balet SNG
Tu bodo na sporedu opere Slavka Osterca »Saloma«, ki je veljala za izgubljeno, a so jo pred kratkim našli, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki bo začel sezono, Offenbac-hove »Hoffmannove pripovedke«, Verdijeva »Moč usode«, Bartoka »Grad vojvode Sinjebradca« ter Handlov »Orlando«.
Balet bo predstavil dve novi uprizoritvi in sicer Prokofjevo »Pepelko« ter »Abraxasa« Wer-nerja Egka, ki je najbolj izvajano nemško delo.
Povejmo še nekaj o tednu slovenske opere. Letos mineva 200 let od uprizoritve prve slovenske opere, Zupanovega »Belina«, ki žal ni ohranjena in je zato ne bo moč uprizoriti. Zato pa bo ob jubileju ljubljanska opera skupaj z mariborsko uprizorila štiri slovenska operna dela: »Gorenjskega slavčka«, »Ekvinokcij«, »Slovo od mladosti« in »Cortesovo vrnitev«, morda pa tudi trilogijo Osterčevih minutnih oper.
V Operi bo tekom sezone tudi vrsta ponovitev uspelih predstav iz prejšnjih let, od Verdija, Puccinija do Čajkovskega.
Slovenska filharmonija
Za letošnjo sezono ponuja štiri različne abonmaje, označene po barvah. Rdeči se odlikuje po raznolikosti nastopajočih koncertnih
Že nekaj let je, kar kulturne (gledališke) hiše ne sodelujejo le s posameznimi občani, ampak tudi z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov v delovnih organizacijah. Omogočajo jim odkup celotnih predstav s posebnim popustom, nakup abonmajskih vstopnic, ki so tudi cenejše kot običajne in nakup takoimenova-nih »conto« vstopnic. Ta »conto« sistem je pravzaprav še najbolj gibljiva oblika medsebojnega sodelovanja. Tozd ali delovna organizacija se v mejah svoje finančne zmogljivosti odloči za določen znesek, ki ga bo namenila za ogled predstav in potem skozi vso sezono koristi vstopnice po enotnih, znižanih cenah, ne glede na kvaliteto sedeža.
Izvršilni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov sozda Mercator naj na svojih sejah določijo znesek, ki ga bodo namenili za nakup vstopnic. Potem vsaka delovna organizacija ali tozd rabita le še posrednika med njo in gledališko hišo, ki bo svojo delovno sredino obveščal o predstavah in sodelavcem z vstopnicami tudi omogočil ogled teh predstav.
Alenka Malenšek
Opera SNG
instrumentov, modri bo segel v glasbeno zakladnico 20. stoletja, za protiutež pa si je izbral še sveženj Beethovnovih del, rumenemu tvori os glasbena literatura 19. stoletja (Mozart, Schumann, Chopin, Bertok, Sibelius itd.), v zelenemu pa bo simfonični orkester RTV Ljubljana predstavil najrazličnejša domača in tuja dela.
To je karseda skromen oris repertoarjev osrednjih kulturnih ljubljanskih hiš. Zavestno smo iz-
pustili kup drugih gledaliških hiš (Mladinsko gledališče, Šentjakobsko gledališče itd.), galerij in podobnih ustanov, o katerih bomo več lahko pisali v naslednjih številkah. Ker je težko biti na več mestih hkrati, ob tej priliki tudi naprošamo bralce, da nam o kulturnih dogodkih iz drugih krajev Slovenije sporočijo kar sami v obliki takšnega ali drugačnega zapisa, kritike, pohvale itd.
Rozman Jože
Rekreatorjev nasvet
K.o tekmovanje prične...
Organizator tekmovanja običajno uredi takoimenovano »informativno pisarno«, kjer vodja tekmovalne ekipe dvigne potrebno število bonov, nalepk, programov, značk, razporedov in drugega materiala. Vsakemu tekmovalcu pripada le en komplet, zato bodite pošteni! Ne le, da vzamete le toliko kompletov kot je pripravljenih, vzemite jih le za tiste tekmovalce, ki so zares tudi prišli. Včasih se namreč zgodi, da nekdo na tekmo pripelje več rezerv, pa tistemu, ki je dejansko tekmoval, ne more dati niti značke za spomin. Če želite propagandni material pokloniti tudi ljudem, ki niso tekmovali, posebej zaprosite organizatorja in ne delajte zmede v informacijski pisarni.
Tekmovalci naj vas počakajo skupaj, na dogovorjenem mestu, da jim razdelite materijal. Če imate skupne drese, naj jih oblečejo pred svečanim defilejem, po defileju pa se ponovno zberite. Vsaki skupini podčrtajte ali napišite podatke o njihovi panogi in določite prostor, kjer se bodo športniki zadrževali, kadar ne bodo tekmovali. Že pred tekmovanji naj vsi vedo, kje in kdaj se boste zbrali za odhod. Če bo priložnost in bo vzdušje drugače naneslo, se še vedno lahko premislite in spremenite dogovor. Vodja tekmovalcev je tisti, ki lahko spreminja odločitve in daje pojasnila, ki zadevajo vse, sicer pa pustimo tekmovalcem presojo glede taktike. S tem bomo dosegli dvoje: svoje delo bodo opravili odgovorneje, spodrsljaj pa bodo znali razložiti in pretehtati za v prihodnje.
Že tako nas bo bolela glava od nenehnih spraševanj, kajti med tekmo se dogaja vse mogoče. Čeprav je težko, mora vodja doseči, da se prav vsi tekmovalci počutijo kot enakovreden del celotne ekipe in edino ekipni uspeh nekaj šteje. To vzdušje pa lahko dosežemo le s stalno prisotnostjo na tekmovališčih. Vodja naj bo vedno tam, kjer so odločilni boji (na tisto neumno »slavnostno kosilo« pa pošljite kakega navijača oz. zastopnika, če se niste že prej pomenili, kdo bo zastopal vašo organizacijo).
Kmalu boste videli, da individualizem tekmovalcev enostavno izgine. Sami vas bodo poiskali (to pa je možno edinole, če ste vedno »tu nekje«) in vam sporočili, kakšno je stanje pri tej ali oni panogi, ne da bi to posebej zahtevali od njih. Če ne morete sami na kraj prizorišča, zadolžite nekoga, ki je prost. Nalogo bo opravil še bolje, kot bi jo vi - tekmovalno navdušenje ne pozna razlik. In če se boste tega zavedali in dopustili, da bo vsak član ekipe čutil isto, se vam uspeh ne more izmuzniti iz rok!
Sonja Dolinšek, podpredsednica KORŠ
V spomin sodelavki Martini Ajdišek
Globoko presunjeni ob nenadnem udarcu usode, ki je 9. avgusta 1979 iz naše srede iztrgala našo dobro tovarišico, sodelavko in soupravljalko, Martino Ajdišek, smo se 13. avgusta letos zadnjikrat poslovili od nje.
Zahrbtna bolezen je v kratkih dveh mesecih uničila njeno življenje, dolgo niti 38 let.
Martina se je rodila 28. septembra 1941 na Jesenicah, kot najstarejša od šestih otrok. Komaj 17 let stara se je leta 1958 zaposlila pri takratnem podjetju ROG Novo mesto, ki je v letu 1960 prišlo v sestav trgovskega podjetja Standard, ki je v letu 1964 postalo poslovna enota Mercatorja iz Ljubljane.
Ob delu je Martina izredno študirala in končala srednjo ekonomsko šolo in tečaj za strojno knjigo-vodkinjo. Za naporno delo v službi in za študij je potrebovala mnogo vztrajnosti in požrtvovalnosti, ki ji je nikoli ni manjkalo, kljub vsakodnevni vožnji v Novo mesto.
Uveljavila se je tudi kot sindikalna delavka. Dolga leta je bila tajnica sindikalne podružnice. Bila je odlična organizatorka sindikalnih prireditev in izletov. Med drugim je bila predsednica komisije za rekreativno dejavnost in počitničarstvo. Martina je bila večkrat članica delavskega sveta in izvršnega odbora TOZD.
V svoji več kot dvajsetletni delovni dobi v Mercatorju si je nabrala obilico delovnih izkušenj, ki jih je radodarno posredovala tudi drugim. Njeno aktivno in plodno delo ni ostalo neopaženo. Prav letos ji je bilapodeljena zlata značka Mercator. Zal ji v času bolezni ni mogla biti izročena.
Svoje srce je imela za vse, njena dobrota in požrtvovalnost sta jo krepila in dvigovala nad ostale. Nikdar ni bila utrujena, iz njenih ust ni bilo besede ne morem, ne znam; vedno in povsod je znala in vedela stvari postaviti na pravo mesto, vedno smo pri njej iskali pomoči iz položaja, iz katerega sami nismo znali najti rešitve. Vedno je znala svetovati, pomagati, a sama nikoli ni prosila pomoči, nikoli ni nikomur razodela svojih težav, znala jih je sama nositi, znala je potrpeti, zato smo jo vsi tako potrebovali, ker nihče izmed nas ni dosegel njene osebnosti.
Ljuba Sukovič
Lepo aranžirane »terase« M-Agrokombinata z našim cvičkom na vinskem sejmu 79 v Ljubljani.	Foto Mile Bitenc.
Z vinskega sejma
Mile Bitenc
Naš cviček na razstavi GR
O petindvajsetem vinskem sejmu v Ljubljani smo že toliko slišali in brali po časopisih, da tega ne bomo popisovali. Saj je bil prenekateri izmed nas tudi tam in si ogledal razstavo pijač in opreme za sadjarje in vinogradnike in ne vem, kaj še vse, pa tudi pokusil vsaj kozarček te ali one pijače.
Pridelovalci vin so letos na skupnem razstavnem prostoru na zelo domiselen način prikazali svoja vina. »Vinska cesta« je oblikovalca pripeljala tudi v »posavski vinorodni okoliš«, in tam smo med razstavljalci našli tudi prostor našega Agrokombinata iz Krškega.
Na razstavnem prostoru je bilo največ cvička, ki je v prodajalnah in gostinskih lokalih izbran in cenjen. Obiskovalcem je nekaj o njem povedala tudi tabla, na kateri je pisalo tole:
»Rdeča kraljevina zahteva sončne vinogradniške lege in bolj sončna tla. Za gljivične bolezni je
zelo občutljiva. Nizke temperature slabo prenaša. Dobro prenaša povišane vzgojne oblike in srednje dolgo vez. Grozdje zori srednje pozno.
Rdeča kraljevina je pomembna za pridelovanje vin svetlo rdeče barve oziroma cvička«.
Cviček, pa tudi beli sremičan, ki so ga razstavljali, so ponujali tudi na degustaciji. Tisti, ki so ga poskusili, so ga sicer pohvalili, niso pa bili preveč zadovoljni, ko so za pol decihtra vina morali odšteti kar šest dinarjev.
In še nekaj: na razstavi smo opazili tudi novost. To je lična kartonska embalaža za 3 steklenice vina.
Prešernova družba vabi
Knjižni dar leta
Prešernov koledar 1980
bo kot osrednja knjiga letne zbirke tokrat še posebno zanimiv, tako da boste zanesljivo večkrat pogledali vanj. Nedvomno si boste z veseljem prebrali tudi katerega od zanimivih člankov z raznih področij in si osvežili spomin ali se poučili glede te ali one stvari, ki bo ravno takrat ponovno pomembna ali kako drugače v središču pozornosti. Odprli ga boste tudi takrat, kadar boste potrebovali podatek te ali one vrste, pa tudi da si preberete prijetno, hudomušno ali bridko črtico ali pesem katerega od naših pisateljev, ki so tokrat posebej za Prešernov koledar napisali svoje vrstice in stihe. Kot vsako leto bo tudi v Prešernovem koledarju 1980 vrsta drobnih informacij in zanimivosti, knjiga bo velikega formata, obogatena z barvnimi reprodukcijami enega od najpomembnejših slovenskih slikarjev in tudi drugače izdatno ilustrirana, obsegala pa bo okrog 200 strani.
Juro Kislinger
Debele zgodbe Petra Fuleža
Satira z risbami in slikami Janeza Vidica
Če v naših knjigarnah česa ni ali .pa skoraj da ni, potem ni v teh naših knjigarnah veselo napisanih strani, takšna - in zaželena - je Kislingerjeva knjiga o našem preprostem človeku in partizanu Petru Fuležu. Zgodbe so take, da povedo o partizanih tisto, kar se rado zamolči. Bili so svojevrstna druščina tovarišev v boju za svoj narod, jezik, domovino in revolucijo po človeški meri. Niso bili niti ovce, niti volkovi v čredi, vedno in predvsem so bili človeški in tovariški do vseh, ki so dajali odpor fašizmu vseh barv.
Josip Jurčič - Janko Kersnik Rokovnjači
Povest
'pričani smo, da nam te privlačne zgodbe dveh naših najbolj romantično pa zanimivo pišočih pisateljev ni treba posebej predstavljati, a jo bodo radi ponovno brali tisti, ki jim je pripoved o rokovnjaškem poglavarju Grogi in njegovi ljubezni do Polonice medtem že nekoliko zbledela v spomi-
nu. Povejmo le, da se zgodba odvija v času, ko so bili našo deželo zasedli Napoleonovi Francozi, da so v njej na prikupen način orisane takratne šege in navade, tako drugače od vsakdanjosti, kakršno poznamo danes. Knjigo je z izvirnimi slikami opremil naš priznani umetnik Maksim Gaspari. Mihailo Lalič Prvi sneg Pripovedovanja
Če zna kdo pri nas človeško ali ljudsko pripovedovati o našem partizanskem času, potem je to črnogorski pripovednik Mihailo Lalič; pripovedi so napisane živo in polnokrvno, kar se kaže tako v človekovi veličini in tragiki kakor tudi v človekovi zmaličenosti. Ti črnogorski partizanski pripovedni biseri bodo izšli pri nas v prevodu pesnika Severina Šalija. Vrtnarjevi spomini Spomini in strokovni zapisi Cirila Jegliča
Letos smo v našo zbirko uvrstili precej nenavadno knjigo, delo našega znanega vrtnarja, krajinarja, ljubitelja in varuha narave. Knjiga daje vpogled v dejavnost, ki je bila v naši deželi do nedavna hudo nerazvita in brez pravega ugleda in cene. Jegličevo pionirsko delo, njegove številne zamisli pa so se uresničile tudi na področju krajinskega in parkovnega oblikovanja. V knjigi bomo srečali tudi mnogo pisateljevih sodobnikov. Na željo uredništva je inž. Jeglič v drugem delu knjige dodal še nekaj poglavij, ki pojasnjujejo jedro njegovih temeljitih strokovnih spoznanj; ta poglavja so torej bolj izrazito praktična.
Romain Rolland Miklavž Breugnon
Roman
Verjetno v vsej svetovni literaturi ni dela, ki bi bilo tako polno prešerne vedrine in možate vere v človeka, kot je to Rollandov »Miklavž Breugnon«. In vendar sama njegova zgodba sploh ni humoristična, ni zabaljivo smešna, nasprotno: dogodki, ki jih opisuje in ki zadevajo življenje njegovih junakov, so često hudo tragični: vojna, lakota, naravne katastrofe, osebne nesreče posameznikov,
smrt ljubljenih tovarišev ali sorodnikov. Toda veličastna osebnost njegovega romana je v duhu, s kakršnim njegovi junaki — predvsem Miklavž Breugnon, pa tudi njegova hči Martina in ne nazadnje, njegova »stara« - sprejemajo te življenjske neprilike; veličina je v zanosnem zaupanju v človeško dobroto, ki mora prej ali slej zmagati, v prvobitno trdoživost in radost-nost življenja kot takega, v neuničljivem upanju, pogumu in preprosti veri.
Zbirka romanov ljudska knjiga 1979
Tudi letošnja knjižna zbirka bo svojim bralcem postregla z bogatim izborom romanov iz svetovne književnosti.
dovinsko fresko iz začetka 13. stoletja, ko je srednji vek dosegel svoj vrh.
John Steinbeck
Sladki četrtek
šaljiva pripoved Pričujoča zgodba je zadnja iz niza nemara najbolj branih knjig Johna Steinbecka, iz pripovedi, ki govore o junakih montereyskega »podzemlja« ali bolje rečeno »roba«, o ljudeh s svojskimi, pa trdnimi in poštenimi moralnimi načeft, o prikupnih posebnežih s svojo filozofijo.
Pascal Laine Čipkarica
ljubezenski roman Glavna oseba te pripovedi je povsem vsakdanje dekle.
Nova knjiga
Misel in delo Edvarda Kardelja
Knjigo z gornjim naslovom je pred nedavnim napisal Franc Šetinc, naročniki redne zbirke Prešernove družbe pa jo bodo prejeli brezplačno.
»Namen knjige, ki sem jo napisal za PD je, da kar se da poljudno, seveda pa ne na škodo tehtnosti vsebine, približa Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Veselilo me bo, če bodo po knjigi segli mladi ljudje ob študiju in delu in če jo bodo z zanimanjem brali tudi starejši, predvsem delavci in kmetje. Rad bi, da bi bila knjiga primerno tolmačenje in napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del, katerih ne more nadomestiti noben, naj si bo še tako obširen, živ in aktualen povzetek«.
Knjiga Misel in delo Edvarda Kardelja obsega nekaj čez 200 strani, lahko pa jo naročijo tudi drugi. Cena v platno vezane knjige v tem primeru znaša 70 dinarjev.
Naročniki bodo prejeli celotno zbirko, vezano v platno na brezlesnem papirju, za ceno 350 din. V zbirki je 6 knjig. Knjige iz te zbirke bodo naročniki prejemali postopoma med letom, vseh 6 knjig pa do konca leta. Naročnino je mogoče plačevati tudi na obroke. Frank Yerby Saracensko bodalo zgodovinski roman Ta privlačni, viteških in drugih dogodivščin polni roman, katerega ozadje predstavljajo resnične okoliščine takratnega časa, naslika pred oči bralca veličastno zgo-
Tako kot je glavna oseba povsem vsakdanje dekle, pa je delo samo napisano na nov, nenavaden, odkrit in pretresljiv način. Avtor Pascal Laine je zanj zasluženo prejel najvišjo francosko nagrado za literaturo - Prix Gon-court za leto 1974.
Maksim Gorki Detinstvo
povest
Človeško in umetniško dragoceno izročilo in nemara najlepše, kar je samorastniški ustvarjalec Maksim Gorki sploh napisal, so verjet-
no njegovi spomini na otroška in mlada leta, povestno oblikovana trilogija DETINSTVO, MED LJUDMI in MOJE UNIVERZE. Med temi tremi je vsekakor najbolj pretresljiva in hkrati najbolj očarljiva prva DETINSTVA. Vicente Blasco Ibanez Mrtvi ukazujejo roman
Roman Mrtvi ukazujejo je stilno pretanjeno, po zgradbi in vsebini pa dinamično in zanimivo delo, saj prikazuje doslej literarno malo znana balearska otoka Mallorco in Ibizo z utripom časa, v katerem je delo nastalo, kjer pa še danes prevladujejo okovja tesnobnih staro-žitnosti.
Derviš Sušič Zalezovalci
psihološko vohunski roman
Bosanki pisatelj Derviš Sušič, ki je znan predvsem kot pisec humorističnih del, se je v romanu Uho-de lotil tematike na povsem drug način. Ta roman (izšel je 1972. leta) se navezuje na klasiko bosanskega pripovedništva, po izbiri teme in po pristopu spominja na Andrica in Selimoviča. Tako kot v Mostu na Drini, tudi v Zalezovalcih poteka dogajanje dolga desetletja, skozi bosansko zgodovino, ob menjavi različnih gospodarjev.
. Sušiča zanima tisto zalezovanje, ki zabada ob najbolj nepričakovanih trenutkih nož v hrbet navidez najboljšemu prijatelju. Delo je napisano v barvitem, koransko mnogopomenskem in poetičnem jezi- ! ku, polnem čudovitih prispodob ; in grozljivih dejstev.
Kako naročite knjige in revijo Prešernove družbe
Prešernova družba ima kot posebna družbena skupnost svoje člane in zaupnike po vseh občinah, večjih krajih, v delovnih in kulturnih organizacijah, po šolah in ustanovah povsod na Slovenskem kot tudi v zamejstvu. Tako lahko vse naše knjižne zbirke in druge publikacije naročite preko naših zaslužnih zaupnikov v vašem kraju. Lahko pa se z naročilom za redno letno zbirko Prešernove družbe, za zbirko »Ljudska knjiga«, za revijo »Obzornik« in posamezne druge publikacije Prešernove družbe obrnete naravnost na naš naslov, bodisi pismeno ali po telefonu.
Prešernova družba 61000 Ljubljana, Opekarska-Bor-setova 27 Telefon: 21-440
Čekovni račun: 50100-678-45127
POSlAOA
hIUcE
X
Aiktoc ” SOC - PESE*
TtrrA
dea-E. -
KOfJ»0A
KE.5TO
V
• TAMJI
RE.KA SlcOT-/ £NC
PR.EB\VAL-KA
sobne
g,or.a
NA
KORjOS-KEM
pREftl-
VAUCC
TRENTE
FRANC. Slikar.
iENSKa
iN£
-z-\J£-XA. RoH u -roisibv
LEPA
VJ^^NA
CVE1-AICA
A^AMkA
Tukh
TV
^PfkE3E>t
Oi-Ek Konec ■bLA<S A
^sor>A3
^RANC • Ke\/olu 6fONAk
TOPLI Ot V
»TALIp/
ROPOVNA
Skup-
Nosr
KAi.
2A»>1Ek.
TROPSKI LEN* VE. c-
kOPAuJl
Otok
°kCopN>o
VOi|Lo
PLos.
HERA
Spcioa-
Ul TEP-
Ah.
Popev-
kar.
Paul.
Ptv.aLAž
... c*
t-uvjg;,
Avstr Al
Skl
HEDVE-
*.« PER.
Mete o.
£oit>»,R.
orodje
NO\/l
6.AD
I2.VOR., okRA,3 .
OUEq
^IDOV
SIMOSkA
Vrt. IGRA
PotrOilc
PfRE^IV.
Etiopide
RlKSKl
‘SRai£’
VARSci-
na
SLOV.
ŽEkJ-lHE

viuc?t>
L-3.PR\ TRDILNtCA
iTO-
^VEP.AVtl
Rimska
Boo
gl-OvEk.
R.CJE.O
K.P.t£
IMJLfE©
VRSTA
PEClV/i.
SOEH .
ZILOC^
LITE{^
R.KA
<4RŠkA
kRAUD X4VAi_|
HE&To
v
»TAum
'102J0O AH- NO-D
Z-UATc? TASoL kc
(OO ,
l^RAEL^
vprašal
IT AH D. ŠTEVNIH.
ST. . Gallen
ORIENT PRAŠE *C TA LASE
OUG,A
OE-VCL
Izid žrebanja nagradne križanke
H »Iliri ja— Vedrog«
Do predpisanega roka smo v uredništvu našega glasila prejeli 322 rešitev nagradne križanke »Ilirija - Vedrog«
Nagrade, ki jih prispeva »Ilirja
-	Vedrog« je žreb namenil sledečim reševalcem:
po 1 komplet sveč:- Hilda Gostinčar, M-Rožnik, Tozd Golovec, Ljubljana
-	Slavka Močnik, M-Velepreskr-ba. Tozd Steklo, Ljubljana
-	Mira Došen, Delovna skupnost SOZD, Centrala
-	Darinka Novak, M-Sadje zelenjava, Ljubljana
-	Ema Pustotnik, M-Rožnik, Tozd Grmada, Ljubljana
po 1 kom »Čisto« Univerzal- Viktor Andrejčič, M-Velepreskrba, Tozd Standard, Novo mesto
-	Vlado Hrs, M-Velepreskrba, Tozd Grosist-Papirno sklad., Zalog
-	Metka Dornik, M-Rožnik, Tozd Preskrba, Tržič
-	Albina Zalar, M-Preskrba, Krško
-	Majda Kren, M-Velepreskrba, Tozd Grosist, Ljubljana
po 1 kom spray Rexona- Magda Horvat, M-Rožnik, DS, Ljubljana
-	Mihela Trošt, M-Rožnik, Tozd Golovec, Ljubljana
-	Nikola Vujičič, M-Pekarna, Grosuplje
-	Milka Starniša, M-Velepreskrba, Tozd Standard, Novo mesto
-	Branka Vehar, M-Rudar, Idrija
po 1 kom Subrina regenerator za lase- Anica Perko, M-MIP, Tozd Zaščita, Kidričevo
-	Andreja Geršič, M-Sadje zelenjava, Ljubljana
-	Silvija Nemec, M-Contal, Ljubljana
-	Nada Mišič, M-Nanos, Tozd Trgovina, Rakek
Poštna številka in kraj:
DO ali TOZD (naslov):
-	Helena Klarič, M-Velepreskrba, Tozd Trgopromet, Kočevje po 1 komplet značk kozmetike Narta- Vanda Ogrizek, M-Nanos, Tozd Izbira, Postojna
-	Judita Leiner, M-Univerzal, Lendava
-	Igor Smolič, M-Velepreskrba, Tozd Trgopromet-Pohištvo, Kočevje
-	Vlasta Lovec, M-Nanos, Tozd Avtomaterial, Koper
-	Viktor Osojnik, M-Hoteli Gost; Tozd Sremič, Krško
•aflLIRUA-VEDROG
LJUBLJANA, n. sol. o.
Značke bomo izžrebanim poslali po pošti, vse druge pa prosimo, da nagrade dvignejo v. Studiu za EP, Ljubljana Breg 22.
Nagradna križanka PIK»Takovo«
Rešitev nagradne križanke PIK Takovo pošljite v ovojnici do 10. 10. 1979 na ttaslov: SOZD Mercator, Studio za EP 61000 Ljubljana, Breg 22.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili 5 nagrad, ki jih prispeva PIK Takovo iz Gornjega Milanovca. Pri žrebanju bomo upoštevli le tiste križanke, ki bodo imele priložen pravilno izpolnjeni kupon in na ovojnici oznako: križanka PIK Takovo.

Spoznavajmo naše dobavitelje • Spoznavajmo naše
Studio za ekonomsko propagando
PIK »Takovo« — Gornji Milanovac
Na naših prodajnih policah je vse več proizvodov, M prihajajo iz poljedelsko - industrijskega kombinata »Takovo« v Gornjem Milanovem
»Takovo« je še mlada delovna 0rganizacija, ki pa je v svojih 17 etih dela in razvoja dosegla veli-j °- Tako danes zaposluje 2.300 de-aveev, ki letno proizvedejo 60.000 °n različnih prehrambenih proiz-vodov.
n n svoiem sestavu ima 11 temelj-,1“ organizacij združenega dela in e!ovno skupnost.
p. kaj pridelujejo in proizv; Q t>seg dela je velik in vklj
Jstvo in industrijska pred , edstavljata osnovno deja j^f^.kinata. Iz lastnih plantE .. Jajo surovine za predel
sok	^rgu 30 P°znani »Ta]
sirupi> marmelade h Voh ^>meniti moramo tudi v0	alkoholnih pijač, pn
dia iV *n destilacijo druge; ’ Krornpirja in žitaric.
žrfan)rn^na^ »Takovo« je zelo p0 V; morda največ med mladimi. pr i remi Eurocrem, pa tudi po svodih konditorske industri-
je; to so različne vrste bonboni, vafli, ratluk in slano pecivo. Vendar to še ni vse, kajti »Takovo« pripravlja tudi različne druge izdelke, ki jih uporabljamo v hospo-dinjstvu.
Za širitev in večanje proizvodnje se kolektiv trudi ves čas od nastanka. Posebej pa je treba poudariti velike napore za investicijsko vlaganje v srednjeročnem obdobju od leta 1976 do 1980. Tako je
že v preteklih treh letih (1976-1978) investicijskega srednjeročnega plana porabljenih več kot 250.000.000 dinarjev. Rezultat tega sta dve novi tovarni: tovarna za proizvodnjo eurocrema in tovarna za predelavo krompirja in proizvodnje vodke. V preteklem letu so rekonstruirali tovarno bonbonov in istočasno razširili proizvodnji
09 'VUKOVO
program ter ga prilagodili vse zahtevnejšemu tržišču.
Na začetku sem omenil, da tudi na naših prodajnih policah najdemo proizvode PIK »Takovo«. V ekonomski propagandi jim z različnimi akcijami pomagamo, da najdejo hitrejšo pot do potrošnika. Tako smo letos kar na treh sejmih (Alpe-Adria v Ljubljani, Gorenjski sejem v Kranju in Kmetijsko-živil-ski sejem v G. Radgoni) na degustacijah obiskovalcem predstavili Baltic vodko, sadne sokove in Eurocrem.
In ob koncu še to: za svoje proizvode je PIK »Takovo« prejel več laskavih priznanj. - M.B.
Paket rezervne hrane
Kadar v trgovini ne bo hrane
Znanstvene ugotovitve kažejo, da so rezerve hrane predvsem v večjih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Prav zaradi tega sta prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije doživlja svoj vrh prav v septembru letos.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestavo paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«.
Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano
7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnim obrokom suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnja-’ ki upoštevah predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-por-cijske. Paket tehta 25 kg. in vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije. Sestavljen je tako, da zadovoljuje dnevno fiziološke potrebe.
Vsebina paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč, ali ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Sestavljale! želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge.
Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa sta Zveza sindikatov in SZDL ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa.
Osnovne organizacije ZS v vsaki TOZD bodo evindentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroke bomo odplačevali kot pri vseh drugih načinih kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način bo potekal preko neposrednega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni.
Namen paketa je predvsem ustvarjanje potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, zato je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
Prehrambeni paket »Danes in jutri 84« bo postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa.
Meljemo samo pri nas kupljeno


Obisk poslovnih partnerjev iz Singapura
V petek, 7. septembra 1979 so obiskali delovno skupnost SOZD Mercator predstavniki podjetja Traco iz Singapura, s katerimi DO M-Contal, TOZD Conimex, sodeluje že vrsto let. S predstavniki sozda Mercator so se pogovarjali o možnosti za ustanovitev skupnega proizvodnega podjetja v Singapuru za proizvodnjo aluminijaste žice. Ustanovitev takega podjetja je v skladu z našimi prizadevanji za prehod od preproste menjave blaga na višje oblike gospodarskega sodelovanja, predvsem s poslovnimi partnerji v neuvrščenih deželah. S tem bi si zagotovili trajnejšo prisotnost na širšem območju dežel Daljnega vzhoda, zlasti dežel
ASEAN (Singapur, Malezija, Indonezija, Filipini, Tajska). Velja pripomniti, da je tozd Conimex že dosedaj opravil pionirsko delo pri izvozu v te dežele, saj je od leta 1975 do sedaj izvozil za 10 milijonov dolarjev elektromotorjev, aluminijevih izdelkov in polizdelkov, orodja, izdelkov iz medenine itd.
S strani Mercatorja so se pogovora udeležili generalni direktor Miran Goslar, pomočnik generalnega direktorja za zunanjo trgovino Jože Stritar, direktor tozda Conimex Ivo Brovč in šef oddelka za izvoz pri tozdu Conimex Peter Gorišek. - Besedilo in foto: Jože Rozman.
Kupci in sodelavci nam pišejo • Kupci in sodelavci
»Mercator« Ljubljana, Splošni sektor
Spoštovani!
Kot stalna in dolgoletna odjemalka v vaši poslovalnici na Eip-provi ulici 19 se vam oglašam s sledečim:
Precej dolgo časa je od tega, ker ste nam odvzeli popoldanski nakup, in to z objavo, da imate premalo uslužbencev oziroma tegov-skega kadra. Vprašujem vas, ali je to opravičljivo in korektno od vas, saj ste ena največjih poslovalnic s prehrambenim blagom. Razumem, da je težko, ako nimate kadra dovolj, vendar morate tudi vi nas gospodinje in pa ostale potrošnike dobro razumeti, ko nimamo niti ene trgovine v bližini, saj vam je znano da je sedaj zaprta tudi Pekarna Center, to je njena poslovalnica na Eipprovi ulici, in si lahko predstavljate, ako moramo popoldan kupovati vse, kar pozabimo kupiti, ali pa česar dopoldan nismo potrebovali, v mestu, saj je tudi vaša poslovalnica na Riharjevi kar precej daleč.
Vljudno naprošam v imenu vseh potrošnikov tukaj in v neposredni bližini vaše poslovalnice, da to čimprej uredite, in prosim da mi na to mojo prošnjo kmalu odgovorite, za kar se vam najlepše zahvaljujem in tovariško pozdravljam.
Košar Marta Ljubljana, Eipprova 13/1
je. Zato smo razmišljali o uvedbi poslovnega časa v poslovalnici na Eipprovi ulici, kajti dosedanji promet delavcem v tej trgovini ni zagotavljal primernih osebnih dohodkov.
Že pred tem nam je za poslovalnico v Eipprovi ulici primanjkovalo delavcev, saj nam ti iz trgovin neprestano odhajajo, tako da tu non-stop delovni čas skoraj ni bil več mogoč.
Pripis uredništva:
Pismo je sicer prišlo na napačen naslov, vendar ga objavljamo, hkrati pa smo prosili direktorja tozda Dolomiti, kamor sodi poslovalnica na Eipprovi ulici, Ludvika Čempo, da nanj odgovori tudi v našem časopisu.
Razumemo, da so se razmere z ukinitvijo pekarne Center poslabšale, vendar mi o ukinitvi pekarne nismo bili obveščeni pravočasno, zato nismo mogli naročiti niti tistega blaga, katerega so potrošniki prej kupovali v pekarni. Njej smo predlagali, da začnemo mi oskrbovati tiste potrošnike, ki so kupovali v pekarni, oni pa naj nam odstopijo svoje delavce, vendar smo na to dobili negativen odgovor.
Vaša poslovanica na Eipprovi že itak nima vedno vsega, kar bi žele- • H, čeprav ni ravno nekaj posebnega, vendar še tega ne moremo kupiti popoldan.
»Z izgradnjo trgovine v Riharjevi ulici se je del potrošnikov usmeril v to trgovino. Zaradi vse večjega izseljevanja iz Trnovega se kupna moč tu počasi zmanjšu-
Če bi nam uspelo dobiti delavcev za trgovine, smo pripravljeni poslovni čas poslovalnice na Eipprovi ulici takoj spremeniti v non-stop delovni čas, vendar za to sedaj ni realnih izgledov.«
Akcija, ki »ni« uspela
Meljemo samo pri nas kupljeno kavo!... Ta napis sveti v vseh večjih Mercatorjevih samopostrežnih trgovinah. Toda jaz imam doma 2 zavojčka kave v zrnu (abc Pomurka) - tisti ki mi je kavo poklonil, pač ni vedel, da kupujem kavo le v Mercatorjevih trgovinah) - in želela sem, da mi jo zmeljejo v eni od trgovin. Ali bodo vrle trgovke tako prijazne, kljub napisu, ki kupcu pojasni stvar? Da, to je bil resnično test prijaznosti in sedem trgovin, kolikor sem jih obiskala, je vljudno ustreglo moji prošnji.
Pravim, ustregle, ali bolje rečeno, bi mi ustregle, kajti že v prvih dveh trgovinah so mi zmleli oba zavojčka, v ostalih samopostrežbah pa smo »mleli« le prijaznost, kajti kavice v zrnu mi je zmanjkalo, in tudi denarja zanjo.
Bodite še vi tako prijazni (kdo danes ne bi hotel biti prijazen, če ga ljubko etikirate s tem pridevnikom) in preberite, kako smo mleli kavo in prijaznost Mercatorja.
Majhna trgovina na Rimski cesti 21 - Sadje zelenjava, daje vtis dobre založenosti že po izložbi sedeč. V njej streže črnolasa tovarišica, ki prijazno kramlja s strankami in s starejšim gospodom, ki bi rad izvedel, koliko pešk ima črno grozdje. Potrpežljivost prodajalke je osupljiva. Majhen prostor, založen z artikli, diha temačnost in obenem toplino starih trgovinic na deželi. Iščem aparat za mletje kave. Tu je, le na dan z besedo moram. »Bi bili tako prijazni in mi zmleli kavo? Dobila sem jo v dar in bi želela...« »Da, bom«, je odgovorila in pohitela z delom. In zaradi prijetnega občutka, ki se mi je porodil v tej trgovini, sem kupila še mleko, čeprav sem ga vlačila s seboj še po vseh trgovinah. V taki trgovini bi človek kupil še marsikaj.
Trgovinica z mešanim blagom na vogalu Trga francoske revolucije 3, nudi vse, (tudi številne napise po stenah, oziroma prepovedi -da se v trgovini ne pije in ne vodi vanjo psov... napisa, da se v trgovini ne krade ni bilo, začuda). Napisa, da kave ne meljejo, ni bilo. Obe prodajalki sta imeli veliko dela, vendar je bila ena izmed njiju tako prijazna in mi zmlela kavo. Tako močno sem se zahvaljevala, da sta me kar malce začudeno gledali, misleč, tej mladenki pa ni potrebno veliko, da bi bila navdušena. Pač, všeč mi je bilo, da je uspelo... Meni? Ne, pač, pa njima, ki sta bili tako prijazni. Ali bo to akcija, ki bo propadla?
Veliki »M« označuje trgovino na Bregu 22. Nekaj vrat dalje kraljuje propagandni studio organizacije. Z optimističnimi občutki sem stopila v to izbranko za test prijaznosti. Optimizem je bil upravičen. Tovarišica, ki je stregla, je bila videti stroga in njenim očem ni ničesar ušlo. Stranko je pozdravila že na pragu trgovine in jo vzpodbudila. Moje zvedavo ogledovanje je opazila in me z očmi merila ves čas, ko je stregla drugo stranko. Polotil se me je nemir in sem hotela najprej nekaj kupiti, da bi opravičila svojo prisotnost, potem pa sem izrekla prošnjo, obarvano s tonom, da globoko verujem v to, da mi bo ustregla, ker to uslugo zares potrebujem. »Če je kavica suha, jo bom zmlela«, je izjavila.

MB
meljejo kave, ki ni kupljena pri njih. Pa vendar, ali so tako prijazni? So! Tovarišico pri blagajni sem zmotila pri računanju - nekaj časa je premišljevala in - pokimala.
Tudi velika trgovina na Jeranovi 24 je samopostrežnica in pol* Tovarišica pri blagajni me je vprašala, koliko kave bi želela zmleti. Tudi kilogram kave bi mi bili zmleli, zakaj pa ne, le da je suha!
Trgovina v Dravljah, na Sojerjevi ulici, bi mi zmlela pol kilograma
kave, saj pri aparatu streže učenka, ki rada ustreže kupcu.
Mimo samopostrežne trgovine, pravkar odprte in lepe, v Draveljski gmajni, preprosto ne morete, da o njenem bifeju ne govorimo. Prav v njem vidite, po številnih nalepkah in reklamnih napisih, da je Mercatorjeva, in je pravo ravnotežje trgovskemu prostoru, po opremi in vsebini. Tovarišica pri blagajni me je vprašala, kakšno kavo sem prinesla mlet - in če je suha. Da, in zmleli bi mi jo.
V vseh trgovinah Mercatorja, ki sem jih obiskala, bi mi bili pripravljeni zmleti toliko kave, kolikor zavojčkov zrnate bi premogel moj žep. Na kraju nisem bila več niti presenečena ob njihovi prijaznosti. Trgovke Mercatorja so me kar razvadile - ali pa je bila vljudnost na moji strani tisto, čemur

Simpatična tovarišica je gotovo mislila, da sem se v času pomanjkanja kave založila z večjo količino nezmlete kave in da imam zdaj težave. Dala mi je še nasvet, kako naj jo posušim, in moje zadovoljstvo je bilo popolno.
In kako je s prijaznostjo v novih Mercatorjevih samopostrežnih trgovinah?
Trgovina na Riharjevi 26 v Trnovem je v stilu celotnega objekta. Na steni je običajni napis, da ne
Tudi naši brigadirji
Na Mali planini nad Kamnikom je bila 26. avgusta osrednja proslava ob 60-letnici SKOJ, ki so se je udeležili mladi iz vse Slovenije. Pred 40-timi leti so se tu zbrali delegati Slovenije, Hrvatske, Črne Gore in Srbije na peti državni konferenci SKOJ pod vodstvom legendarnega sekretarja Iva-Lole Ribarja. Pomembnost te konference je v tem, da se je z njo končalo obdobje reorganizacije SKOJ, ki je postal množična revolucionarna organizacija jugoslovanske mladine.
Slavnostni govornik na proslavi 60-letnice SKOJ, je bil predsednik RK ZSMS Boris Bavdek.
Na srečanju je bilo prisotnih več kot petsto brigadirjev z vseh desetih republiških in zveznih akcij, ki so potekale v SR Sloveniji. Med njimi so bili tudi brigadirji naše brigade	Stevo Došenovič
se niso mogle ustavljati? Ali ni morebiti prav vljudnost potrošnika do trgovk morala zgodbe v tej akciji, ki je »propadla« - ki je hotela dokazati, da se danes držimo le še pisanih standardov in minimuma kvalitete v medsebojnem sporazumevanju?
Kajpada moj zapis ni povabilo tistim, ki kupijo kavo v Avstriji ali v Trstu, naj se odpravijo mlet v Mercator. Prav je, da imajo trgovine ta napis in da ga tudi upoštevajo. Toda prijazna beseda in prisrčen nastop najdeta mesto v Mercatorjevih trgovinah. Prijaznosti ni moč kupiti, če je sami ne nudimo-Test prijaznosti so obiskane trgovine opravile odlično.
Katjuša Badovinac
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon 21-488) -Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk CGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo ______________ brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.600 izvodov.
iv/lereator_______________________________________________________________________________________________________
a