iskala fitk da« ma pooedeijka Nacotaina naia meseioo Lit 18.-% a inozemstvo vključno % »Ponedeliskun J» crom« Lil 96.50. ravtuicvo > Ljubljana, Pocanijeva ulica J. elefoo U. »-22. 31-23. »1-24 Inseratiu oddelek : Liubliana. Pucciniieva ulica 5 — I elefoo h. 31-25, 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 lzktiulno zastopstvo ca oglase 12 Italiie io inozemstvo : UPI S. A_, MILANO Računi : za Ljubljansko potranno pn poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije Servino Contis Con. Post. No U-3118 Kmetijska zbornica Erbitterte Kämpfe im Mittelabschnitt der Ostfront Naredha šefa Pokrajinske uprave o ustanovitvi Kmetijske zbornice za Ljubljansko pokrajino je bila sprejeta od vse Javnosti z velikim zadovoljstvom, saj danes pač ni nikogar več, ki se ne bi zavedal bitnega pomena zdravega kmečkega sloja za ves narod. Omenjena naredita, ki smo jo objavili v sobotni številki, prepričljivo dokazuje, kako tudi oblast v polni meri uvažuje to-njegovo odločujočo vlogo in mu hoče zato pripomoči do čim večje okrepitve. Uredba o ustanovitvi Kmetijske zbornice je obenem zasluženo priznanje našemu kmečkemu ljudstvu, ki se je po svoji lastni pobudi prvo dvignilo na obrambo domovine pred uničujočim tolovajskim početjem komunizma. Možje in fanti iz naših vasi so v samoobrambi posegli po orožju ter so s tem udarili temelje za vseobči narodni odpor proti komunizmu, temu najhujšemu sovražniku sloves tva ter njegove duhovne in gmota» omike. Z novim okvirnim zakonom, ki je dovolj širok, da bo v njem našla prostora ureditev vseh kmetijskih zadev — tudi onih, ki se bodo izkazale za potrebne šele ob praktični izvedbi na terenu — se ustvarja zgledna organska povezanost med kmetom in javno upravo. Odpadle bodo nekdaj več ali manj upravičene pritožbe, da se kmetijske zadeve često rešujejo po nekaki uradni šabloni, ki ne vodi računa o resničnih polre-Lah kmetijstva in kmeta. Oni del javne uprave, ki mu je poverjena skrb za interese kmetijstva, bo poslej v neprestanem življenjskem st.ku s kmetijstvom samim. Or. gaiii ac.ja zbornice je urejena tako sine ti no, da bosta kmetovalec in oblastvo vedno v stiku drug z drugim ter besta lahko drug drugemu dajala potrebne pobude za čim uspešnejše reševanje kmetijskih vprašanj, splošnih in takih, ki jih bo potisnila v ospredje šele praktična po treba. V tem je tudi velik napredek glede vloge Kmetijske zbornice V' primeri s Kmetijsko zborn co, karšno smo imeli nekaj let pred sedanjo vojno. Ta je bila le posvetovalni organ oblasti in se zato ni mogla uspešno uveljavljati v korist kmetijstva. Delokrog nove zbornice pa je mnogo širši ter bo zato tudi njeno delo lai-ko mnogo usiješr.cj^e. Z organizacijo zborničnega urada, njegovih 12 oddelkov, sosveta, podeželskih izpostav zbornice ter z ustvaritvijo okrajnih in občinskih poverjeništev je zajamčena enotnost dela brez raznih trenj, k, so b la sicer tudi pri najboljši volji sk ro neizogibna zaradi različnih pogledov krajevnih interesov in oblasti, ki je morala paziti na vseobčo korist. Z novo podrobno organizacijo se bo gotovo posrečilo, da se bodo včasih različna stremljenja krajevnega značaja medsebojno priredila v dobro soglasje, zbornica sama pa jih bo znala vključiti v okvir celotnega harmoničnega prizadevanja. Posebnega priznanja zasluži okoliščina, da je nova naredba močno razširila krog članov Kmetijske zbornice, ko je vključila vanj vse delodajalce in delojemalce, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, «lasti tudi vse kmetove družinske člane, čeprav nc gospodarijo samostojno. Tako se bo močno razširilo neposredno zanimanje za kmetijske zadeve, razširil pa se je tudi krog onih, ki lahko prispevajo s sodelovanjem in s koristno pobudo k dobremu delovanju zbornice. Če kdo, potem gotovo naš kmet v polni meri zasluži prvenstveno pozornost in največjo podporo, ki mn jo nudi javna uprava in katerih dokaz je tudi ustanovitev Kmetijske zbornice. Največ je pripomogel k prekrižan ju temnih komunističnih načrtov in največ škode je utrpel v svojem odporu proti njim. Zato pozdravljajo ustanovitev Kmetijske zbornice tudi vsi nekmečki sloji in ji žele kar največ usoehi pri njenem delu v korist kmetijstva in s tem v korist vsega naroda. A. K. vzhodnega bojišča Fuhrerjev glavni stan, 18. marca. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Pri Kerčn so ostali tudi včeraj sovražnikovi napadi brez uspeha. Ob spodnjem ukrajinskem Bugu so se izjalovili ponovni poizkusi močnih sovjetskih sil, da bi vdrle v naša predmost-ja. VViirttemberško-badenska 335. pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja Basta, ki je bila v teku odmikal-nega pokreta mimogrede odrezana od svojih zvez, se je pridružila našim glavnim silam, potem ko je odbila več sovražnikovih napadov ter vzela s seboj vse ranjence in številne jetnike. Zapadno od srednjega Buga je uspelo močnim boljševiškim silam dobiti nekaj ozemlja. Med Proskurovom in Tarnopo-lom je bilo uničenih v trdih napadalnih in obrambnih bojih 20 sovražnikovih oklopnikov. Pri tem so sklenile oklopne sile vojske v sodelovanju oddelkov SS v zamaha polnem sunku prekinitev v bojni črti. Na področju Kremenec—Kovel so ogorčene borbe še v teku. V severnem odseku vzhodnega bojišča je ponovno oživelo bojno delovanje. Se-vernozapadno od Nevelja, južnovzhodno od Ostrova, severno od Pskova, kakor tudi na bojišču pri Narvi so bili močni sovjetski napadi, ki so jih podpirali številni oklopniki, po zapahnjenju nekaterih vdorov, odbiti; 82 sovražnikovih oklopnikov je bilo uničenih. V teh bojih se je posebno odlikovala 6. četa vzhodno-pruskega grenadirskega polka 3 pod vodstvom narednika Kutsch-kau-a s posebno hrabrostjo. Na morskem področju pri Vardoeju je napadel oddelek sovjetskih bombnih in torpednih letal trikrat brezuspešno neko nemško spremljavo. Izmed približno 60 napadajo-čih sovražnikovih letal je bilo 37 letal sestreljenih v letalskih bitkah, 7 pa z ladijskim protiletalskim topništvom. Sprem- vožnjo. Z nettunskega predmestja javljajo le krajevne boje. Na južnem bojišču se nadaljuje težka borba v središču Cassina z nezmanjšano silovitostjo. Kolodvor Cassino je bil po težki borbi izgubljen. Med razvalinami so še ogorčeni boji. Sovražnikov oddelek bombnikov je priletel v opoldanskih urah 17. marca ob meglenem vremenu nad področje Donave ter odvrgel na slepo srečo raztreseno bombe na področje Dunaja. Škoda in izgube so malenkostne. Nad Vzhodno marko in italijanskim ozemljem je bilo pod težavnimi obrambnimi pogoji sestreljenih 9 sovražnikovih letal. Nekaj britanskih motilnih letal je odvrglo v pretekli noči bombe na rensko-westfalsko področje. Nemška letala so napadla v večernih urah 17. marca posamezne cilje v Londonu. Finsko vojno poročilo Helsinki, 18. marca. Današnje finsko vojno poročilo se glasi: V zapadnem odseku Karelijske ožine je bil odbit napad sovražnikovega udarnega oddelka, ki ga je podpiral močan topniški ogenj. Na vzhodnem delu Aunuške ožine jt bila odbita napadajoča sovražnikova četa. V srednjem delu Oneškega jezeTa je bil pregnan manjši sovražnikov oddelek, ki se je preko ledu približal našim postojankam. Pri bitki, ki je bila omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu na južni obali jezera" Seisjaervi, so naše čete odbile 300 mož broječ sovražnikov oddelek, ki je napadel neko naše oporišče. Sovražnik je izgubil 82 vojakov, večje število ujetn kov jn številni vojni material. Lastne izgube so bile malenkostne. Z ostalih bojišč ne javljajo nič novega. Roparski nameni mogotcev v Kremi jn »Mrtva« kominterna kot sredstvo pritiska Bukarešta 17. marca. Beneševe izjave .• Reškemu tisku, da Stalin ne namerava . tanoviti panslovanske zveze pod sovjet-im vodstvom, označuje »Evenimentul« kot krivanje sovjetske želje po ropu ln kot gitacijsko frazo, ki ne bo naletela v ncu eni sovjetsld sosedi na niti najmanjši odmev. To se je zgodilo na Finskem, kjer iso niti s korakom oškodovali svoje časti in to se bo zgodilo tudi v vsaki drugi • iržavi, ki se bori za obrambo svojega nacionalnega življenja. Mnenje, da kominterna ni razpuščena, se sedaj popolnoma potrjuje. Sovjeti se poslužujejo zavezniškega tiska, da bi na ta način pripravili sosedne narode, da bi lz-st c pili iz vojne, in da bi nato tem državam r.roz vsakega angloameriškega vmešavanja ;-iekovali svoj red ter tako dobili prostor, bi jim na severu omogočal izhod na At-ntik, na jugu pa v Sredozemlje. »Vidimo, a je politika rokavic, ki jo vodita London - Washington preti Moskvi«, zaključuje list voj članek, »popolnoma neučinkovita proti metodam, ki jih uporablja Mcskva.« Ukrajinska republika zahteva poljsko ozemlje Stockholm, 17. marca. Reuterjev dopis-r.ik Harold King javlja iz Moskve, da je krajinska vlada razširila svoje ozemelj-ke zahteve preko Curzonove črte. Te zahteve je na seji ukrajinskega vrhovnega sveta dne 1. marca v Kijevu objavil Nikita Krušev, predsednik sveta ukrajinskih ljudskih komisarjev. , Dogaja se prav to, kar so napovedovali, ko so v Moskvi izvedli svojo tako zvano ustavno reformo. Prej je Moskva zahtevala poljsko ozemlje, sedaj ga zahtevajo »samostojne« republike, že nekaj tednov po slepilnem manevru se je pokazala nova režija. Sedaj ne govori več Stalin, temveč Nikita Krušev. Lahko bi bil tudi kdo drugi, ime ne pove ničesar, važno je le, da se pojavljajo boljševiške zahteve v prikriti obliki in v obrokih. Ta taktika, ki predstavlja nekoliko finejšo metodo stare politike Krem-1 ja, spada povsem v skupno sliko, ki smo jo podali o ciljih navidezne demokracije in o zanesljivosti sovjetskih predlogov. Boljibvišld svetohlind na poti v London Stockholm, 17. marca. Londonski dopis-»Svenska Morgesibladeta« je zvedel, da je v Moskvi pripravljena delegacija »pravoslavne cerkve«, ki namerava odpotovati v Anglijo. Za Veliko noč bo uradni gost anglikanske cerkve v Londonu in Canter-buryju. Povabilo za ta obisk je izrekel nadškof Garbett o priliki svojega obiska v Sovjetski zvezi. Poslanci te navidezne ustanove boljše-viških duhovniških morilcev se bodo z britanskimi nadškof najbrže navdušeno lahko razgovarjali o bombniškem terorju in o ostalih »duhovnih« zadevah. Enotno vodstvo latvijske samouprave Berlin, 17. marca. Nemški minister za zasedene vzhodne pokrajine je na več važnih upravnih področjih bistveno razširil pristojnost domačih samouprav v generalnih okrožjih Estoniji in Latvijl. Za izvedbo teh ukrepov je bil imenovan prvi generalni ravnatelj domače uprave, ki je odgovoren za njeno vodstvo. Prvi generalni ravnatelj je upravičen, da daje. v okviru uredb nemškega vodstva ostalim generalnim ravnateljem splošne smernice, zastopa domačo upravo pri generalnem komisarju ter pripravlja in objavlja zakonske osnutke in sklepe. Za prvega generalnega ravnatelja je bil imenovan general Dankers. Nadalje je bila povečana pristojnost domače uprave z ustanovitvijo generalnega ravnateljstva za poljedelstvo in z glavnim ravnateljstvom za la-tvijsko gozdno ln lesno gospodarstvo. Prenos novih upravnih pravic na domačo upravo je logična posledica sistematskega obnovitvenega dela nemškega . Reicha. Predstavlja zaupanje m vzajemno sodelovanje, ki sta se pričela z likvidacijo bolj-ševi škili terorističnih zakonov, z vzpostavitvijo zasebne lastnine, z ukrepi, na katere je estonska in latvijska mladna odgovorila s svojim prostovoljnim in preizkušenim vojaškim sodelovanjem v boju proti skupnemu smrtnemu sovražniku. Nadaljnje uredbe, ki bodo še bolj razšl rile upravne pravice domačih samoupravnih oblasti v generalnih okrožjih Estoniji in Latvlji, bodo sledile. Junaštvo nemških pri Cassinis Berlin, 17. marca. V jutranjih urah dne 15. marca je pričel sovražnik v odseku pri Cassinu pričakovani velenapad. Po izredno težkem letalskem napadu na mesto Cassino in enournem ognju strnienih sovražnikovih baterij so navalile močne sovražnikove pehotne ln oklopniške sile na postojanke nemških padalcev. Najprej se je usmeril napad proti vzhodnemu robu mesta, nato pa se je z isto silovitostjo razširil preti njegovemu severnemu delu. čenrav so morah nemški vojaki vzdržati težak bomhnišk' napad in nato množe-stven topniški ogenj, ki je izločil iz boja poedine postojanke težkega orožja, so vendar zavrnili napadajoče tanke in zadržali navaliujoče človeške množice. Le na enem strnem mestu je sovražn ku uspel krajevni vdor. ki pa ie bil takoj zajezen. V noči na 16. mare je sovražnik v komaj 3 km širokem odseku nadaljeval izredno mečno topniško obstreljevanje. V k?kih 12 urah ie izstrelil nad 13.000 granat. Dne 16 marca je z nezmanjšano silovitostjo pr čel svoj *^lonapnd tudi sever-neje v smeri nroti Monte Cassinu. Tudi takrat so nemški padalci sovražnika povsod odb'M. V tek" dneva je večkrat izvršb letalske napade na kraje in ceste v frontnem zaledju, a ga je pri tem nemško letalstvo deloma pregnalo. K'iub izredno veliki uporabi ljudi, letal, topništva in okepnikov sovražniku v prvih 30 urah njegovega velenapada na Cassino ni uspelo, da bi preb'1 nemške postojanke. Obratno so padalci vzdržali v dolgotrajnih borbah in v dežju bomb angloamerlškega letalstva ter v vedno novem topniškem ognju. Pri tem jim daje zgled njihov poveljnik odlikovanec s hrastovimi listi polkovnik Heilmann. Drag nauk za ameriške čete Vigp, 17. marca. O skušnjah ameriških čet na Monte Cassinu piše posebni dopisnik »Associated Pressa«: »Verjetno je na marsikoga precej neugodno vplivajo dejstvo, da oo Nem- ci kljub popolnemu uničenju Cassina branili tamkajšnje razvaline, ko so po poplavi jekla in železa pričele zavezniške čete napad. Namesto da bi napadajoče čete mimo napredovale, 6o se zopet pričeli odigravati boji iz bližine. Vse skupaj nas lahko pouči, da je zmaga trd oreh in da nas čakajo še krvavi boji. Žrtve Badoglijevega Izdajstva Ženeva, 17. marca. »Manchester Guardian« poroča, da so potniki, ki se vračajo iz južne Italije, izjavili, da južni Italijani obupujejo nad svojo bodočnostjo. To se da prav povsod ugotoviti. Nedavne angleške izjave niso mogle zbuditi v italijan* skem narodu upanja, da lahko pričakuje od svojih »osvobodilcev« kakršnokoli pomoč. Letalski napad na norveške ribiče O®lo, 17. marca. V bližini Vadsöja so sovražnikova letala izvršila morilski napad na norveške ribiče, javlja »Norsk Telegramm Bureau«. Napadla so ribiče, ki so bili v majhnih odprtih čolnih, z bombami in strojnicami, tri ubila štiri težko ranila ter uničila manjši ribiški čoln. Brutalni napad je zbudil med prebivalstvom veliko ogorčenje. Ljudje se razburjajo zaradi metod, s katerimi ti piratski letalci more civilne norveške ribiče. Ali za narod — proti komu• nizmu, ali s komunizmom — proti narodu; to je danes vprašanje. Kdor je za narod, bo podpisal narodno spomenico proti komunističnim zločtnstucnu Iztrezsilenje v Istri Neuspeh tolovajskih nmoMfizacQu — SmeSno demagoSka taimističiia agitacija — Naraščajoč odpor ljudstva Domačin iz slovenskega dela Istre ki dobro pozna vso istrsko zemljo in je v zadnjih mesecih večkrat obiskal razne kraje v notranjosti, pripoveduje o svojih vtisih v zadnjem času takole: Po septembrskih in oktobrskih dogodkih lanskega leta se je Istra za nekaj časa oddahnila. Skoraj povsod je bilo obnovljeno normalno življenje. Tudi prometne zveze so bile prav dobre. Proti korcu lanskega leta je odlično cvete'a tudi vinska kupč'ja Vse to pa ni bik) prav gozdnim to'ovajem. ki jim red in mir nikjer nista po volji, ker v njih ne morejo uspevati. Vsa njihova prizadevanja, da bi ponovno zasejali nered v deželi, pa so navzlic njihovim napcTom ostala brezuspešna. Okvare na raznih napravah, ki so j;h tu in tam izvršili v škodo domačega prebivalstva, so bile ne le takoj odstranjene, temveč so bile za tolovaje še prav slabo propagandno sredstvo. Zato so se tolovaji zlasti vzhodno od črte Poreč—Pazin—Buzet. kamor so bili potisnjeni skušali drugače znesti nad mirnim prebivalstvom. Kjer so le mogli, so začeli prirejati svoje »mitinge«, ki naj bi bili nekakšna duhovna priprava za prisilno mobilizacijo. S to So hoteli odtrgati vse moške od rodnih domov in rodne zemlje, da bi j;h laže po svoie prekvasili Glavne propagandne fraze, ki se |ih poslužujejo1 pa so zelo naivne in skoraj povsod iste Tako pripovedujejo preprostim ljudem: »Nikdar ne bo več ne generalov ne gospode, temveč samo kmetje in delavci!« — »Po vojni boste v našem novem redu delali samo po nekaj ur, sicer pa se boste zabavali.« — Tu in tam seveda tud; zagroze: «Kdor ni danes z nami. naj ne pričakuje nič dobrega!« Po takšnih »mitingih« so poskušali najprej »prostovoljno« mobilizirati, in sicer mo&e od 18. do 35. leta. Da bi bilo Število teh »prostovoljcev« čim večje, so jim prišepetavali: »Tisti, ki se prostovoljno javijo, bodo lahko ostali v Istri, vsi ostali pa bodo odpeljani na Hrvatsko. Kdor bi ae torej ne hotel sam Javiti, naj si pripiše vse posledice.« Navzlic tem vabam je bil prostovoljni odziv na splošno vprav malenkosten Ko pa so začeli potem moške odvajati s silo, se je zgodilo, da so se cele vasi uprle »mobilizaciji«. Tako so tolovaji nekje hoteli prisilno mobilizirati štiri mladeniče. Vsi vaščani «o se temu uprli. Tolovaji so morali popustiti. Ta primer je po&ebno zgovoren dokaz za odpor prebivalstva proti tolovajskemu izsiljevanju, ker nam kaže, da so ljudje že splošno spoznali, da tolovajske akcije ne glede na svoj komunistični cilj nimajo prav nobenega smsla, še najmanj narodnega, saj gre tolovajem le za to, da bi sii z obubožanjem množic pridobili političen vpliv, ki bi ga seveda brezobzirno izkoriščali zase Znake naraščajočega odpora proti komunističnemu tolovajstvu je opaziti tudi povsod drugod v Istri, tudi med hrvatskim prebivalstvom. Ljudje z napetim zanimanjem prisluškujejo poročilom, kako so se drugod uprli tolovajskemu strahovanju, in dobivajo vedno več poguma da se mu upro tudi sami. Nejevolja med preb'valstvom narašča tembolj, ker so ponekod začeli tolovaji že tc.kc revnim ljudem z grožnjami in silo jemati živila in tudi oblačila. Na splošno se lahko reče. da se za Goriško in Krasom hitro osvešča tudi Istra in di tudi ona postaja za komun'stieno tolovajstvo vedno bolj neprijazno- področje. Nemška «»orala postaja trdnejša Stockholm, 17. marca. Ameriški list »Trne« se zelo- skeptično izraža o možnosti skorajšnje invazije v Evropo in vprašuje, ali že velja rok, ki naj bi ga bili določili v Teheranu List se bavi nato z anglo-amerskimi terorist enimi napadi in nadami, ki so jim j'h pripisovali, ter piše: »Diplomati in nov:narji, ki se vračajo jz Nemčije, ne potrjujejo trditve, da bi se Nemčija še letos zrušila. Zastopnik lista »Baltimore Sun« poroča, da je morala v Nemčiji postala prej močnejša kakor pa slabša. Letalski napadi in gotovi udarci so nemški narod še bolj zdru žili.« Tudi dopisnik »Associated Pressa« Tay len- piše: da po njegovem mnenju nenrka morala prav nič ne pada, temveč je v zadnjih šestih mesecih le še narasla. Bolj kakoT kdaj koli so v Nemčiji odločeni, da sc bodo berili naprej. Madrid, 17. marca V parlamentami debati v Capetownu je dejal vodja južnoafriške opozicije dr. Malan v četrtek: »Ako bi imela anglo-ameriška zmaga za posledico zvezo s Sovjetsko Rusijo in s tem propagando boljše vizma pc vsem svetu, tudi v Južnoafriški zve zi, in ako bi nem:ka zmaga pomen;la uničenje boljševizma, potem izjavljam »naj bi Nemčija zmagala«. Odgovor tta teroristične napade na Sofijo Sofija, 17. marca. Poziv domoljubne bolgarske organizacije »Otec Pajsi«, ki ie bi! v četrtek nabit na sofijskih cestah, dokazuje, da zavezniški letalski teror le jači samozavest in odpor bolgarskega naroda. Poziv pravi: »Letalski teror Anglo-Ameri-čanov proti Bolgariji se nadaljuje in je zadal naši prestolnici v noči na 16. marca n®v hud udarec. Uničenja in človeške žrtve naraščajo z vsakim terorističnim napadom Ne dvomimo, da bodo Anglo-Američani nadaljevali svoj teror proti Bolgariji, da bodo porušili nadaljnje bolgarske hiše in povzročili novim bolgarskim družinam velike bolečine, vendar pa ne bomo nikdar postali kaka druga Italija, ker se Bolgarija ne bo osramotila z drugim Badogli-jem. Sovražniki ne bodo mogli norušiti naše rrdnosti in naše volje, da odločno in pošteno ščitimo naše narodne cilje in našo narodno čast. Vemo. da se zgodovina piše s krvjo, vemo pa tudi, da je treba narodne ideale plačati z dragimi žrtvami. Rumunski odgovor na sovražnikovo propagando Bukarešta, 17. marca. Rumunski vojaški list »Stiri Pentro Ostasi« (Vojaške vesti), ki ga v veliki nakladi razdeljujejo pri ru-munskih edinicah na bojišču in v zaledju, prinaša žarečo izpoved o potrebi nadaljevanja boja ob strani Nemčije. List polemizira z londonskim rad'jskim komentatorjem Wickhamom Steedom, ki je pred kratkim dejal: »Rumuni morajo sedaj izbirati med dvema možnostima, ali se bodo še nadalje upirali, kar bi pomenilo uničenje njihove dežele, ali pa se bodo predali dobronamernim rokam zaveznikov.« Vojaški list piše o tem pozivu: »Ne! Nimamo ni kake izb're. Bolje kakor vsakdo drug poznamo misli današnje boljševiške Rusije, kakor smo enako poznali namene caristične Moskve. Da! Ostali bomo, kjer smo, in se bomo nadalje borili proti barbarstvu, ki nam kliče svoje grožnje s step-ske puščave. Ne! Ne bomo odlož;li orožja, ne bomo se uprli svojim voditeljem, ne bomo oskrunili tovarištva z junaškimi nemškimi vojaki.« Vsi Irsi stsžni na strani De Valere - Ženeva, 17. marca. Dopisnik »Daily Sketcha« poroča o svojih vtisih iz Dublina. Pravi, da je govoril z Irci vseh strank in slojev ter je ugotovil: Irci so tako trdno odločeni, da bodo ostali nevtralni, da soglasno odobravajo De Valerino odklonitev amerKkih predlogov De Valerino sta'išče v vprašanju nevtralnosti je tako trdno da bi dobi! 99% glasov, če bi bile volitve te dni. Ženeva, 17 marca. Eden izmed ustanoviteljev irske armade, generalni poročnik O'Con-nell je umrl. Pokojnik se je udeležil anglo-irske osvobodilne voine in je bil začasno tudi šef irskega generalnega štaba. Darujte za siromake! Zimska po moč še vedno sprejema prispevke • Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Jožef in pet otrok so darovali 2000 (dva-tisoč) lir za Zimsko pomoč. Prisrčna hvala! Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite 47-57! Prostori »Zimske pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1 Denarne pri spevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podpoynj zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«! Socialni ds Jatek na kinematografske vstopnice Na podlagi § 116. odst. 5 zakona o mestnih občinah v zvezi s čl. 1 naredbe Vrhovnega komisarja o ustanavljanju Ljubljanske pokrajine je bilo z odločbo šefa pokrajinske uprave dne 16, t a z II št 206-3 mestni občini ljubljanski z upoštevanjem bistveno zvišanih izdatkov za socialno skrbstvo odobreno pobiranje občinskega davčnega dodatka na vsako prodano vstopnice za predstave kinogledališč v naslednjih postavkah ter z veljavnostjo od ponedeljka 20. marca t. 1. dalje. Cena vstopnice do vključenih 3 L bo imela davčni dodatek 0.50 L, do vključenih 5 L davčni dodatek 1 L, do vključenih 7 L davčni dodatek 1.50 L in vstopnice nad 7 L davčni dodatek 2 L. Občinskega davčnega dodatka so proste one kinematografske predstave, ki so prirejene izključno za nemško vojsko in v okviru skrbstva za čete. Podjetniki so dolžni, da na poslopju z napisi in tudi na vseh tablicah z blagajniškimi cenami opozore na to. da se zaradi zvišanih izdatkov občine za so- j cialno skrbstvo pobira navedeni davčni ; dodatek ter da je ta priračunan k vstop- 1 nini ter bodo vstopnice zato veljale to- j liko več. ©sthod jutranjega vlaka is LfuMjans v Trst Od nedelje 19. marca dalje bo odhaja! potniški vlak iz Ljubljane proti Trstu ob 5.30 in ne več ob 6 uri na kar opozarjamo potujoče občinstvo. Hrvatska sodba o britanskih načrtih Zagreb. 17. marca »Hrvatski narod« se bavi v uvodnku z načrtom sira VValterja Lavtonsa o »evropski federaciji« in pravi da se demokrati že 80 let bavijo z načrti evropske federacije, toda vsi njihovi strokovnjaki bi dali Evropi kvečjemu nov Versailles, čisar nepra-včnost je povzročila drugo svetovno vojno Tega pa ljudje še niso pozabili, zlasti ne v dobi ko prihajajo iz Anglije glasovi o novi federativni ureditvi Evrope. Kratke vesti z vsega sveta Vichy, 17 marca. V Jumilhacu le Gran-du v departementu Dordogne so teroristi odvedli nekega duhovnika in ga izven mesta ubili z nekaj revolversk mi streli. Sofija, 17. marca. Lst »Zora« piše v članku o novih sovražnikovih terorističnih napadih, da bolgarskega naroda zaradi njegove stoletne tradicije s terorjem ni mogoče uklonit5. Obratno, te metede bodo do skrajnosti razvile njegove obrambne sile. ženeva, 17. marca. Z zatvoritvijo letalske tovarne v severnozapa-dnem Midlandu je postalo prosth 3 do 4 tisoč delavcev, javlja i-Sunday Express«. V tej tovarni je prišlo do nemirov, vendar pa je bila za-tvorjena vsled tega, ker ni ustrezala svojim nalogam. Stockholm, 17. marca. Iz Jeruzalema javljajo, da je palestinska vlada povišala mnogo posrednih davkov in drugim javnih dajatev, da bo lahko krila izdatke zaradi vojne in grozeči primanjkljaj 4 milijonov funtov šterlingov. Auf Grund der mir in Artikel 7 da-Verordnung des Obersten Kommissars vom 19. Oktober 1943 erteilten Ermächtigung erlasse ich nachstehende Ausführung«be-stimmungen : Art. 1. — Diebstähle, die unter Ausnutzung der Verdunklung begangen werden, sind ausnahmslos mit dem Tode za bestrafen. Art. 2. — Für die Durchführung des Verfahrens ist der Sondergerichtshof für die öffentliche Sicherheit zuständig. Art 3. — Diese Ausführungsbestimmungen treten rückwirkend mit 1, Februar 1944 in Kraft Triest, 17. n. 1944. Der Leiter der Justizabteilung des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Küstenland«: Dr. Paul Messiner e.h. Kazenskopravno zasledovanje zločincev, ki izkoriščajo zatemnitev Na osnovi pooblastila, podeljenega ml v členu 7. naredbe Vrhovnega komisarja z dne 19. oktobra 1943, izdajem naslednje izvršilne določbe: CI- 1. — Tatvine, ki »e izvrSe z ismbo zatemnitve, se brez izjeme kaznujejo s smrtjo. Cl. 2. — Za izvedbo postopka je pristojno posebno sodišče za javno varnost. Cl. 3. — Te izvršilne določbe stopijo v veljavo z vzvratno močjo od dne 1. februarja 1944. Trst, 17. H. 1944. Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko pr morje«: Dr. Paul Messiner, s. r. Neue Regelung der Dienststrafgerichtsbarkeit in der Provinz Laibach Infolge Fortfalles des Verwaltungsge-nehtshefes und des Staatsrates Ist die Neuordnung der D enststrafger chtsbarneit für die nlchtrichterlichen Just zbeamten und Angestellten in der Provinz Laibach netwendig geworden. Auf Grund der m r erteilten Ermächtigung erlasse ich daher die nachstehenden Ausführungsbesttmu.i-gen: Artikel 1. Für die Durchführung des D enststrafverfahrens gegen die den Vorschriften des XI. Kap'tels des Beamten setzes vom Sl. 3. 1931 unterworfenen nlcht-r cht eri chen Justizbeamten und Angestellten werden die §§ 193. 196. 197, 199, 200, 202, 2C3 206 und 245 dieses Gesetzes ausser Kraft gesetzt. Artikel 2. Abz. 1. Für das bei den niedrigeren Gerichten, den Staatsanwaltschaften. Ger'chtsgcfängnissen und Strafanstalten bedienstete Personal dieser Art w*rd ein D enststrafgericht erster Instanz bei jedem Kreisgerichte errichtet. Abs. 2 Als Dienststrafgericht zweiter Instanz für das genannte Personal wird ein Dienststrafgericht beim Oberlandesgericht La bach errichtet. Dieses Dienststrafgericht ist in erster und letzter Instanz für das im Art. 1. genannte Personal des Oberlandesgerichtes und der Oberstaatsanwaltschaft La bach, so wie für alle Pensionisten der angeführten Art., die in der Provinz Laibach ihren Wohnsitz haben, zuständig. Artikel 3. Das DiensIstraigericht beim Kreisgerichte besteht aus dem Präs deuten dieses Gerichtes bzw. seinem Stellvertreter und aus zwei Mitgl edern, sowie Stellvertretern. Die Mitglieder und Stellvertreter werden für je ein Kalenderjahr vom Oberlandesger chtspräsidenten aus der Zahl der Richter dieses Kreisgerichtes bestellt. D enststrafger cht beim Oberlandesgericht ist das im Sinne des Art. 28, Punkt 1 Oes Richtergesetzes vom 8. 1. 1929 zusammengesetzte Gericht. Artikel 4. D e Dienststrafgerichte verfahren nach don Vorschriften des Eearn-tengesetze-s, der Stafproze3sordnung und der Gerichtsordnungen. Artikel 5. Ankläger vor dem Dienststraf-ger cht des Kre sgerichtes ist der Staatsanwalt d'-eses Gerichtes bzw. sein Stellvertreter. vor dem Di enststrafger eh te de3 Oberlandesgerichtes jcdoch der Oberstaatsanwalt bzw. sein Stellvertreter. Artikel 6. Diese Ausführungsbestimmungen treten mit dem 1. März 1944 in Kraft Sie s nd auch auf die früheren, bisher n?ch nicht rochtskräft g abgeschlossenen Dienst Strafverfahren anzuwenden. Triest am 17. Februar 1944. Der Leiter der Justizabteilung des Obersten Kommissars in der Operat'onszone »Asiatisches Küstenland«: Dr. Paul ri^s-sner e. h- Nova ureditev d' c'plinskega sodstva v Ljubljanski pokr*jm Ker. sta odpadla upravno sodišče 'n državni svet, je nastala potreba, da se na novo uredi disciplinsko sodstvo nad nesod-n škinv sodnimi uradniki !n nameščenci v Ljubljanski pokrajini. Zato izdajem na podstavi danih ml pooblastil naslednje izvršilne čoCočbe: Cleu 1. Zu izvajanje d ecipl nskega sodstva nad nesodniškLml sodnjmi uradn'ki ir nameščenci, ki so podvrženi predpisom XI. poglavja uradn škega zakona z dne 31. 3 1931, se razveljavljajo §§ 195, 196, 197 199. 200. 202 203, 206 in 245 tega zakona Člen 2. Odst. 1. Za osebje te vrste, usluž-beno pri nižjh sediščih. državnih tožilstvih sodnih jetn šnieah in kazenSk n zavudih, se ustanovi disciplinsko sodišče prve stopnje pr' vsakem okrožnem sodišču. Odst. 2. Kot discipl nsko sodišče druge stopnje za navedeno osobje se ustanovi diciplinsko sodigče pri apelacijsikem sodišču v Ljubljani. To d'sciplnsko sodišče je v prvi in poslednji stopnji pristojno za v čl. 1 navedeno osobje apelacijskega sodišča in v šjega državnega tožilstva v Ljubljani, kakor tudi za vse vpokojence navedene vrste, k' imajo svoje bivališče v Ljubljanski pokrajini. člen 3. Disciplinsko sod šče pri okrožnem sodišču obstoji iz predsednika tega sodišča odnosno njegovega namestn ka »er iz dveh članov im dveh namestnikov, člane in namestn ke postavi za vsako Koledarsko leto predsednik apelacijskega sodišča iz števila sodnikov tega okrožnega sodšča. Disciplinsko sodttč« pri apelacijwkem sodišču je sodišče, postavljeno v sm.slu čl. 28 t. 1. zakona o sodnlk h rednih sodišč z dne 8. I. 1929. Člen 4. D eciplinOka sodifiča postopajo ( Kundmachungen der Ernährungsaiistalt Abgabe von Milchkarten Beamten der Ernährungsanstalt werden in Frischmilchmolkereien Milchkarten für Kinder bis zum 10. Lebensjahr und für Personen über 60 Jahre in nachstehender Reihenfolge verteilen: 21. d. M. Babič, Doberlet Drolc; 22. d. M. Furlan, Glavan, Guzelj; 23. d. M. Kolar, Kopljenik, Korošec; 24. d M. Kovačič Angela, Kovačič Lucija, Lupine; 27. d. M. Pečar, Penko, Plahuta; 28. d. M. Rančigaj, Samec, 29. d. M. Slanič, Šinkovec. 30. d. M. Türk, Valjavec; 31. d. M. Vrh, 2orž. In diesen Molkereien bekommen Milch-karten auch die von anderen Molkereien zugeteilten Bezugsberechtigte. Sie haben mit sich zu bringen: 1) Märzgrundlebensmittelkarte (nur für Bezugsberechtigte); für Kinder ist auch die Zulagekarte vorzulegen Jede muss genau und mit Tinte ausgefüllt sein (Vorname, Name, Geburtsjahr und Wohnung). 2) 50 Cent für jede Karte. Parteien werden aufmerksam gemacht die Milchkarten nur an dem für sie bestimmten Tag von 8—12 und von 15—18 Uhr abzuholen. Niemand soll beabsichtigen zusammen mit der Karte auch Milch abholen zu können, da er sonst nicht an die Reihe käme, die Beamten werden nämlich die Amtszeit genau einhalten. V/er durch seine Verschuldung die Karte nicht in der Molkerei abholen wird, bekommt sie erst vom 11. April weiter in der Maistergasse 10, bis dahin wird er aber ohne Milch bleiben. Verzeichnis der Frischmilchmolkereien Mit 20. d. M. werden Frischmilch nur die unten fettgedruckten Molkereien abgeben. Neben ihren Namen stehen in Klammern bisherige, ihnen zugeteilten Molkereien: 1) Babič, Gregorčičeva 4 (Voler č, Roš. Kroupa. Zajec); 2) Doberlet, Tovarniška 17; 3) Drolc, Staničeva 6 (Re-žek, Pezdir); 4) Furlan, pasaža (Beve, Krese, Korelec); 5) Glavan, Bleiweisova 37a (Vidic, Lerkovec); 6) GuzeU, Klunova 8 (Medved); 7) Kclar, Predovičeva 16; 8) Kopljenik, Zaloška 7 (Krašna. Kovačič Bronisiava); 9) Korošec. Karlovška 8; 10) Kovačič Angela. Celovška 153; 11) Kovačič Lucija. Celovška 34 (Tušar, Rupena); 12) Lupine, Dolenjska 48; 13) Pečar, Poljanska 18 (Kraje, Lovšin, Dolinšek); 14) Penko, Vodovodna 1 (Kerne); 15) Plahuta, Trnovska 19 (Vovk); 16) Itančiiraj. Smar-tinska 24 (Kramar, Perpar»; 17) Samec, Celovška 72 (Gruden); 18) Slanic, Rožna dolina c. 11-36 (Span); 19) Sinkovcc, Miklošičeva 7 (Levka. Sko'e); 20) Türk, Tržaška 6 (Mahovič); 21) Valjavec, Prisojna ul. 1 (Jerman, Kerin); 22) Vrh, Pred Škofijo 17 (Strie, Janežič); 23) 2orž, Tržaška cssfa 81. Parteien können die Milch von der Stunde der Zufuhr bis zur 18 Uhr beheben. Anweisung von Marmelada für den Monat März Händler und Genossenschaften in Laibach haben beim »Prevod«. Novi trg 4-II, Anweisungen für Marmelade, die dort teilweise auch zur Bezahlung gelangt, in folgender Reihenfolge zu beheben: Am Montag, den 20 d. M. Anfangsbuchstaben A—J; am Dienstag, den 21. d. M. von K—Ma; am Mittwoch, den 22. d. M. von Me—P und am Donnerstag, den 23. d. M. von R—2. Die Erteilung von Anweisungen wird ausschliesslich nach der bekanntgegebenen Reihenfolge erfolgen. Verbraucher, Kinder bis zum IS. Le-f^ensjahr, bekommen bei ihren ständigen Händlern auf den Abschnitt der Feber-zulagekarten Puchstabe D zu 5f!0 k, Kin-drr bis zum 3. Lfben?jahr auch auf den Abschnitt N 5 der Feberzulagekarte noch r-u 230 j» Marmelade. d~e bei den Händlern bis zum 24. d. M. zur Verfügung stehen wird. Äbgsbe von Weichkäse Vom Freitag, den 17. d. M. weiter können Verbraucher zu 150 g Weichkäse auf den Abschnitt »Mr —3« der Märziirund-lebensmittelkarte bei folgenden Händlern beziehen: Käsestände auf dem Pogaéar-platz; Avsec Svetovid. Bežigrad; Druško-vič-Ilavnik Anka, Eernekarjeva 22; Maj-nik Milan, Celovška 101; Marn Neža. Tržaška 75: Marolt Karol, Trnovska 13; Gospodarska zadruga, Bleiweisova; Kmetijska zadruga. Maistrova, Zadruga mestnih uslužbencev. Prečna ul.; Zadruga državnih uslužbencev. Vodnikov trg; Zelezni-čarska nabavlj. zadruga. Cesta Soške divizije; I. delavsko konzumno društvo, Kongresni trg. Anstalten mit einer grösseren Lebens-mittelkartenarzahl sollen Käse von einer der obgo.nannten Genossenschaften beziehen. Sollte bei einem der obgenannten Händler Käse ausgehen, sollen Verbraucher Käse bei Käseständen auf dem Po-gačarplatz. w0 immer genug Käse lagern v.ird. anschaffen. Anweisung von bezu^beschränkten Lebensmitteln für den Monat Aoril Händlern, Genossenschaften und Bäk-kera wird der »Prevod« Anweisungen für Brot- und Maismehl. Teigwaren, Reis, Zucker. Seife. Erbsen und Bohnen für die Ver'eilung im April in nachstehender Reihenfolge ausgében: am Montag, den 20. d. M. sämtliche Genossenschaften und Konsumvereine; am Dienstag, den 21. d. M. Händler mit Anfangsbuchstaben A— C; am Mittwoch, den 22. d. M D—J; am Donnerstag, den 23. d. M. Ka—Kr: am Freitag, den 24 d. M Ku—Ma; am Montag, den 27. d M. Me—O; am Dienstag, den 28. d. M. P—R; am Mfltwoch, den- po določbah uradniškega zakona, kazenskega postopnka in sodnih poslovnikov. Člen 5. Tožilec pred discipl nskim jodi-ščem okrožnega sodišča je državni tož lec tega sodišča odnosno njegov namestnik, pred disciplinskim sodiščem apelac jskega sodišča pa višji državni tož lec odnosno njegov namestnik. Člen 6. Te izvrSilne določbe stopijo v veljavo • 1. marcem 1944. Uporabljati jih Je tudi v pogledu prejšnjih disc'plinskìh postopanj, ki doslej Se niso pravomočno lton-öana. Trst, 17. februarja 1944. Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega komisarja na operae jskem ozemlju »Jadransko primorje«: Dr. Paul Measiner s. r. 29. d. M. S—T; am Donnerstag, den Ml d M. U—2 und am 31. d. M die Bäcker. Die angeführte Reihenfolge ist für alle obligat. Händler, die bis heute noch nicht den Stand der lagernden Zündhölzer und Salzmengen angemeldet haben mit dem Stichtag 1. 3 1944. können keine Anweisungen bekommen. Obvestila »Prevoda« Razdeljevanje nakaznic za mleko Nakaznice za mleko za otroke do 10 let in za osebe nad 60 let bodo Prevodovi uradniki razdeljevali v mlekarnah, lei dele sveže mleko; na vrsti so: Marca 21.: Bab č, Doberlet Droic; 22.: Furlan, Glavan, Guzelj; 23.: KoJar, Kop-ljen:k, Korošec; 24.: Kovačič Angela, Kovačič Lucija Lupine; 27.: Pečar Penxo, Plahuta; 28.: Rančigaj, Samec; 29.: Slanič, Šinkovec; 30-: Türk, Valjavec; 31.: Vrh, 2orž. V teh mlekarnah dobe nakazn.ee tudi upravičenci iz razdeljevalnc, ki so jim pri-deljene. S seboj je treba prinesti: 1. marčno živilsko nakznico (samo aa upravičence, ne za vse družnske člane); za otr«ke je treba predložiti tudi dodatno nakaznico, vsaka pa mora biti točno in s črnilom izpolnjena (priimek, ime, rojstno leto. bival> šče). 2. 50 cent. za vsako nakazn eo. Stranke opozarjamo, naj prihajajo po nakaznice le na dan, Id je zanje določen, in v poslovnem času, t. j. od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Nihče naj ne čaka na to, da bi obenem dvignil mleko in nakaznico, sicer ne bo pričel na vrsto, kajti uradniki se bodo točno držali pcslovnega časa. Kdor nakaznice po svoji krivdi ne bo dvignil v mlekarni, jo bo dobil šele od 11. aprila naprej v Maistrovi ulici 10 pri Odseku za mleko, do tedaj pa bo ostal brez mleka. Seznam mlekarn, ki dele sveže mleko Z 20. t m. bodo delile sveže mleko le mastno tiskane mlekarne. Poleg njihovega imena ob čajno tiskane in v oklepaju navedene dosedanje razdeljevälnce, so jim prideljene: 1. Bab.č, Gregorčičeva 4 (Vokač Roš, Kroupa Zajec); 2. Doberlet, Tovarniška 17; 3. Drolc, Staničeva 6 (Režek, Peadir»; 4 Furlan, pasaža (Beve, Krese, Koreleci; 5. Gl-van, Bleiweisova 37a (Vidic, Lesko-vec); 6. <»uzelj, Klunova 8 (Medved); 7. Koiar, Predovčeva 16; 8. Kopljenik, Zalo-Sfca 7 (Krašna Kevačič Bron slava); 9. Korošec, KarJovška 8; 10- Kovačič Angela. Celovška 153; 11. Kova&Č Lucija, Celovška 34 (Tušar, Rupena); 12. Lupine, Dolenjska 48; 13. P^čar, Poljanska 18 (Kraje, Lovšin. Dolinšek); 14. Penko, Vodovodna 1 (Kerne); 15. Plahuta, Trnovska 19 (Vovk); 16. Rančigaj, šmartinska 24 (Kramar, Perpar); 17. Samec, Celovška 72 (Gruden); 18. Slan-č, Rožna dolina c. IL—36 (špan); 19 šink«vec, M k!o-š čeva 7 (Levka, Skole); 20. Türk, Tržaška 6 (I.Iahovič); 21. Valjavec, Prisojna 1 (Jerman Kerin); 22 Vrh. Pred Škofijo 17 (Strie, Janežič); 23. 2orž, Tržaška 81. Mleko stianke lahko dvignejo od ure dovoza pa do 18. popoldne. Nakazila marmekds za marec Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvignejo pri Prevodu. Novi trg 4-11. nakazila za marmelado, ki se bo delno tud' tam plačala, po naslednjem redu: z začetn fami A—J v ponedeljek 20- t. m.. K—Ma v j torek 21. t m.. Me—P v sredo 22. t. m., R—ž v četrtek 23. t m. Delitev nakazil se bo vršila izključno po javljenem redu. Potrošniki, otroci do 18. leta starosti, dobijo pri svoj h stalnih trgovc h na odr.ezek februarskih dodatnih nakaznic črka D po 500 g, otroci do 3 let pa poleg tega na od-rezek februarske ded. nak. št. 5 še po 250 g marmelade. Pri trgovcih bo marmelada na razpolago po 24. t. m. Delitev mehkega sira Od petka 17. marca dalje lahko nabavijo potrošniki po 150 g mehkega sira na od-rezok »Mr—3« osnovne živilske nakaznice za mesec marec pri sledečih trgovcih: S rarske stojnice na Pogačarjevem trgu, Avsec Svetovid, Bež grad 13. za Bežigradom, Dri;škovič-Ilavnik Anka, Bernekarjc-va 22 za Moste, Majnik M lan, Celovška 101, zs Sii\o, Marn Neža, Tržaška 7Z za. Vi* Marolt Karol. Trnovska 13 /a Trnovo; Gospodarska zadruga, Bleiweisuva; Kmetijska zadruga, Maistrova; Zadruga mestnih uslužbencev, Prečna ul.; Zadruga drž uslužbencev, Vodnikov trg; Železničar-ska nabavlj. zadruga. Cesta Soške divizije; I. Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg. Zavod', ki imajo večje števflo žlvilSJah nak3znic, naj nabavijo sir v eni gornjih zadrug. V kolikor bi pri enem zgoraj naštet h trgovcev ali zadrug sira zmanjkaio. naj ga nabavijo potrošn ki na sirarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu, kjer bo sira vedBo dovolj na zalogi. Nakazila racioniranlh živil za april 1944 Trgovci in zadruge v Ljubljani ae vab Jo, da dv gnejo pri Prevodu, Novi trg 4-H. nakazila za krušno in koruzno moko. testenine, riž, sladkor, milo, grah in fižol, potrebno za razdelitev v apr lu, po naslednjem redu: v ponedeljek 20. t. m. vse zadruge in konzumi; v torek 21. trgovci z začetnicam' A—C; v sredo 22. trgovci od D—J; v četrtek 23. od Ka—Kr; v petek 24 od Ku—Ma; v ponedeljek 27. oj Me—O; v torek 28. od P—R; v sredo 29. od S—T; v četrtek 30. od U—2 in v petek 31. vsi peki Javljeni vrstni red je za vse obvezen. Trgovci, ki še do danes niso javili stanja zaloge vžigalic in soli, na dan 1. marca 1944 ne morejo dvigniti nakazil. Umrla nam je naša ljuba žena in dobra mam'ca, gospa Polanec Marija Pogreb nepozabne pokojmee bo v ponedeljek 20. t. m. ob 14.30 uri z 2al kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 18. marca 1944. Žalujoči: soprog Franc in sinko Leopold ter ostalo sorodstvo. Goriški sprehodi Jedro stare Görke Gorica, v marcu Z vrha Raštela te pelje pot navzgor. Ze ležeš h goriškemu Gradu, kjer se je skozi stoletja odločala usoda Gorice. Ta pot od Raštela navzgor je bila še v letih pred prvo svetovno vojno precej drugačna, nego je danes, ko stopaš po široki asfaltirani drevoredni cesti, dokler ne prideš do okusno urejenih grajskih nasadov. Na vse strani ti nese pogled, ko stojiš tam gori in občuduješ kras goriškega vrtnega mesta in njegove očarljive okolice. Misli silijo v davnino Goriški Grad je starinski simbol Gorice. Njegova zgodovina je najtesneje povedana z menjavo oblasti, ki je odločilno posegla v razvoj Gorice. Gorica se prvič omenja v podarilri listini iz leta 1101., s katero je cesar Oton III. daroval polovico solkanske trdnjave (Silicanum) in polovico »vasi« Gorica oglejskemu patrijarhu Ivanu IV., drugo polovico Solkana in goriške »vasi« pa grofu Vuerihenu, ki je bii grof Furlanije in Istre. Prej je bival v solkanski trdnjavi, pa se je potem preselil v Gorico. Verjetno mu je zelo pri j al 143 m visoki goriški hribček, kjer je dal zgraditi grad, ki ni bil do uporabe topov nikdar zavzet. Benečani so ta grad v letu 150Ì3. obnovili ter razširili Ker je grof Vuerihen od tod vladal svojim pokrajinam si je nadel ime goriškega grofa. Tako je prešla goriška grofija v zgodovino. Gorica pa je postala Drestolnica goriške dež?le. V Gorici so se začele naseljevati bogate, plemenitaške in uradniške družine. Domače prebivalstvo pa je bilo potisnjeno v ozadje. Drugič se navaja Gorica leta 1120. Gorica. ima svoje ime po deminutivni obliki od gora, to je Gorica. Takšnih in sličnih krajevnih imen imamo Slovenci precej, zlasti v vinorodnih pokrajinah. Pestra je njena zgodovina. Vuerihenu je sledila namreč njegova hči Hedvika, ki se i e poročila z Eppensteinccm grofom Majnhar-dom m., ki je vladal goriški grofiji od L 103L do 1030. Verjetno po povočnih zvezah je prešla goriška grofija v oblast Pustrskih oz. Lurngauških grofov ki so se tudi pričeli nazivati goriške grofe, ker so imeli v Gorici sedež svoje oblasti Goriški grofje so doživeli visoke časti Bili so v sorodstvu s številnimi vladarskimi rodbinami. Njihova posestva so segala ob višku njihove moči in slave cd Jadrana do Šlezije, od Furlanske ravnine do hrvatskih meja Toda njihov sijai je jel bledeti, njihova moč pešati, dokler ni zaključila njihove zgodovine tragika poslednjih dveh goriških grofov. Poslednja dva svojega roda Predzadnji goriški grof je bil grof Henrik. Bil je pijanec, surov, neolikan. O kakšni srčni kulturi ni bilo nri njem niti sledu Potikal se je po goriških gostilnah, se družil s pijančkarskimi meščani in bil zelo zanemarjeno oblečen. Pravijo da je imel večkrat, kadar je pregloboko pokuka! v kozarec, zelo razgaljena prša. Ko se i e vračal ponoči domov na goriški grad. je prebudil svoje otroke, ki jih je potem napajal z vinom. Če niso marali njegove pijače, jim je pretil. Tudi žena je bila pri njem velika reva. dasi je bita zelo odločna. Ker pa ni nehal s svojim surovim ravnanjem in pijančevanjem, ga je dala odločna žena zapreti na nekem nemškem gradu. Lenart je bi! Henrikov sin in naslednik. Sicer ni i>iel slabosti svojega očeta, pa tudi za izvajanje oblasti ter vzdrževanje reda in uveljavljanje grofovske pravice ni imel nc-benega smisla Doživel je propad prezadolženih in obubožanih goriških grofov. Umrl je_ leta 1500. Pokopan je v goriški stolnici. V smislu dedne pogodbe med Habsburžani in goriškimi grofi so podedovali ob izumretju goriških grofov Gorico ter goriško grofijo Habsburžani, ki so bili njeni gospodarji do poloma 1. 1018. Ko je bHa Gorica okužena V bežnem pregledu podano zgodovino Gorice naj dopolni še nekaj zgodovinskih sličic. Leta 1265. je prispel v Gorico sv. Anton Padovanski. Ustanovil je na trgu Sv. Antona rnineritski samostan, ki mu je bil gvardijan tri leta. L. 1348. so doživeli Goričani hud potres. L. 1375. jih je uničevala lakota, v letih 1477. 1491 in 1494 je divjala kuga. Leta 1682 se je zopet pojavila kuga in pokončala 605 človeških življenj. Pravijo, da je prišel tedaj iz Vidma v Šempas pri Gorici neki trgovec, ki je nenadoma umrl. Nekaj dni pomeje je bil v Sempasu po opravkih neki Goričan. ki je prenočil V isti postelji kakor videmski trgovec Zbolel je in čez nekai dni umrl v Gorici, kjer se je nato pričela širiti kuga. Vsi svojci šem-'•aškega krčmarja. kjer je dotičnik premočil in umrl, so postali žrtev kuge. ki jo je domača hčerka zanesla tudi v Pr-vačino. V Gorici so se množili primeri okužbe. V juliju in avgustu 1632 je pobrala kuga največ ljudi. S strogimi ukrepi se je posrečilo zatreti kugo. ki je resno ogrožala živi i en ie vsega goriškega in okoliškega prebivalstva. Najstarejša goriška cerkev Ob poživljanju spomina na te zgodovinske dogodke, ki hitijo v duhu mimo tebe in ki jim je treba priključiti še hude borbe med avstrijsko ter beneško vojsko v letih 1508 do 1516 in 1615 do 1617 na tleh goriške grofije, ti uhaja pogled tja k starodavni grajski kapelici sv. Duha. O njej zatrjujejo, da je najstarejša goriška cerkev. Izkazano pa je da je bila v prvotnem gradu, ki ga je dal zgraditi Vuerihen, tudi cerkvica sv. Jerneja. Potem takem bi mesI; c-mstrati cerkvico kot najstarejšo goriško cerkveno stavbo. Tradicija sv. Jerneja pa se je globoko ukore" inila v goriškem prebivalstvu in se je vidno ohran;!a v največjem goriškem sejmu sv. Jerneja, ki ga poznajo na Goriškem že iz davnine. Grajska cerkvica sv Duha oa je bi'? zidana v letih 1299 do 1398. Tukaj okoli se je oblikovalo jedro stare Gorice (t. i gomji de! inasta), ki je imela od 1. 1210. svoj pečat._ od l. 1307. pa svoje mestne pravice Omeniti je še. da so goriški grofje že od leta 1200, kovali svoj denar. Na precej strmem grajskem NAROČITE SE NA RQJttANE DK! pobočju so rasle potem v stoletjih iz tal nove hiše starega mesta obdanega z zidom, ki so ga zgradili Benečani Ko motriš to sivo zidovje. « « ki hrani dragocene dokaze preteklosti, pomisliš tudi na dogodke ob tolminskem kmečkem uporu 1. 1713. Okoli 500 tolminskih kmetov oboroženih s kosami je korakalo dne 23. marca 1713 v strumnem pohodu proti Gorici Dne 24. marca so vdrli v Gorico. Deželni glavar grof Stras-soldo in njegov glavni davkar Bandel, pravi povzročitelj vsega kmetskega gorja in odpora, sta se umaknila v goriški grad. Grof S trassoldo se je pod vtiskom tega uporniškega dogodka zavezal, da ne bo pobiral davka na meso. Toda pozneje se je stvar zasukala. Vodje upora so polovili ter Jth iapnM v goriških grajskih zaporih, dokler ni bila dne 20. malega travna na goriškem Travniku na kraju, kjer je stal svoj čas steber sv. Ignacija, dopolnjena znana grozna tragedija kolovodij tolminskega kmetskega upora. Goriški grad je zažarel v krvavem siju srditih soških bitk. Tudi njemu ni bilo prizanešena V bližini so bile razdejane številne stavbe. Obzorje se v ozadju že temni. Večeri se. Še, še počiva pogled na tistih usode-polnih krajih iz prve svetovne vojne kjer je padlo na tisoče in tisoče mladih življenj; Sv. Valentin, Kalvarija, Sv. Gora, Šv .Gabrijel itd. Goriško ljudstvo se s po-vešeno glavo spominja poteka in posledic silovitega vojnega viharja, ki je zajel Goriško med prvo svetovno vojno. Obenem pa misli tudi na gorje, ki ga doživlja ob posledicah lahkomiselnega ravnanja onih, ki so menili, da je gozdna politika boljša nego lojalno sodelovanje z oblastmi. V mesto se lahko vračaš nazaj po Ra-žtelu na Travnik ali pa mimo stolnice po Crispijevi ulici na goriški Korzo. Grajska cerkvica sv. Duha vzhodu Mnogotere člcnvške usode razkrije sedanja vojna. O nenavadnem, ganljivem srečanju na vzhodni fronti poroča vojni poročevalec Herbert Steinert: Neskončno dolga je naša kolona ki se pre-m;ka po široki vojni cesti, da dovede težko se boreči fronti strelivo in oskrbo m da tako ostane naša obrambna si!a sta'na. Kmalu se stemni. Sklenemo', da se ustavimo v oporišču organizacije Todt ki je utrjena z okopom in bodečo žico. Tu bomo prebili noč, preteče z nevarnostmi. Javimo se pr: poveljniku oporišča Z očetovsko skrbnostjo dodeli povellnik vozačem spalne prostore, veli zakuriti v kuhinji in skuhati kavo. da se pogrejemo vsi, ki smo prezebli od zimskega mraza Svojo skromno sobo v hiši iz lesenh skladov deli poveljnik oporišča s podpolkovnikom, stotnikom m poročnikom Pozno dospelemu gostu ponudi v svoji sobici poslednje prosto mesto. Skupno prebi;emo noč na lesenih tleh. Preden ležemo, odpre gostitelj svojo pos'ednjo steklenico vodke Ob utripajoči sveči ždimo skupaj: poveljnik oporišča, podpolkovnik stotnik in dva poročn'ka. V tej ma.'hni ozki samotni hiši ob vojni cesti, sredi pokrajine, ki je okužena od tolp.^se razpleta nečn; pogovor o pomenu sedanje vojne medtem ko zunaj vamjejo brez prestanka patrulje cesto in njene mostove in se svetlobna znamenja vzpenjajo proti temnemu zimskemu nebu ter oblivajo gosto zasnežene smreke z mlečnato svetlobo Trčimo Potem nam pripoveduje poveljnik oporišča in vsi naenkrat umo'knemo. Ali nas je železni križec I. stopnje iz prve svetovne vojne, pripet na prsni strani rjavega suknjiča s katerim je bil naš gosttelj kakor nam je bil prej sam povedal, rdiikovan že septembra 1914 pripravil k moku? Kdo b: mogel to povedati v takšni uri! V prisrčni govorici svoje vvestfalsike domovine nam pripoveduje poveljnik oporišča o svoji življenjski usodi Mož je trd, neprizanesljiv, kakor njegov poklic. V mirni dobi je višji rudniški mojster v Westfaliji Kljub svojim letom, ki jih danes šteie 55, se je v pričetku sedanje vojne takoj pr.g'asl k organizaciji Todt Ko se je pričel pohod proti Vzhodu, je s svojo edinico odrinil zoper boljševke. Kakor marsikateri drug vojak ali pripadnik organizacije Todt že vsa ta leta vrši svojo dolžnost v tej enolični in nevarnosti poln; deželi. On je med milijoni zgolj vojak brez imena. ki dan za dnem od'očno in pogumno vršii svojo dolžnost, sledeč povelju in brez strahu pred smrtjo. Zvest prisegi in svojemu notranjemu bistvu zastavlja sleherno uro svoje življenje za domovino. Dan za dnem se popelje prvi na čelu svoj h delavskih oddelkov po širokem traku vojre ceste, v katero so sovražne tolpe v zavetju temn:h jesenskih in zimskih noči morda položile nevarne mine. Ze večkrat je sila ne- ame smrti, katere oblika je grozne :ša od vseh drugh, raztrgala motor in kolesa njegovega močnega avtomobila Toda smrt in nevarnost sta izučila oči tega poveljnika da zna gledat' tudi v temni noči. Danes zra njegovo, v rtev:ln:h krit:čn;h položajih izurjeno oko poiskati vse sveže brazde na vojni cesti. Dan za dnem. pogostokrat obstrc'jevan od tolp se pelje poveljnik oporišča po svoji potu 2e samo to zadržanje nam da v tej nočni uri spoznati pravo vrednost moža. ki nani je lahko vsem za zgled, saj si je kl'ub svojim letom sam s seboj na jasnem in je pripravljen na največjo žrtev, na smrt Obseg sedanje vojne je zajel te?a westfa'f&ega rudarja ne same tu v trdi službi ob vojni cesti, vojna zahteva od n'e^a tudi. da se je odrekel vsemu na kar se je bil navadi! in kar mu je bilo drago v tru-domi prihranjenem domu v domovni Ko je nred mesec' po dolgi dobi najnevarnejše službe lahko še! na dopust, je na"«l svoj dom delno poru "en od terorističnih letalcev. V poškodovanih prostorih skromnega radarskega doma je preb:va'a njegova žena s tremi družinami, ki so bile prav vse izgubile. Še vedno smo vsi tihi. Ne izgovorimo, toda čutimo: ker je vojna t:sto sredstvo s kateri n se ustvarja vePava življenjskem nujnostim :n po k3'er se v bolečinah rodi nova bodočnost, nam k^že tudi svoje pretresljive strani. Tu. v daljni nočni samoti nas je naključje navezalo na posebno življenjsko usodo nemškega moža in očeta ki s:cer ni edinstvena, vendar je taka, da pričuje za mnogo dnigTh usod vojakov, katerim bed; v srcu kljub vsem žrtvam in bolečinam klic našega bistva in ž vl enja Zapoved našega naroda tudi temu 55letne-mu pcveljn;ku oporišča ni prizanes'a Ko se je v pričetku vojne prostovoljno priglasil k organizaciji Todt. je imel štiri čvrste krepko zrasle sinove Dva sta osta'a — tako nam je pripovedoval gostitelj s suhim grlcm in s stisnjenimi pestmi — pred StaHngradom Tretj; je pade! pred Leningradom Najm'ajšega sina ie oče na^el na dopustu Kot of:cirski kandidat je mladec pravkar priM is iole. Krepk» poteza ae zariše našemu povdjnlcu oporišča okrog ust, ko nadaljuje: »V tihi uri sem fantu razložil, da se lahko da zaradi žrtvovanja svojih tteh bratov oprostiti od frontne službe.« — Mladenič ni dolgo pomišljal. Brez obotavljanja, z eioboko utemeljeno prepričevalnostjo je odgovoril zaskrbljenemu očetu: »Ne stori mi te sramote; jaz hečem biti pravi vojak!« Dolgo molči poveljnik oporišča. Potem se iztisnejo iz suhega grla v skrivne»tno nočno tis no njegove besede: »Kaj hočete storiti s^. takim dečkom!? Nisem mu imel ničesar več 'povedati Seael sem mu samo še v roko. Od novembra dalje nimamo o fantu nobenega poročila več!« Očetu je tako ostalo nevarnosti polno, trdo delo ob vojni cesti, materi pa čakanje in upanje sredi domovine ogrožene od letalskega terorja. Skoraj brez bo-ed razprostremo odeje za nočni počitek. V zapuščeni samoti vzhodne prostranoßti smo vsi začutili utrip veličine naše dobe. ki tehta bolj usodo vseh skupaj kakor dobro in zlo posameznka. Zgodaj zjutraj smo se .hoteli posloviti od poveljnika oporišča. Toda v oporišču ga ni bilo nikjer najti. S svojim gradbenim oddelkom je bil na cesti. Ponoči so tolpe vrgle v zrak neki most. Po eni uri čakanja že hite kolone tovornih avtomobilov spet po širokem traku vojne ceste proti fronti. Jurčičevo dekle Helena Bavdkova, posestnica z Zaloške ceste, popularna, priljubljena Ljubljančanka, znana po svojem neumornem delu na vseh narodnih in dobrodelnih po-priščih — kdo izmed starejših meščanov je ni poznal? Vsi, prav vsi smo jo poznali Jn grenko nam je postalo v duši in srcu, ko so ji šempetrski zvonovi zaklenkali zadnje slovo... Na moji pisalni nvzlci stoji njena slika. A četudi bi te slike ne bilo, bi ne mogla pozabiti na to ljubeznivo, dobrodušno in vedno šegavo ženo, ki je ostarela le telesno, n:kakor pa ne po duhu. Ostal jI je izvrsten spomin, iz katerega nam je črpala toliko zanimivosti. Ncsila se je preprosto, bila pa je zelo inteligentna žena. , Ce se je pripravljala kakšna narodna ari dolrrodchr p ireditev, n;'e ri rranj'a'o. Zad nja leta je sicer zelo oslabela, a izostala ni. Pač pa je presila, da jo je kdo pospremil domov. Ta posel sem navadno prevzela jaz. kar je bilo tudi Heleni prav. Roko v roki sva čebljali, da sami nisva vedeli, kdaj sva prispeli pred njeno hišo. O, Helena je vedela mnogo! Nekoč ml je razlagala, kdo vse je za njene mladosti zahajal v očetno hišo. Bil! so to slikarji, pisatelji in potem še marsikdo, ki je poprosil za njeno roko... mogoče popisatL nila desnico. Jaz sem Ji cesutam ^ daXa zakaj P-« - dotoke Te boSi Ä * ^ "^JKS »Druga ? Kakšna vendar je mogla biti ^»Ne razburjaj se«, mi je segla v besedo in pristavila bridko: .Tista druga je bila ~*!mrt? Umrl ti je - o, uboga Helena!« »Da, umrl mi jc, moj edino Hl^erii. In potem so se, kakor prav š ti, oglašali bogati. učeni in preprosti, lepi in grd:, a oa-klonila sem vse. Ostala sem zvesta svojemu Jurčiču.« Tako mi je zatrpala svoje nekdanje srčne odnose upognjona siva starica Helena Bavdkova, ki je pred nekaj let! odšla za svojim ljubljencem — Jcsiporn Jurč čem. Manica. Sicer mi je bilo že nekoliko znano, je bila svojčas med Heleno in pisateljem Jurčičem tesnejša vez kakor med navadnimi prijatelji. Vendar mi ona sama tega ni še nikoli omenila. Zato sem jo pri tej priliki oprezno potipsla: »Helena, čudim se, da se n'si odločila za nikogar. Imela si fantov na izbiro. Intell-gentov, preprostih, bogatih, imenitnih —. Dekle, kakršna si bila — hm...« B !i sva sicer sami na cesti, vendar mi je zaupno šepnila na uho: »Kaj so mi bili vsi drugi mar, ko sem pa imela svojega fanta!« »Kaj mi poveš. Helena!« sem se zavzela. »Torej se je le našel nekdo, ki je omečil tvoje dekl šk;' srce.« »Da, da, imela sva se prisrčno rada. Bil je velik mcž, ne po telesu, pač pa po duši. Bil je — no, naj ti povem — moj izbrani fant je bi! pisatelj Jurčič.« Te besede je pokojnica izrekla s takšno ljubezn jo in s tolikim ponosom, da mi ni Pazi ca laact&e! Nihče ni padel učen na svet — ta pfegovor velja tudi za tiste ljubljanske filate'iste ;n filatelistične speku'ante, ki so šele včeraj začeli uganjati filatelijo, ko so pač vedeli, da se z znamkami more lepo zaslužiti. Ogledal sem si znamkovno »borzo« pri Slonu in sem takoj spoznal, da večina teh ljudi, ki se tamkaj zbirajo od jutra do noč. n so filatelisti, temveč samo »borzijanci«. Do tega spoznanja mora priti vsakdo, kdor vid: nevešče njih ravnanje z znamkami. M'ad gospodič. ki je bil ves razgret, menda zaradi nervomosti. mi je ponudil v nakup celotno serijo znamk ljub';anske pokrajine. Privlekel je iz notranjega žepa suknjiča zavojček, v katerem so bile znamke zložene druga na dragi. Toda ko mi jih je razkazoval, niso šle narazen. Zaradi potu so sc prilepile druga na drugo. Državni uslužbenec je kupcu iz Hrvatske razkazoval znamke Ljubljanske pokra j'ne. ki jih je imel v kuvertah po serijah, posebej v eni kuverti frankovne znamke v drugi kuverti letalske, v tretji kuverti portovne. posebej znamke s pretiski »Zim&a pomoč«, »Sirotam«, »Brezdomcem« in s pretlskom v korist Rdečega krža. Ker je vse te kuverte hranil v žepu, so bile kuverte zmečkane in seveda tudi znamke, ki so bile v njih. Nekatere znamke so bile celo prepognjene. Neka gospodična je dala znancu v komisijsko prodajo znamke. Prej jih je preštela, b'lo jih je točno 53, torej celotna serija. Čez pol ure ji je znanec vrn'1 teh 53 znamk, če" da to ni kompletna serija, saj sta v njej dve fran-kovni znamki po 025 lire in dve portovni po 0.10 lire, manjkata pa zato franko-vni znamki po 25 in 50 lir. Kdo je neki tej gospodični izmaknil iz serije te dve največ vredni znamki in ju nadomestil z dvema drugima, samo da je bilo število 53 popolno? Ta gospod čna je bila vsekakor premalo previdna. Gospa z rdeče pobarvanimi dolgimi nohti in s pomadami negovanimi rekami ogleduje pri mizi serijo znamk in jih prijema brez pin-cete. Ogledal sem si jih tudi jaz in res — znamke so bile ponekod že malo umazane od potnih rok in nekatere ob robeh ledirane od njenih dolgih nohtov. Podobnih primerov bi lahko navedel še več. Vidi se pač, da imajo mnogi šele prvič opraviti z znamkami za filatelistične namene Zato ne bo odveč, če napišem nekaj vrstic pouka» kako je ravnati z znamkami, da za filatelista ne zgube vrednosti. Znamk ne smeš prijemati s prostimi rokami, temveč je treba pri tem uporabljati p'n-ceto. ker »e sicer morejo pokvariti robovi in zcbci in se more poškodovati gumirsmje Vsaka poškodba povzroči, da pade vrednost d optične znamke, včasih celo tako, da postane znamka brez vrednosti. Če daješ znamke komu drugemu v roke, zahtevaj, da se dotični prej prepriča, da so znamke vse, složene po serijah in po vrstnem redu nonrnalne vrednosti in naj ti ne zadostuje samo ugotovitev, da je vsega 53 znamk. Pravi filatel:sti so tako natančni, da vsako znamko pregledajo pod povečevalnim steklom, da ugotove če morebiti nima kakš-ne poškodbe. in šele nato jo uvrstijo v svojo zb rko. Čuvajte zaradi tega 6voje znamke! Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le za naš socialni čut, temveč tudi za našo narodno zavest. Vsak mi) zato prispeva, kolikor si more utrgati! sm Državni pravdmk Cordav je sedel zamišljeno ob kaminu in gleda! v plamene Vsakokrat, kadar je ogenj zaplapolal, je vide! pred seboj v poltemi sobe. -ki jo je razsvetljevala samo visoka sto.ina svetilka, bled; obraz zločinca Malote. ki bo moral jutri zarana opraviti svojo zadnjo pot na morišče. Ali ga je to delalo živčnega? Ali 9o se ga polaščali pomisleki zavoljo sodbe, ki so jo izrekli v skladu z niegovim predlogom? Ne, ni bilo to Toda sila dopisov vihar med občinstvom in v tisku zavoljo njegove odklonitve, da bi podprl prošnio za pomilostitev, in to vse ob koncu preutrudljivega sodnega zasedanja, mu je dalo povod, da je takoj po zaključku Malotovega procesa zaprosil za bolezenski dopust. Reštev nadaljn'ih formalnosti je prepustil nekemu tovarišu. Bil je utrujen in potreben mira. Že nekoliko dni ni prebral nobenega časnika, poslušal nobene radjske oddaje in telefon je odklopil. Njegovi znanci si gotovo niso mislili, da tiči doma; menili so. da je kje v kakšnem tihem gozdnem kotičku, kamor, jim je bil večkrat omenil, da poide. Corday je znova dvignil kn jigo, ki je ležala odprta na kadilni mizici pred njim Tedaj ga je nenadno zmotil neki šum. Lahko bi bila samo kakšna veja ki je v vetru oprasnila okno, toda njegovi živci so bili prenapeti Nejevoljen nad svojo vznemirjenostjo se je dvignil da bi dognal vzrok šuma. ko je v istem trenutku nekdo razmaknil zastCT pred vrati v sosednji prostor in možak s samokresom v roki je skočil v sobo. »Dober večer.« je dejal nepričakovani gost. >fcotovo ste presenečeni da me vidite tiskaj!« Corday »e je opoteke!, potlačil je vzk'ik osuplosti in stopil kor k nazaj Bil je dobro znani mu glas. bledi, razumni obraz, malo naprej nagnjena postava morilca Malote. »Knko prihajate sem?« je zajecljal državni pravdnik :n si potem odgovoril sam: »Pobegnil — seveda! A kako je to mogoče?« »Nič ne veste?« je vprašal z'oèinec z začudenim obrazom, ne da bi pri tem pobesil roko z orožjem. v »Čudno se vam bo zdelo, a vendar je tako!« Corday se je bil na zunaj spet zbral, ko je nada'jeval: »ČTsn kov ne berem pazljivo in za radio se ne navdušujem. Toda k stvari! Čemu ste tu in kaj hočete od mene? Vendar, sedite prej!« Malota je hladnokrvno sledil temu pozivu. »Rad b' zaigral z vami nartijo šaha. gospod državni pravdnik«, je dejal kratko. Ta odgovor je bil tako presenetljiv, da se Cisday ni mogel zdržati rah'ega nasme'ka: »Razumem, to jc zadnja želja na smrt obsojenega!« »Ali pa prva!« CcTday je spoznal, da mu je njegov sarkazem. ki so se ga v sodni dvorani tako l>i'i. tu odpovedal. Malota je izvlekel počasi majhen žepni šah in ga postavi! na mizo. »Med igralci uživate sloves izvrstnega sahi-sta« je nadaljeval, ne da bi še bil dal zmot ti. »Tako sem vsaj slišal In tudi jaz sem se ponašal več let z mojstrskim naslovom Tako sva si enakovredna nasprotnika, m zato cena za katero bova igrala, tudi ne bo majhna.« »Cena?« »Da. vaše i'vljenje ali pa moje!« Malota je prevrnil kup slonovinskih likov na mizo »Če zmagam jaz. va« umorim Pr morilcu, za kakršnega ste me imeli m me gotovo še imate ni to pač nič čudnega, kajne? Če pa zmagate vi »e dam znova oblastem na razpolago Ta domislica je nemara nora in >o je rod:la najhujša duševna stiska Toda moja želja je da b- vam dal vsaj enkrat boriti »e z vsenr pripomočki hladne logike >n v zavesti svoje popolne nedolžnosti za življenje, kakor feem se bori! jaz za svoje življenje — Bele ali črne? Lahko si :zberete lik, ki ga drž:m v zaprti lev:ci, ali pa onega, ki sem ga skril za hrbet Moja desnica žal ni prosta, ker moram držati samokres.« Cordav se je zastrmel v šahovnico Misli so mu divjale v krogu ;n n:so našle izhoda. Potem je odgovoril samogihno: »Roka!« »Čme! Jaz začnem!« Malota je položil svojo uro na mizo in potegni! kmeta. »Za vsako potezo ene minutev«, je dejal mirno. »Čas pritiska. več vam ne morem dati« Drža-ni pravdn;k je skomizgnil z ramen' in potegnil isteteko kmeta. »Podrejam se zakonu. ki mi ga vsiljujete!« je pripomnil ironično »Potem sva za danes pač zamenjala vlogi«, je menil njegov nasprotn k Beli na no tezi — črni na potezi — beli — črni... ta Ma'ota je vražji igralec! Čuden občutek. da se mfjTaš z mrzlo bistroumnostjo boriti za svoje glavo! Mogoče je, da doživlja prenckaterj obtoženec med morilskimi razpravami podobne občutke kakor on sedaj! Corday je strmel v šahovske like. Sekundni kazalec se je premikal skokoma. Potegnil je tekača pred ogroženega kralja in izgubil trdnjavo. Nesmiselna poteza' Četrta figura, ki je obležala na drugi strani mize. Prav za prav je takJno samsko življenje brez služabnika v hiši zelo neprevidno, je rojilo Cordayu po slavi Mcž v mojem položaju bi moral biti vedno pripravljen na neprijetna presenečenja Al; bo kdo pravočasno prispel? Pa kdo? Policija? Ta si pač ne bo mislila da je zločinec prav pn njem V daljavi je stolpna ura mirno odbila enajsto »šah!« Cordav se je zdrznil jn ae zasrepil * steklastim očesom v desko Mat' MojstTsk in popolnoma preaenetljhr konec. Mat! Malota se je dvignil. Tog je stal pred njim, SRmnkre* ™u je bi' naperjen v Corday». »Mislim, da je igra končana« je dejal s hladno vljudnostjo. »Sedaj imam samo še eno prošnjo. Ali lahko vključim vaš radijski aparat? Hrup iz zvočnika bo preglasil pok!« Preden je mogel Corday odgovoriti, je Malota z dvema korakoma dosegel veliki sprejemn k v kotu ip ga vključil. Glasba se je razlegala skozi prostor. Corday je planil pokonci. »Streljajte vendar, toda tega ne prenesem — tega ne!« Glasba je z rezkim akordom utihnila, grozotna, prazna tišina je ostala za njo. Malopridnež gotovo ne bo tvegal strela, preden ... Tedaj se je zvočnik spet oglasil. Poročila. »Kakor smo že poročali so zaradi umora na smrt obsojenega Petra Maloto. ki bi ga morali jutri zjutraj giljotinirati nenadno izpustili. Sedaj poročajo dodatno da se je pravi morilec, ki ga je mučila vest, sam javil policiji in...« Aparat je Scrtml Malota ga je bil izključil. V električno nabiti tišini, ki je sledila, sta se oba moža molče tn pozorno gledala »Nisem mogel slutiti, da ne veste ničesar«, je dejal naposled Malota in ncoži' orožje pred Cordaya na mizo »Toda malo pred igro sem se domislil da bodo večerna poročila za vas presenečenje m sem temu prilagodi1 tempo igre Sedaj imate stvarne razloge nrot meni: Ogražanje državnega pravdnika! Zaniiniv sodni primer!« Corday ni takoj odgovoril Zdelo se je. da se bon sam s seboj Potem je menil resno: »Nedvomno ste napravili dejanje kj vas dela kaznivega Malota Hočem na upoštevat vaše duševno razpoloženje kot olajševalno okoliščino. Stvar ostane med nama bi sedaj.« pri teh besedah je.spet sedel ter namva pripovedna kn'iga na našem knjižnem trgu je napeta povest »Brzono-! žec in Puščica«. Dobite jo v vselr knjigarnah in pri upravi »Jutra«. Narodna tiskarna. u— Zahtevajte AMIDON tablete prot: glavobolu, nevralgiji, hnpi, influenci in revmatizmu. Debite j h v vsaJti lekarni, u— Gimna^tična šola Milene Govekarje- ve obvešča starše, da bo uvrstila v redni pouk tudi utrjevalno gimnastiko za dečke do štirinajstega leta. Poleg že obstoječih tečajev za dame, dekleta in otroke, otvori še en tečaj za gospe. Dame in dečki, ki se žele vpisati v ta dva kurza, nai se radi razporeditve prijavijo čim preje v Muzejski ul. 3, priti. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in boleznih prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatizmu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-novec. u— »Šola v predmestju« ilustrirana z dodatkom »Mali svet«, je izšla. Dobi se v vseh knjigarnah za 50 lir vefana, 40 lir broširana in tudi pri avtorju v Bohoričevi ulici št 12. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 21. in 22. marca. Moderna stroj episniea, desetprstna metoda Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne eli zvečer do želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Kiparski tečaj. Kiparji začetniki, pripravite se! S prvim majem bom odprl trimesečni tečaj figuralnega modeliranja, predvsem za one, ki se nameravajo kiparstvu posvetiti in ki so doslej s svojimi deli že pokazali svojo nadarjenost. Na tečaju se bo obravnavalo vprašanje okrogle plastike ter vprašanje reliefov treh stopenj. Vpisovanje od 20. t. m. do 31. t. m. pri akad. kiparju Fr. Goršetu na Gosposvetski cesti 13. kjer bo dobiil vsak tudi pravilnik. Pri opieovanju bodo pripravniki predložili svoja dosedanja dela. u— Jožice in Jožete vabi na Jožefovo nedeljo gostilna Lovšin. u— Srednješolcem-lkam . in posebej vL sokošolcem-lkam se priporoča, da izkoristijo prosti čas za priučitev strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 21. in 22. marca Učne ure po želji obiskovalcev Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacje, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. ?n desni roki. ponesrečenko so prepeljali celovško bolnišnico. Proslava dneva Junakov v Trbovljah. Tudi v Trbovljah so imeli v nedeljo, dne 12. marca, spominsko proslavo dneva junakov. Posebno polnoštevilno se je zbrala mladina z zastavami. V Trbovljah je skupinska voditeljica govorila o pomenu spominskega dneva pred 700 otroki. Odlikovanja. Poročnik Edmund Potočna iz Lipnice je prejel odlikovanje žeipznega križa 1. razreda Z železnim križem 2. razreda je b i odlikovan desetnik K: re1, Ko-3:ma iz Trbovelj. SOletmca znanega gostilničarja. V šent Jurju ob južni železnici je obh°jal ondotni posetnik in bivši krčrnar Jože Podgoršek SOletnico rojstva. Ob tej pr liki je piejel mož polno čestitk. Nesreče in nezgode. 60!etni kolar Mar-t n Ber oš iz Tezna pri Mariboru je šel po cesti, kjer ga je p-drl avtcmcbl ter mu poškodoval prsni koš. Prav tako je posta! žrtev motoriziranega vozila 30ietni Ferdinand Ogner iz Maribora- Z njim vre.i je prišla pod kodeea ölletna polirjeva žena Jožefina Ferluga s Tezma. Ponesrečenci zdrav jo v mariborski boJniànici. Iz Trsta Jožefovo. Ta sloveči slovenski praznik se nam je prismejal po celem tednu sončnega vremena, ki nas naglo uvaja v novo pomlad. Starinska pesem o starem možeku, ki ima lep0 sivo brado, pričuje, kolikšno je spoštovanje slovenskega ljudstva do deželnega patrona. Pri nas skoraj ni hiše brez godovniaka ali godov-njakinje na današnji praznik. Zeliimo po stari navadi vsem Pepetom in Pepcam, Joškom in Jožicam kljub vojni prijetno in veselo godovanje ter mnogo zdravja in sreče v bodočnosti. u_ Vrsta slovenskih skladateljev, ki so v zadnjrih letih obogatili slovensko glasbeno literaturo s svojimi skladbami, ki so pisane za klavir, bo na sporedu prihodnje javne produkcije gojencev šole Glasbene Matice. klavirskega oddelka prof. Silve Hra-šovčeve. Na tej produkciji se bodo izvajala dela skladateljev: Hrovatina, Mihelčiča, Osterca, Pavčiča. Premrla. Karla Sancina, Mirce Sancinove, Šantla, Šivica, Škerjanca in Tomca. Posamezni skladatelji so zastopani na sporedu z večimi svojimi deli. Na sporedu samem so navedene tudi vse zbirke, iz katerih so dela vzeta, kakor tudi označbe, če je delo izšlo v založbi ali če se še nahaja v rokopisu. Tudi ta večer se bo nudila ljubiteljem klavirske glasbe prilika, da spoznajo izvirna domača dela. Podrobni spored bo od ponedeljka dalje na razpolago v Matični knjigarni, produkcija bo v sredo 22. t m ob 18. v mali filhar-momični dvorani. u— Za semenski krompir naj Se javijo člani SVD pri svojih sadjarskih in vrtnarskih podružnicah v Ljubljani ali v pisarni Sadjarskega in vrtnarskega društva, najkasneje do 22. marca t. 1. — Podružnica Ljubljana I vabi vse one svoje člane, ki želijo dobiti semenski krompir, da se takoj, najkasneje in nepreklicno pa do četrtka dne 23. t. m. javijo pisrrieno ali osebno pri predsedniku na Erjavčevi cesti št. 4a, II. nadstr. desno med 14. in 15. uro. Po oblastveni odredbi je treba navesti, koliko meri zemljišče, na katero se bo posadil krompir in koliko kg ga vsak želi dobiti. Člani, ki so se morda že prijavili pri Mestnem poglavarstvu, so izključeni in se pri društvu ne smejo prijaviti u— Zelenjadna semena Mestni gospodarski urad obvešča vse obdelovalce mestnih vojnih vrtov, da bo od 20. do 24. t. m delil zelenjadno seme. Vsak interesent naj prinese potrdilo o parceli, ki jo obdeluje. Semena se bodo delila med uradnimi urami v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada, Beethovnova ulica 7, soba št. 15. pritličje, desno, in sicer po 11 L vrečica z 9 vrstami semen. u— Družinska sreča je v največji meri odvisna od pametnega gospodinjstva z današnjimi sredstvi. Tega se mora zavedati vsaka gospodinja in mora v sebi premagati odpor proti gospodiniskemmu knjigovodstvu. Vzoren pripomoček k gospodinjskemu knjigovodstvu. je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v »Gospodinjskem koledarju*^ u— Dijake in privatiste opozarjamo na vsakodnevne instrukcije iz vseh ali posameznih predm^fov. Vestna priprava Stroga disciplina. Učnina nizka. Vodstvo učnih tečajev. Miklošičeva ee»ta 22-1. Delavska zbcrnifca. Pokažite s podpisom na prot^homunističm spomenicit da obsojate, komu-nizeml Nova odredba o bivanju na Jadranjem operacijskem področju. Vrhovni komisar operacijskega področja »Jadransko Primorje« je izdal odredbo, ki se tiče bivanja na omenjenem področju. V smislu te odredbe morajo imeti vse osebe, ki prihajajo na to področje iz dragih italijanskih pokrajin in ki se nameravajo zadržati delj nego 7 dni posebno dovoljenje prefekta one pokraj.ne. kjer nameravajo ostati. Vse one osebe, ki so se priselile na jadransko primorje že od 1 julija 1943. morajo zaprositi v enem tednu po objavi te odredbe za divoljenje bivanja. Tega dovoljenja ne potrebujejo pripadniki nemške vojske, nemške policije, nemškega vojnega spremstva, nastavljena nemških službenih mest in drugi nemški državljani, ki se mudijo službeno na omenjenem področju, kar velia tudi za vse osebe, ki potujejo po nalogu in z dovoljenjem nemških službenih med. Prepovedano je dajati prenočišče osebam, ki bi bivale delj ko sedem dni na tem področju, pa nimajo predpisane dovolilnice. Prestopki se kaznujejo z globo do 20 000 lir in naporno kaznijo do 3 let. Osebnost tržaškega komisarja za nadziranje cen. Dr. Rudolf Isler. novi konvsar za nadziranje cen na področju tržaške, goriške, istrske, videmske in kvarnerske pokrajine je od 1. 1930. dalje izvrševal službo uradnika pri Združenju fašističnih trgovcev, potem je postal poslovodja društva za razdeljevanje in cene življenjskih potrebščin. Svoj vojaški rok je odslužil v Tržiču kot navaden vojak Isler je tudi dober športnik in se je udeležil zadnjih olimpijskih iger v Berlinu. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 71-letni Jurij Troha, 67-letni Josip Sed-mak, 26-letna Danica Vuk, 59-letni Ivan Kolarič, 49-letna Filomena Renner, 37-letni Marij Kovačič, 85-letna Antonija Rebula 60-letni Fran Gaj, 38-letni Viktor Kralj in 71-letna Frančiška Srebot vd. Valenčič. Ukrepi protj špekulacijam s kovanim denarjem. Tržaški prefekt je izdal naredbo, po kateri sta nakup in prodaja kovanega denarja v tržaški pokrajini prepovedana za špekulac jske im trgovinske ter verižniške namene. Kdor bo preprečeval normalni obtok kovanega denarja, mu bo ves denar zaplenjen, razop tega bo še kaznovan. ! moke A Križaju iz Ajdovščine, 26 kg bele 1 moke Mariji Lazar s Kala pri Kanalu, 30 kg soli delavcu Alojziju Bizjaku iz Trsta, i 5 kg masla Mariji Gruntar iz Kobarida, 5 kg sira pa Ani Strgarjevi iz Trsta. Zaradi kršenja piedpisov o živilih so b "I kaznovani na mesec dni zaoora in plačilo stroškov 35-ielna Julija Humar iz Gorice. 41-letna gof-podinja Ana Pavletiča iz Solkana 13-letni Àlojz Gorjan iz Solkana 19-letni Valent-n Benca iz Solkana in 21-letni Anton Gorjan. tudi iz Solkana. ponesrečenci. V goriški bolnišnici se zdravijo 50-letna gospodinja Colomba San-cin iz Solkanske ulice, ki se je ranila pri žaganju drv. 6-letni učenec Henrik Roš. ki se Je ranil z nekim zarjavelim žebljem, 11-letni Salvator Erugliera. ki ima poškodbe zaradi eksplozije ročne bombe, kmetovalec Anton Fer iz okol'ce Kojske^a, na katerega je padel večji sod in ki ima poškodbe po glavi in nosu. ter 25-ietna Lidija Grion. ki sii je pri podcu s kolesa zlomila levico. Nezgoda z ročno b^mb » pri P Jdbrdu. 78-letna kmetica Ana Pajnda iz okolice Pod-brda je šla v gozd nabirat drva. Našla je ročno bombo, ki se ji ie razpečila v desnici. Ima hudo ranjeno desnico in tudi druge poškodbe. Slična nesreča je doletela 34-letno gospodinjo Hildo Leone iz Za grada v Furlaniji. Obe ponesrečenki se zdravita i v toriški bolnišnici. Dve kozi za dva kesa. M. Rupičeva je poslala svojega 14-letnega sina z dvema kozama, ki naj bi jih še! past v bližini Grad'šča v Vipavski dolini. Teda d^ček se je vrni! zvečer dom^v brez obeh koz, ki ju ja odpeljal neznanec v čssu, ko je deček stopil v gozd, da bi ulovil koisa. ki ju je tam opazil Tpt v h'ši. 21-1etna gospodinja Marija Erzetič iz Morelijeve ulice 43 je šla na te-! raso i otepat. Kmalu se ie spomnila, da je i pustila odprta stanovanjd^a vrata. Toda ! büo je prepozno. Msd tem se je splazil v I stanovanje tat in odnesel iz p'ašča listni-I co z oblačilno nakaznico in nekaj gotovi-! re. Stekla je Po stonnicah in zajela 14-l^t-rega Serafina Kiklja. ki je dejal, da je omenjene stvari odnesel niecov sovrstnik F. Bosio iz Card ucci jeve ulice 21. Na kve-sturi je Bosio skesano priznal tatvino. Iz Hrvatske Imenovanje v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Poslaniški svetnik hrvatske vlade dr. Anton Bonifacio je bil imenovan za oddelnega predstojnika v tiskovnem oddelku zunanjega ministrstva. Nov generalni konzul Neodvisne Države I Krvatske v Trstu. Za novega hrvatskega konzula v Trstu je bil imenovan izredni poslanik v zunanjem ministrstvu dr. Ban-čič. Promocija. Na zagrebški univerzi je bila te dni promovirana za doktorja medicine gdč. Ksenija Breščakova, hčerka bivšega uradnika sreskega načelstva g. Josipa Breščaka, ki živi sedaj v Sarajevu. Čestitamo! Obvestila sportstlkc&a ! SK Ljubljana. Danes ob 9. naj bodo na igrišču vsi nogometaši zaradi treninga na dva gola. Zlata knjiga dekleta in žene (brdš. 30, vez. 40 Lir) je godovno darilo trajne vrednosti. Stopite v najbližjo knjigarno! u— Brez vestnega zapisovanja vseh izdatkov in mesečnega proračuna ne more izhajati nobena varčna gospodinja. Prav tako ne brez gospodinjskega koledarja, ki ga dobi v Knjigarni tiskovne zadruge. Koledar je neobhoden pripomoček za gospodinjsko knjigovodstvo. u— Dijake-inje srednjih šol opozarjamo na instrukcije vseh predmetov. Oddelki za nižješolce in višješolce. Ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po želji. Specijalni tečaji matematike, klasičnih in modernih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljša prilika in jamstvo za uspešno dovršitev razreda Specijalne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2-IL u— Nesreče. Avto je povozil na cesti 331etnega skladiščnika Jakoba Klavsa z Rudnika, pri čemer si je mož poškodoval levo nogo. V levico se je vžagal 371etni učitelj Jože Türk iz Ljubljane. 521etno delavko Angelo šorlijevo je na cesti podrl nek voznik, pri čemer sé je potolkla po obrazu in rokah, Popadljiv pes je ugriznil v desno nogo 61etno hčerko uradnika Majdo Lenasijevo iz Ljubljane. Z vročo vodo se je polila po životu 31etna hčerka posestnika Ivanka Glavanova iz Ljubljane in se močno opekla. Med prepirom je 17-letnega krojaškega vajenca Alojza Zram-ška nek stanovski tovariš s škarjami sunil v desno Bce pod očesom. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Z Gorenjskega Vojaki bodo zbirali za Zimsko pomoč. V soboto 18. in v nedeljo 19. marca bodo po celovških ulicah nemški voiaki in njihovi prijatelji nabirali prispevke za Zimsko pomoč. Ob tej priliki bodo prebivalci Celovca lahko obiskali domače vojašnice ter si na dvoriščih ogledali uplenjena letala. topove in druge zanimive predmete. V vojašnici celovških lovcev bodo imeli celo, zabavo v vrtiljaku. V neki drugi vojašnici bodo obiskovalcem postregli s kupico vina ter skodelico kave V sirotišnični vojašnici bodo humoristi zabavali občinstvo, za želodčne dobrote pa bo skrbel buffet s točilnico za pivo in z glasbeno spremljavo. V nedeljo med 16. in 19. uro bodo Ce-lovčani lahko jedli iz enega lonca kakor vojaki. Da bodo deležni te dobrote, si morajo že v naprej preskrbeti listek nato pa bodo postreženi iz vojaških kotlov. Smrt na bojišču. Dne 26. januarja je padel na vzhodnem bojišču vojak v nekem planinskem polku Viktor Ribnikar iz Ste-nlčna. — Dne 5. maroa je našel smrt na jugovzhodnem bojišču lftletni maturant, desetnik Franc Grilič iz Celovca. Huda nesreča z granato. 131etna učenka Erna Plsnikova iz celovške okolice je našla ročno granato ter se neprevidno igrala z njo tako dolgo, dokler ni granata eksplodirala ter jo hudo" ranila na levi nogi Kri ISjooo nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to svojo voljo izpričamo s podpisom na protihomunističm spomenici! Tri žrtve železniške nesreče. Pri železniški postaji Pinguente je nastala železniška nesreča, ker sta tačila dva vlaka. Pri tem so bili ranjeni trije železničarji in 6icer 43-letni Julij Piva iz ulice Ginestre 3. 28-'.etni Alfred .Pizi iz ulice Carli 4 ter 31-letni Peter Donati iz Murattijeve ulice 10. Va trije sc zdravijc v tržaški bolnišnici. Obsojena. 20. januarja t. 1. se je vračala gospa Stela De Massari domov v svoje stanovanje v ulici Majolika 12. Ko je bila na stopnišču, je srečala mlajšo žensko, ki ji je iztrgala ročno torbico in pobegnila. V torbici je bilo 1000 lir in 14 živilskih nakaznic, razen tega tudi oblačilna nakaznica in druge stvar. Policiji se je posrečilo zadevo razčistiti že nekaj dni za tem, ko se je dotična mlajša ženska sama javila in vse ukradene stvari vrnila na policijskem uradu. Morala se je zagovarjati pred pristojnim sodiščem in je bila obsojena na 4 mesece ječe in 1.600 lir globe. Obsojenka je 24-letna Valerija Cermelj iz Levje ulice št. 4. BeEe&mce* KOLEDAR Nedelja. 19. marca: Jožef Ponedeljek, 20. marca: Aleksandra. DANAŠNJE PRIREDITVE K>no Matica: Zadeva dr. Crippen. Kino Sloga: Noč brez slovesa. Kin» Union: Ne govori mi o ljubezni. Kino Moste; Sala ljubezni. Kinematografi v ponedeljek nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE N^elja: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20. Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Ponedeljek; Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nede(jsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran C i b e r. Štefanova ulica 7. telefon 36-41. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 19. do 5. ure! Iz Gorice 19 nagrad za najlepše poljedelske uspehe. Pokrajinski kmetijski odbor v Gorici je razpisal 19 nagrad, ki bodo v smislu natečaja prisojene onim kmetovalcem, ki so imeli v kmetijski proizvodnji 1 1943-44 najlepše uspehe. Prva nagrada je 500 lir. sledita dve nagradi po 400 lir, tri nagrade po 300 lir, 4 nagrade po 250 lir in 9 petih nagrad po 200 lir. Pouka prost dan v goriških Š®lah. Na god obeh goriških patronov sv. Hilarija in sv. Tacijana je bil v vseh goriških šolah pouka prost dan. V goriški stolnici so bile tradicionalne žegnanske cerkvene slovesnosti. Umrl Je znan prodajalec časopisov. Te dni je umrl v goriški bolnišnici znani prodajalec časopisov iz Garibaldijeve ulice 1. Luigi Cossio, star 57 let Prodajal je tudi slovenske dnevnike m tednike. Svojčas je bil lastnik znane kavarne »Pri ribarnici« Nov šef goriške carinarnice. Inšpektor dr. Josip Sana, šef glavne carinarnice v Gorict je bil premeščen v Videm. Na njegovo mesto Je prišel Josip Verni, kl je dve leti in pol služboval na obmejni cariniki postaji v Zalogu pri Ljubljani. Uspešna borba proti črni borei Organi živilske policije so zaplenili 55 kg bele moke kmetici Emi Kumarjevi iz Smartna pri Kojskem. nadalje 10 kg bele moke čevljar^ Ju Josipu Kokalju iz Mirna. 100 kg bele moke 57-—flo !• —J8. a ML Mi aro« mr— —.80, m 4»)«aj* DMto« ali Slfro L 2.— NajmanjSi iznos a te oglas* to t 7.—. — Za ftntm ta dopisovanja I* piateti «a TR&kn besedo L 1/—, ea vse drug» oglaaa L —M aa bwida, a dr*, to prav. takso L —M ca dajanj« nasiowa aU Slfro L L— Najmanj* tsnoa aa te oglat Ja L 10 — nlkom malih oglasov! Danes je moralo šzostati večje števUo malih oglasov, naročenih za nedeljsko številko. Priobčili jih bomo naknadno v t&rkovi številki, ki izide v ponedeljek zvečer• » Ob tej prUffln ponovno prosimo naročevalce malih oglasov, da oddajo novačila za nedeljsko številko čimprej med tednmn. Tel. > 40 < 1 < Cb> 88 < < * < < < ( DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 ABIT ü Ki J ì;N X K A brez sredstev, z znanjem nemščine in it»lij„tt5č ne nujno prosi za zapo>h tev. Ponudbe na ogl. odd. Jut a pod »Abitur,-sntka«. 6185-1 TRGOVSKA MOC mlada, želi zaposlitve v trgovini, delikatesi ali gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna m samostojna«. 6199-1 TRG. POMOČNICA verzirana v prodaji mešanega blaga, želi zaposlitve. Sposobna je samostojno voditi trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6198-1 DEKLE, pošteno, prikupno, išče me-sto v dobri gostilni sredi mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6396-1 SAMOSTOJNA GOSPA vešča dobre kuhe in vseh hišnih del, išče službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 6142-1 DIPLOMIRANA sestra otroška negovalka, sprejme službo čez dan ; tudi samo dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica malih«. 6144-1 MEHANIK, i dolgoletno prakso kot strojnik pri motorjih, parnih strojih - in turbinah, zmožen samostojno izvrševati vsa popravila, sprejme vsako primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnji nastop«. 6428-1 UPOKOJENEC 44 letni, išče službo čuvala, vratarja, skladiščnika. Za laìia deia ali kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Državni upokojenec«. 6190 1 BOLJŠA KUHARICA išče mesto v gostilni. Gre tudi kot gospodinja k mali družini. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Sredniib let«. 6147 1 K OTROKOM, Samo za dnevne izprehode za ves dan, iščem službo Po možnosti s kosilom. Takoj ali pozneje. Ponud'ir na ogl. cdd. Jutra p-od -»LiuHm n^il-p,' 625 3 1 TRG. POMOČNIK mlad, išče primerno zaposlitev — tud: kot skln-d-^čnik. Prvrmdbe na oc?!, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten«. 6265 1 KUHARICA, s prakso, samostojna» ki ooleg postrežnire opravlja 'i'di druga hišna dela, do-Hi službo. Naslov v oglas, "dd. Jutra. 6231-la DELAVKO sposobno za trgovino z meš. blagom, v mestu, ki je poštena, ter ima res voljo m veselje do dela, sprejmem v stalno -iužbo Ponudbe na ogl odd Jutra pod f Stara šola». 6072 la KLEPARSKEGA pomočnika, ki zna tudi popravljati vodovode — sprejmem takoj. Tvrdka Mihelič, Kavškova 18. 6118-la HLAPCA pridnega in poètenegga, sprejmem z nastopam po dogovoru. Hrana in plača dobra. Naslov v oglre*m?m. Rcrštn^r Stpfan. Bežigrad. Podmil-ščakova 4. 6345 ta pn<;Tn T?-» VT(~f) z.i dopoldanske ure spreimem. Zalokareva ulica 14. 63-55 1? POSTPFŽTVCO. enkrat tedensko cel dan. iščem. Plsča in celodnevna dobri hrana. Naslov v 0<-I odd Jutra «<7.1- KINO SLOGA Telefon 27-30 Nov UFA-film bogate in globoke vsebine, po noveli W. Kimmich-a. z naj-markantnejšimi filmskimi umetniki NOČ BREZ SLOVESA Tragična zgodba o usodepolnern srečanju, usodni ljubezni ln zanemarjenem zakonu Anna Dammann, Karl Ludvik Diehl, Hans Söhnker Predstave ob 15., 17. in 19. uri V nedeljo še matineja ob 10.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Mlada slikarica doživlja pri svojem poskusu, da bi se uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem življenju, mnoga bridka razočaranja Ne gjveri sm o Ijiabezsja V glavnih vlogah: Heidemarie Hatbeyer, Mathlas Wieman i. t. d. Ob nedeljah: 10.30, 15., 17. in 19. uri KINO MATICA Telefon 22-41 Napeta kriminalna drama, ki je pred 15. leti bila senzacija svetovne javnosti ZADEVA DR. GRIPPEN Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mayen, Rene Deltgen Matineja ob 10. uri Predstave ob delavnikih ob: 15., 17 In 19 uri. KINO MOSTE Petje, smučanje in glasba v zabavnem filmu ŠOLA LJUBEZNI Predstave: nedelja ob %11., 3., 5. in 7 uri; delavnik ob 7. uri GOSP. POMOČNICO ki zna tudi samostojno kuhati, pridno in poéte-no, sprejmem takoj. — Ponudbe: Oblak Gli d ška Ul. 3. 6333-la Kl.EP. POMOČNIKA spiejmem. Josip Otore-pec. Za gradom 9 6123-la ŠIVILJO za dom spreimem t^koj ali po dogovoru Naslov v ogi. odd Jutra 6127-la POSTRhZNK.O iščem za tr-.krat na teden od 7.30 do 15. Naslov v ogl. odd. Tutra. 6350-la POSTREŽNICO. 14—16 letno, za čez dan, iščem. Vcrdi-eva 8. prtlič le. 'evo 6347 la POSTREŽNICO iščem. Vprašuti: Rimski cesta 9. II., vrata 16. 6002-'a GOSPODINJSKO pomočnico Z znanjem kuhe ali postrežnico za ves daa išče-n. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6366-la POSTREŽNICO za vsak dan ali parkrat tedensko dopoldne spreimem. Smerkolj S.. Malgaieva 2. 6412-la POSTREŽNICO, preprosto, kot pomoč v gospodinjstvu in k enemu otroku, iščem. Po možnosti zmožno gospodinjskega šivanja. Šebenik Fani Trnovo, Karunova 7. 6414-la DEKLICO, ki bi mi ob popoldnevih vodila petletno hčerko na sprehod, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6427-la SOBARICO, vajeno otrok, le T daljšim spričevalom ali dobrim priporočilom, sprejmem. Plača in hrana zadostni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 6426-la DEKLE za pomoč v gostilni in pri hišnih delih sprejmem. Ni slov v ogl. odd. Jutra. 6327-la ČEVLJARSKEGA pomočr.'ka sp*Hme I.ožar Franc, Kongresni trg 16. 6325-la PISARNIŠKO začetnico bi sprejel. Osebno pisane ponudbe z navedbo osebnih in rodbinskih podatkov ter z-iifev na oglas, odd. Jutra pod »Točna«. 6360-la ŠIVILJSKO pomočnico, spretno, sprejme boliši salon. N?s!ov v ogl. odd. jutra. 6007-la POMOČNICA, res prvovrstna moč. se sprejme. Prednost ima, katera ie vajena ph.ščev in kostu-mov. Dobro mesto. Tik-»'. Nadalie snreimem pr^.Vti-kcr.tinio, katera hi imela veselie. izpopolniti se v damski garderoln". najraje ibsolventko obrtie šo',e. — Predstaviti se od io r'ijie v ateljeju Mire KOT POSTKK7.N5CO sprejmem pošteno žen sko H-ana in stanovanje v hiš!. — N.slov v vseh poslovalnic-, h »Jutra«. 6275-1- KTTJMRICO z dobro plačo, «nrejme prvovrstno gostilna v centru Naslov v o^las. fvij^l-.,. N fino i. 1iasluzelc DRUŽABNIKA ali mlajšo družahnico išče knjižna založba za otvon tev knjigarne in papirnice. Ponudbe pi ogl. odd. Tutra pod »Knjigarna«. 6234-3 TRGOVSKI POTNIK uveden v papirnih, galan teriiskih. drogrriiskih in parfumeriiskih trgovinah, prevzame zastopstva. Ponudb». na ogl. ode. Jutra po-1 6134 3 ŠIVTLJA perilg sprejme d Naslov v o^'a-nem oddelku »Jutra«. 5611 3 V.'. JENKA ki se Je 1 leto 2e uč;la v t-g z meš blagom, želi premeniti mesto. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6045-41 VAJENCA za zlatarsko obrt sprejme Josip Strajnar, zlatar-iuve-lir. Cankarjevo nabrež e 7. 6291-44 VAJENCA stroino-kliučavp.ičarskesa in strugaria spreime Matija Grošičar. stromo ldiučav mčar-jn-o. Liubljana. Kla dežna ulica 3. 6156-44 BRIVSKEGA vajenca in frizersko vaien-ko spreimem z začetno plačo. Franc Wildman. Na noleonov trd 14—15: Ambrožev trg 10. 6:96 6 Kopii. KNJIGOVODSTVO s kopirnim aparatom in jekleno kaseto za kartoteko ter specijalno trdo zlato nalivno pero, prodam. — Eventualno vsako zase. Vse še nerabljeno ! Naslov r ogl. odd. Jutra. 6254-6 PLINSKO PEČ PORCELAN SERVIS I MA1WM za 10 oteb. znamke Prag, ra mimo obrt, ttcem T rodara. Na ogled pri tvrd- centru. Naslor v ogl«s. i »Kristal«. 6283-6 Oddelku »Jutra«. C27®-17 FOTO-APARAT, j MAJHEN LOKAL 9/12 cm, za ploSče, Eury- all delavnico, za lahko nar 1:4.5, prodam. Naslov zlatarsko Obrt. i$čem. — v ogl odd. Juira. 6322-6 Ponudbe na oglasni od LONEC delek »Jutra« xxxl Sif-o bakren, pocinjen, 35 litrov, »Zlatarska^. 6263-17 iti 4 etaminaste za store prodam. Naslov * ogl. odd. Jutri. 6321-6 PISALNI STROJ zamenjam Naslov v za radio-aparat. ogl. odd. jutra. 6320-6 Kupim Več lepih parcel SREBRN INO o v a n c e in druge pred ; mete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica številka 12 ____in šHristanovanjsko kopalno, bakreno, znamke hiŠO proda »GLO- „__ »UJma^brezh.bno. jn dva :BUS^ _ Ljubljana, ^iem celoto« zbirke. Petrarkova štev. 26. tUdI prekomorske. Po J-501-I nudbe na oglas, oddelek _ »Jutra« pod »Zbi-k-i«. 6140-7 PRODAM: moško kolo. dobro ohranjeno, znamke Coriolon, in gramofon, črn kovčeg, His-masters Voice. Rožna dolina cesta XV. št. 20. spodaj. 2. vrata desno. 6317-6 ROLLEIFLEX a'i'tomat, 6X6 cm, naprodai. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6344-6 SMIRNA PREPROGA. 2 5X3.5 m, naprodaj. Naslov t ogl. odd. Jutra. 6343-6 ČRN KOSTUM, iz smoking blaga, za visoko. vitko postavo, ter črna obleka, volnen krep, malo nova plašča za kolo (Draht-reifen), prodam. Prečna ulica 8. 6255-6 PERZJ.JANER KOŽO lepo, črno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6130-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, krem barve, predvojni materi'?.I. zelo dobro ohranien, prodam. Habicht. Hubadova 7. tik pred blokom na Tvrševi cesti. 6246-6 OTROŠKO POSTELJO. om»ro ra perilo in ženske čevlie št. 39 prodim. Na. s!ot v oel. odd. Jutra. 6239-6 PISARNIŠKO MIZO. hrastov les. t-odelno belo omaro, stoječo sveti'ko. »Živlien«e in svet«, v pl?t-no vezano. prndr>m. Naslov v ocl. odd. Tut-a. 623S-6 NOV KAUČ z ž-mnrro prodrrn za 3900 'ir. Nsslov v ogl. odi! Jutra. 6235-6 P*>ovk Ludovik. ViC. Vinčareva 7, blizu o»*<1-skeci Joni. 6252^ MIZNI ŠTEDILNIK, železen, prodam. Cena 1300 j|,ro lir. Jerneieva 1. 6251-6] ©FŽNI PLAgfi BRITVE vseh vrst kupite pri Po- sto pelerino — vse z t pitu Viktorju, brivski sa- manišo d-obno postavo ____ Ion, Cankarjevo nabrežie. proda Bogojevič. G'edi- j^ä e reč 6227-6 liška ulica 12. prlMWe. NAKUP in PRODAJA ,!evo. 6 ' D'NAMICNl Z-VOrNIK. z izhodnim transformatorjem. proda Stoli Rudolf, Postojnska ulici 25 (Sr-n in dom). 6270 6 KANARČKA »H rtzerja« — s kletko KOŽE DIVJAČINI m domačih živali kupuie krznarstvo Rot. Mestni trg k. 5. 1—371—7 OVČJO VOLNO, krojaške, pletiliske in Ji-viliske odrezke kupuje vsako množino »Jugovolna«. Ciril-Metodova (prei Tyr-5eva) 41. nasproti sv. Krištofa. J—574—7 KNJIOE. CASOF1SE in REVIJE, raznovrstne, tcupu-jemo Kiijig i. na Jünez Dolžan Ljubljana. Stritarjev-, 4 J-375/7 ŽELOD 'zdrav, svež ali suh, kupu- nošena, ugodno naprodaj, i jemo ' po „ajvišiih cenah Ogled: Ilirska 12/1, levo. skladišču »ALPA«, Ljub dobra tost 220 V, Uoioo. ŠIVALNI STROJ samo, da dobro Km, «•" pim. Ponudbe u ogi. oM> jutra pod »šivalni«. glHt PISALNI STROJ dobro ohranjen, po «oiM sti boljie znamke, kupi». Gerovac, Kolodvorska ». JÌ79-1 Harmoniko, klavirsko, kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod: »Klavirska«. 6241-7. KROŽNIKE, jedilni in kavni «er** pim. Plačam do dogoroc». Naslov ▼ ogl. odd. J»J». 6504-7 RJUHE m posteljnino k »pan. P«*" čam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6305-7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst, samo uporabne, kupi trgovina Ogled. Me*. " ' skozi vežo. 6301-7 ni trg 3, vhod KUPIM: 6340-6 Nove modne HLAČE s suknjičem, za srednjo postavo. predvoino blago — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6339-6 Stare srebrne KOVANCE, več kilogramov. prodam ljana, Vidovdanska 12 novih kuhinjska« jet, 6 novih frotir brisač, 4 nove flanelaste rjuhe, jedilni pokromani pribor a 6 oseb. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Novo ali dobro ohranjeno«'. 6298-7 DECIM. TEHTNICO staro, nerabno, kupim. — Glavno je, da ima vse le-ltzje! Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Stara tebi-niča«. 6148-7 OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, predvojni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matiaž«. 6168-7 GLOBOK VOZIČEK kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nulno |l« 6174-7 komisijsko PRODAJO naivišjemu poniidnkiu. Ponudbe z navedbo cene na oel- odd. lutra pod »Sre- sobnih in kuhiniskih oprav, posameznih komadov pohištva ter drugih uporabnih predmetov. Trgovina Ogled. Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 6302-6 VELIKO SLJKO OLJE. delo pokojnega slikarja Ivana Vavpotiča. prodam za 4000 lir. G. Berčič. Ko-lezija-Trnovo. Zhjšnikova št. 16 podpritUčje. 6*00-6 Zbiralci starinskih UR, pozor! Dobro idoča starin-sTcs srebrna žepna ura na ključ naprodai. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6286-6 SOMA PUPA za kroiačice naprodaj. Nasicur v ogl. odd. Jutra. 6139-6 KANARČKI jesenske samice, Aleševčtva ulica pritličje. KLAV. Scandalli. c. 18.1 V .. 6014-7 sprejemamo in kupujemo ZEMLJO (PRST) jfotoaparate, umetnine, pre- tudi mešano, v bližini Tr- proge in druge boljše po-žaške ceste, pot-ebujem, od- rabne in luksuzne predme-peljem sam. Ponudbe na te. Parfumerija Venus, pa-r,gi. odd. Jutra pod »Zem- lači Bata. 6178-7 lia«. 6033-71 SPALNICO ELEKTROMOTOR komplet-io, kupim. Ponud. enofazni, 220 V. 1 k. s., be na ogl. odd. Jutra pod kupim proti dobremu »R?b!ieno 44«. 6179-7 63^-6 plačilu Ponudbe na: R- TEHTNICO Dolnišar, B Brezovica, kuhinjsko. kup>im. Ponudbe damski. rjav ter gumijn- Vrhnika. " 6X28-7 na ogl. odd. Jutra pod RA-L.IČNE SREBR.NE »Tehtnica«. 6180-7 izdelke in kovance, tudi ETEKTROMOTOR ter druge d a-j5^ Ks, na lučni tok, 220 V, gocenosti lz žlahtne ko- tudi trofazni 380 V, kupim, vine, večje ali m n še Ponudbe na ogl. odd. Ju-vrednosti kupi-n. Po- tra pod »Brezhi"ben«. nudbe n« o?l. odd Ju | 6194-7 t-a. pod »Kupim wkoj«.! ŠPORTNI VOZIČEK 6131 7 .cupim. Ponudbe na ogl. STEKLENE SKODULICE odd. Jutra pod »Maja«, za kempot. kup'm Na-i 6175-7 slov pove oglasni cdd-'-> SAKSOFON AT.T. vieo prodam. Naslov v cglas. oddelku »Jutri «. 6333 6 PISALNI STROI prodem. Naslov v oglasnem odd. Jut-a. 6121-6 DATUM URO srebrno, dobro ldočo, p-odam. Ogled v ura aki trgovini Zajec. Tyrševa cesta 53. 6107 6 NOVE ČEVLJE (kro.-n) št 53. p-odam. Pcljedrlska 18. 6105-6 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo mrf-žo. žimnl- »Jutr»,«. ZNAMKE Kompi zb rko ali pos i treznp partije tud- prekomorske. kuolm P^nnd 6137-7 Vbro ohranien. .Kersnikova 3'T. kupim. — 6307-7 ELEKTROMOTOR. okrog 1.1 KS, ??0'380 kupim takoi. Slaščičarna naprodai. 29. pod- dam N 6138-6 oddelku HARMONIKO novo, 96 in 120 p odlim. ;&zne basov, 5 registrov, pro- trg 2-3 6097 6 dam. Ogled v nedel'o od DEKORATIVNE KIPCE 9 do 12.: Knaflieva ul. 8. orig:n-lle slike, pritličje. 6145-6 NOV RADIO 5cc\ni, zelo lepe reprodukcije. prodam. Knaflie-ui. 8, pritličje. Ogled v nedeljo od 9, do 12. 6146-6 be tv-^d »Zmmke« n-- r«' »šport«, Pražakova ulica 12. ->dd Jutra 3524 r! 6342-7 /.NAM K t I KUP'M ■edamih Pokrannskih iz [potrebščine zs na jedilno !? tudi kompletne ear 'mizo, n. pr. : dezertni pri-nture. kupim Punu.'he na bor, male kristalne krožni-•g! odd lutra pod »Po jke itd. Ponudbe na orla*, rannski«. 4077-7 odd. Tutra pod: »Jedilna BOE, miza«. 6352-7 tare i» nove lisičie in d: j STEKLENICE .. , i lurjeve. polhovke, stare ir jvs,uh vrst vinske, konjak. Posteljno omarico ln ,ove usni3te ko%čke in ak ! medicinske, parfumske kuhinlske stvari po ovke čebe!n, vosek, šče te, pietenke in balone, ,lov v og.a nem ,ltI0 usniata jermena in najboljše pl če »Metal a« rtrPrt-.™ c-r.ir™ ' o!bove koie 5talno kupu'f — Gosposvnteka cesta 16 OlEOsKO STAJICO |trg0Vina Zdrav.č, Liublinna I ^ 62C8-7 Sever, Jurčičev ;tan tre ^695-7 OTROŠKI VOZIČEK VEVERIČJE KOŽE 'giobok, nov ali res do-«upi vsako koil ino t- t>:o ohr. njen, pred .oini jovina Zdravič L1ublj,i- mate-,jJ, kupjn. Pitme-aa. Sta-- tre 30 3693 ' ne ponudbe s t:čn.ia LISIČJE KOŽE opisom in navedbo cen« lihurieve. vidre in dru poslati na oglas, oddelek ie kože od divja Ine sjut-a« pod šifro »Sem Stalno trgovina d0ber plačnik«. 6332-7 Ljubljana St i- KUPIM 60 m CEVI umetniš;^ prejmeta, raz 1 čen pdrcei.in. stekleni-no, vaze, ogledal-», razne antikvitete in uporabne _ predmete podaja in tüpu7e" sp cime v kern s-jsko MraVjC KOVČEG GRAMOFON z nekaj ploščami, p-odam. Skaza, Janševa ul. pro-injo — J. Or.-.žen, trg St 30 3697-7 vodovodnih, cca 20 mm, umetnine 1n antikv tete. voz „prav|jivček novih ali rabljenih. — Prsžakcva OTROŠKO 6149-6;z žimnico in PSA PT IČARJA 2 !e*i stirega. prodam. do ul. ure I črk. no, Sortni oboie ln 8. 6031 6 KOŠARO globok vozi-dobro ohranie prodam. kupim pa voziček. Prelesnik, 21a. 6371-6 7. ^ g,. Alencmeerieva 6150-6! K URNIK. ji zaklopnimi gnezdi, lesen, za kokoši in z.i ite. v dveh nadstropjih, 1.50X3.10 m. predam za 1000 lir. Nas'ov v r-l Jutra. 6368-6 OMARO za ob eko n-odnm. Naslov v 05I. oddelku t dobrem staniu, N'aslov v ogl. odd Vprašati od 6. z-ečer: Kosova ška. OTR. POSTriJICO belo. prodam za 450 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.! 6151-6 ŠIVALNI STROJ i Singer poerezljiv. prodim. Gerivčeva 33. 6152-6 v oddelku Jutra. ŽEPNO URO 6109 6 srebrno, skorai novo, pro- NI7KE ČEVLJE dam. Gerbičeva ul. 33. d a m s k e. črne, semiš. 6154 6 športne, štev. 33. s pol-MOšKE ČEVLJE no neto. n^ve. prori m. gojzerice, speciialn-- izdela- Oerbi^eva 39'I. va, skoraj nove. štev. 42., VŽIGALICE ueodno prodam. Naslov v s A P. P. A. — od. odd. Tutra. 61 5-6 za Sl-fventlo: R-c S i-SFMTŠ ČEVLJE i'^oi. Trst. viale ' Ppg.; moške in galoše. prer!voi-;E'°na 17 5944-6 no blago. v naibolišemi ANTIČNO OMARO staniu. prodam — Novak 'Blpde-msler. Z> per'lo. ske Prediamska 25'I. 61<9-6 s 4 nredali. prodn-r Po- snl'n daje iz prj.i-rio-?ime- Vinko 'Prž 1-cet.a 2 dvor'Sóe — Kupim. lutra. 4767 7 STROJE. vsako-, rstne, rabljene, staro orodje za gradbeno in drugo stioko, ponudite tvrdki llcišič, Liubliana. Rimska cesta 13. 4918-7 EOE Fran Skalur, Rimska 16. 6331-7 SPALNI COUCH (divan), kompleten. ® 2 o&ebi, £'ipim tli vzamem v najem proti dobremu piačdu. Naslov v ogl odd Jutra. 6329-T OTROŠKI VOZIČliiK globok, dobro ohranjen, sture m nove. lisičie :n kupim. Ponudbe na ogi. diiiurjeve, polhovke, sta-e oddelek Jutra pod »Glo-in nove usnjate kovčke bok«. 6125-7 in aktovke, čebelni vo- UINKO SEVAR sek. ščetino, usnj^ta ier- kni garna nasproti šent-mena in polhove kože j^kobska šole, kupuje stuino kupuje trgov na v-se slovenske knjige po Zdra\ič. Ljubljana. St- SO!'dnih c-nah. 6124-7 ri trg 30. 5462-7. Ml.ARSKO MIZO JORDAN: HANDBUCH j dobo ohranjeno, kupim. «r»««der Vermessungskunde I. j Ponudbe na og'asni od-6026 6 „,. »„....iL. - delek Jutra pod :in LTJ1BLJANSKI ZVON , n Slovan prodam. Og'ed^' od R—9 in 12—15. Naslov :s . ogl. od! Jutra. 6177-6 12. m 14. u-o. KUH. KPFDENCO dve sEnm dobro ohranjeno, prodam, fco^inletnih pokrajinskih ! Ogled od 13. do 14.30. — 7n IKt 2amrnjr.in za -ft-Streliška ul. 2^,11.. desno. d:a dvovrstne zr-Tr1-". 61S2-6 JEDILNI PvmOR v etuiii; »Rostfrei«, pred-vo:no blago. novo. naprodai Naslov v ogl. odd. Tutra. 6183-6 TPICIKEL z 1 letnim jamstvom, ugodno prodam. M^han;čr,a delavnica Ambrož, Ciril-Metodova (Tvrševa) 71. 6191-6 T>OčNT V077ČFK '^ircal in za:čij hlev prodam. Pred'imska 9. Rožna : II/l kupim. Ponudbe z MHan navedbo cene na ogl. odd. lutra pod »Jordan«. 5539-7 KUPUJEM: volnene tiiko jopice, kroja- in živiliske volnene ter varna, Galjevtca bombažne odrezke. Hrenova Ljubljana, ulica 8. PISALNI STROJ, prenosen, kakršne znamke, kupim takoi. Po 6012 6 nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuino potrebutem«. 5916-7 DESKO DVOKOLO d:o, nrvovrstne znamko, dobro ohranjeno, za 5 Prn"dbe ra Ofrlnsni od- let sta-ega fanuia. ku-de'ek »Jutri* poi »r>re P'Hi. Naslov v ogl odd. 6TM-6 Jutra., 587Z-7 ŽIMO predvojno blago, močno kupim. Ponudbe oglas, oddelek Jutra seri!' za r^d'o« VELIKO FISAL. MIZO za pisa no. posteljo, no-čno ori rico iti. po- _ dam Naslov v oglasnem -v. ___«1*577 oddelku »Jutra.. 6279 6^ žima'" 61677 MOŠKO OBLEKO LEICO, CONTAX skorai novo mod-o — ! ali Rol'eiflex ln droge _ proda Kozjek, Celovška'rabljene fotoaparate ved- p',, oeatn 94 /I. 6277-5 no kupuje Foto Tourist ™DuaDe — Iioize Smuc, Ljubljana. Ulica 3. maja št. 8. 94/1. CM'VALNO garnituro, novo, modern— _ . vrč ln lavor. p-odam.. — J 6172 7 dolini. 6192-6 ogledati med 11 In 12.j KNJIGE TP.GOVCKO OMARO ÌNa-.lov v ogle s. cdd^KU1 »Fuclis-Sittenges.chichte« •>.6s m dolgo. 12 predal- j »Jutra«. 6274-6|— kupim nikov. zgornii del steklen, j VISOKO OMARO in šivalni stroj pro» am. — lza Ob!«"ko in «a 10 m Flori>«nska U. 6193 p j:jne poreže prodam — RAnrTFMO POH'STVO Gosposka ulica štev." 15. —odam. Terpin. Tovarni- 6272-6 ška ul. 26. 6161-6 PORO'"NI PRSTAN ' ir „ . , PARNO SESALKO Izmenjam zn tridelno'^P1™: N>sIov V Wortinsstom št. 4 prodam, omaro all kaUČ Pon-d. Rozman, Karlo\-ška c. ^ I V. j oglasni Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Ali slično«. 61867 PLAHTO (poniavo) zia poklvanje tov. avtomobila, ne glede na barvo ali napis oddelku »Jutra«. 6228-7 Odd^ek I LE^KOKN JARčKE c. n.j OP na 6164-6 i »Jut o« . ------ ;no«. 6261-6 nudbe na ogias ET,EKTROMOTOR UJut a« pod šifro »Leg HP kom 23«. 6233-7 »Ponk«. 6103-7 RAČUNALO logaritmično, kovinske stroke, in risalno orodje kupni. Ponudbe na: Li- --- ' 51 — 6099 7 5766-7 j KNJIGE St itaria, Levstika I. kolj ! d-ija Tavčarja IH. sv., po! usnje, ter Grudnovo zgodov no, kupim. B ži-gT»,d 3. I. 5Ö77-7 PERNICO s puhom l£uplm. PouuA-be pod »Tuhna« na ogl. oddelek Jutra. W1-7 KREDENCO brezhibno, kupim. Ponudbe pod > Prostorna« na ogl odd. Jutra. 6089-7 KNJIGE raznovrstne, zlasti umetniške vsebine, ilustrirane izdaje v raznih jezikih in starinske — kupim, v trgovini J. Oražem, umetnine in antikvitete. Pražakova 8. 6082 7 ZGODOVINO slovenskega naroda, Gruden-Mal, kompletno, ali samo 6. zvezek, kupim. — Naslov v ogl. odd. lutra. 6349-7 ŽJMNTCO (rrodroc) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Volna ali žima«. 6?is-7 DECIM. TEHTNICO od 300 do 500 kg kupim. Ponudbe na oglasni oddr- se : ŠOTO in PRST kVI^ÀV^,!. u^^'lOanz« 220-380. 1 ITp r.orn ^ OTROŠKO POSTELJO z meniam za «elezno sitivi-tiMt-t ž»'e/no. belo z žimnatim Pločevino, 1 mm. Na lov Žv-o,fom. in W-O P, pod »Več u=tme-!'n .petelina ^«P^^ lek Jutra pod »Decimal- salno mizo, črno ----- mr, - do. prodam. Komilcova 6266 6 ulica 15-1. levo. Ogled; SLYAL.NI JTROJ, od 1. do 3. u:e. 6114-6 KLEMATIS rdeči 11 modri, magnolije. vrbe kilujke, glicinl-ie. plezalke, jap kutino, cepljen španski bezeg, o-krasno gmičevje r zne trajnice in agras. pro dum. Naročite I Dostavim na domi — Po!še Jožef. Mala vas 40 p JeM."». 6119-6 ŠIVALNI STROJ »Phoenix«, nov močan, za obrtnika, prodrm — Naslov v oglasn oddelku Jutra. PRODAM: moderno po'ico za kniige, dve omari, visoko in s predali, ter umivalnik. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 6284-6 moški in ?enski. Singer, proda Kristan Franc, me lianična delavnica. TyrSeva cesta 54. 6230-6 Krasno beTo ŽIMO prodam. Ogled v nedelio dopoldne Lva Zupan. Mil-io ciò n 1 fcnajem TRGOVSKI LOKAL z ali brae ialoftbc v strogem centru. 'Sčemo Ponudbe na advokatsko Pl Rarno B-ejc Zdene Ci- 6132 6 galetova 3-H 605817 500 m2 TRAVNIKA uporabnega tudi Za njivo, dam v najem v bližini Studenca, ob glavni cesti tostran zapore. Naslov v 0«1. o4d. J atra. 6205-17 različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo uh prevzemimo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. J-318-M—7 KUPIM naslednje kn j ige : Knsuer : kiac. 8X12-7 GNOJ k: vjl ali mešani, 2 voea k »m. Ponudbe na ogli or.aelek »Jutra« pod šifro »Takoj kupim«. 6032 7 HLEVSKI GNOJ kup'm Ponudbe 1» ogL oddelek »Jutra* pod ii- Konversations ' Lexikon.' *«> tPrvovrettu«. 8050-7 Knauer: Welt-Taschenatlas. Knauer : Gesundheits-Lexikon; Duden: Deutsch (Rechtschreibung), Duden: Englisch, Duden: Francais. Plačam najvišjo ceno. Pc nudbe oa ogl. odd. Jvtrr. pod »Lexikon-Duden«. 6170-7 METRONOM (Taktmasser) kupim ali dam protivredr jst. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Metronom«. 6197-7 JEDILNO ORODJE srebrno, moderno, tli kakšno drugo dragocenost, primemo za Poročno darilo kupim. Ponud£e na ogl. odd. Jutra pod »Poročno darilo«. SKAPING 205—400 mm — dob-O ohranjen kupim. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« ped Sifto »Gotovina 2«. 6055 7 alfa KOTEL nov alt sc&r, do 781. kupim. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod Slfro »Kotel takoj« 8006-7 OTROŠKI VOZIČEK globok ali «portal, tudi ▼ slabem «tanta b uporabljivimi koieat. kupi KnIčiS. Lepodvonk« nL st. 28 T 81337 MFRSKI TRAK jeklen. 50met ski^ kup] geom Zadnik, «06-7.M» uUe» 9/0. rsss DAMSKI TRÉNCKOT S* visoko postavo, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Malo rablien«. 6136-7 LETVI PLAŠČ trenčkot. z menjam za brezhibni Hube tus plašč — ali takega kupim. — Prečna ulice 8. 6256-7 STEKLENICE chiantarice in šampanjske buteljke kupuje in plača dobro gostilna Lovšin. Gledišče 13. 62S2-7 OPREMLJENO SOBO z neoviranim vbodom — išče miren in soliden gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. ali 15. april«. 6257-23n sobo za shrambo pohištva iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba«. 6258 23a OPREMLJENO SOBO za eno ali dve osebi — iščem s 1. aprilom v okolici Trnovega. — Ponudbe na oglas, oddeles »Jutra« pod »Zeiezni-čar«. 6260-23a SOBO Z dvema posteljama oddam v novi hiši za Bežigradom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5936-23 LEPO SOBO S posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu v Černetovi ulici 14, Šiška. 6217-23 SOSTANOVALCA po možnosti z lastnim perilom, sprejmem. Nasloy v ogl. odd. Jutra. 6242-23 SONČNO SOBO oddam samo starejšemu, si-tuira.iemu gospodu. Naslov r oel. odd. Jutra. 6249-23 OPREMLJENO SOBO oddam gospodični. Gerbi-čeva 9. 6153-23 2 BOlJšI SOBI, X 1 in 2 posteljama, skupno ali posamezno, odda mirni. solidni stranki z dnem 1. aprila boljša samostojna gospa. Moderna kopalnica, rvert. souporaba kuhine. Resljeva cesta 18/11, desno. 6281-23 SOSTANOVALKO sprejmem v lepo sončno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6090 23 OPREMLJENO SOBO s kopalnico oddam eni alt dv-fma gospodičnama. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod t>7.me na cena«. 6080 23 VELIKO SOBO, opremljeno, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mir«. ~OPREMLJENO"SOBO solnčno, s po6ebn'm vhodom — Po možnosti iz stopnišča, išče d žavna ; P"2", Karlovske ceste, s DVOSOBNO ITALIJO ! V stanovanje, prazno, VI potujem pogosto. Pr»- / centru. išče direktor, samski, veliko odsoten Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Direktor«. 6054-21a Dvosobno STANOVANJE mirno, z ^semi pritiklina-mi, iščem v mestu ali zunaj (razen Most) za 1. avgust. Dosedanje upravno mi zaradi smrti ne pritiče več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za dve odrasl osebi«. 5605-21a HiŠO 600 m! zemlje, obokanimi prostori, tri stanovanja, sončno, zapadai del mesta, fclizu tramvaja, zelo pri pravno za prezidavo v lepo enonadstropno ali manjše podjetje, zamenjam za manjšo z dvema ali tremi sobami, vrtom (z doplačilom), v okolici Vič—Trnovo, samo v bloka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamen.am«. 6207-20 KUPIM HISO s hipoteko v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina«. 6296-20 HIŠA naprodaj. Poizve se: Rožna "dolina cesta II. v trafiki. 6285-20 PARCELO blizu Celovške ceste kupim. PanuJbe na ogl. odd. Jutra pod »Bom zidal«. 6315-20 KISO ali VILO. ne daleč iz mesta, komfortno. kupim do 850.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bivši trgovec«. 6314-20 Staro HIŠO, ob glavni cesti, z velikim dvoriščem, primerno za zgraditev avio-delavnice, kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnica«. 6313-20 VILO NA MIRJU, komfortno, velik vrt, zamenjam za drugo kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tr^ pod »Želim manišo«. 6312-20 VILO. uradnica na Mir ju, Vrtači. pri Tivoliju — m takoj ali s 1. aprilom. — Pondbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Solidna državna'. 6062 23a PRAZNO SOBO Za pisarno, v središču mesta, iščem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Agentura«. 6113 23a PHAZNO SOBO, v sredini mesta, išče ves dan odsotna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 5941-23a PRAZNO SOBO s štedilnikom ali plinskim rešojem, išče mirna dama, ki je točna plačnica, po možnosti takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna oseba«. 6216-23a PRAZNO SOBO s souporabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 6212-23a PRAZNO SOBO » štedilnikom ali preprosto opremljeno, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod »Preprosta soba«. 6245-23a LEPO SOBO, opremljeno, sončno, mirno, s posebnim vhodom, oddam gospodu. Moste, Koroščeva 1. 6232-23a PRAZNO SUHO SOBO za shrambo pohištva iščem. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Čista«. 6299-23a ZAKONCA brez otrok iščeta opremi i e-no sobo s posebnim vhodom, v bližini bolnišnice. Na event. željo poučujeta v zameno po dogovoru učence ljudske, oziroma nižie srednje šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Učite!'«. 62S7-23a KABINET išče gospa s stalnim dohodkom. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kabinet«. 6143-23a 1—2 SOBI Za pisarno, brez osebnega prometa, s posebnim vhodom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 6l62-23a ZRAČNO SOBO, V središču, event. s hrano, poseben vhod, pri boljši družini ali samostojni dami, i.tče za takoj 65 letni vdovec brez otrok, višji železniški uradnik. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Primorec«. 6308-23a OPREMLJENO SOBO. po možnosti s posebnim vhodom, iščem za takoj, rvairaje za Bežigradom ali kie v bližini. Posteljnino iir?m svojo. Ponudbe prosim pod »Preprosta in čista«. 634i-23a OPREMLJENO SOBO za 1. april ali pozneje ižče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek Jut-a pod »1944«. 6071-23a SOBO t eno ali dvema posteljama iščeta dve gospodični. Po nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve postelji«. 6377-23a komfortnimi stanovanji in obsežnim vrtom, zamenjam za primerno hišo. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod : »Ljubljanica«. 6311-20 VII.O POn ROŽNIKOM zamenjam. Želim dvostano-vaniko blizu tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem bolehna«. 6310-20 KOMPLEKS za gramoznico kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramoz«. 6309-20 PARCELO in na njej stoječo, delno zidano dvostanovanjsko hišo prodam za 60.000 !ir. Naslov v ogl. odd. • utra. 6353-20 TRAVNIK ali parcelo, v vrednosti do 120.000 lir kupim znotraj blok«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez posredovalca«. 6271-20 KMEČKI MLIN, s presejalnikom za vse vrste žita, ugodno prodam. Travnar, šmartinska c. 44. 6346-20 ZEMLJIŠČE 3 0CO kv. m, pri Žalah, dober svet za krompir, dam v mjem proti vrnitvi dela pridelka v jeseni. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 6280-20 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno in so lidno Priporoča se: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 Starejša KUHARICA se želi poročiti z gospodom, do 55 let starim. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 6294-25 SLAŠČIČAR, mlad. pošten, prijetne zu-nanjpsti, z lepim lokalom v središču, se želi v svrho ženitve in ureditve prijetnega doma seznaniti s poštenim, simpatičnim dekletom, starim do 30 let, po ni žnosti s trgovsko izobrazbo in manjhno gotovino. Dopisi s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Mirni dom«. 6351-25 OSAMLJENA VDOVA brez otrok, s pokojnino, želi spoznati v svrho ženitve. starejšega gospoda Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Osiemliena«. 6264-25 I Stanovali LIR 1.000 dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje s pohištvom za dve osebi. Naslov v ogl. odd. Jut.-a .'>890-21a l-SOBNO STANOVANJE iščem takoj ali od 1. do 15 aprila. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Enosobno stanovanje«. mma^^BMKsmttvaam IN5ERIRAJ V „JUTRU"! Hiromantinja MARIJA se je preselila na Novi trg l/I. Sprejema od 10 do 12 in od 14 do 17, ob nedeljah pa od 10 do 12. 6160-37 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Trste-njakova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašania. Pišite mu ali pa se osebno javite dnevno od 14 do 17 : ob nedeljah tudi od 10 do 12. M-336-37 VAŠE ROKAVICE in usnjene čevlie, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po saj nižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11. J—340—M—37 LASTNIKI GLASOVIRJEV Poslužujte se moje telefonske št. 39-23, ki je v novem, ravnokar izišlem imeniku. Uglaševalec gla-soviriev Juràsek, Zriniske ga 7-II, Ljubljana. J.) 17-*- ZLATO ZAPEST. URO znamke »Langende f« — sem izgubila v sredo 15. t. m. ob 10. uri dopoldne od Platzkommandatur v Gledališki ul., mOh, (tete, seveda, ko nisi dovolj niče-jnurna!« »Narobe, Lora, preničemurna sem!« je Inge resno odvrnila. »Vobče ne maram, da Id me ljudje gledali, a če me že gledajo, mora biti vtis prijeten. Ce imam na sebi večerno obleko, se mora prilegati kakor nUta. Pričeska ae mora skladati z njo, in Aevljt in nogavice morajo b'tl primerni. In ■ tpfciwrf čevlji in nogavicami ne morem gtffpfjO. ▼ oestno železnico^ morala bi öl po tea takem privoščiti taksi, tn tako se ko- piči eno na