Oh, ta nesrečni zadružni dom!
Nobenega dvoma ni, da se v zadružnem domu Zadvor od-vijajo vse politične, kulturne, prosvetne zabavne in druge dejavnosti. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da je ta stavba v taketn stanju, da terja nujnih ukrepov in po-sebne skrbi. Od tedaj, ko so v njej napeljali centralrio ogre-vanje, nanovo obližili stene v dvorani in preuredili sanitari-je, ni bila deležna nobene skrbi več. Zadružni dom ni zapuščen samo znotraj, tem-več kaže svoje slabosti tudi na zunaj. V parku pred njim lan-sko poletje ni nihče obrezal drevja in žive meje, nihče ni pokosil trave, več njih pa je na jbrž prispevalo k navlaki, ki parku ni v okras. Pred ploš-čami narodnim herojem, ozi-roma pred vhodom v dvorano so komunalci že pred kakimi desetimi leti s stroji po nerod-nosti načeli ograjo. Nekaj let
je stala tako, počena, zdaj pa se je podrla in leži vsem krg-janom v posmeh. Odročne cevi na vogalih stavbe so dolga leta puščale deževnico in ta je stavbo nažrla tako, da se vidijo opečna rebra. Še najhuje pa je na dvorišču doma. Že dve leti leži za skla-diščno barako stara izropana avtomobilska karoserija, okrog nje gnije odpadni les. Pred nedavnim pa je nekdo pripeljal tja še staro SKODO, jo tam »raztelesil« in ostanke pustil vsem uporabnikom za-družnega doma. Smeti in smetnjaki so razmetani po dvorišču. Vse to kaže do za-družnega doma kaj klavrn odnos tistih, ki so dolžni skr-beti zanj.
Tudi v dvorani ni pravega reda. Ob neki mladinski pri-reditvi so se otroci obešali na odrske zavese in polomili
nosilce, tako da zavese sedaj žalostno vise. Nekdo je za oder prinesel polna smetnja-ka, še večji kupi smeti pa so okrog njiju. Prostor med odrom in sanitarijami je zalo-žen s polomljenimi vrati in drugo kramo.
Ne pišem teh vrsticzato, da bi koga osmešil, temveč v prepričanju, da bom sprožil akcijo za ureditev našega za-družnega doma. Seveda ne skrivam prepričanja, da bi moral tudi sam prispevati svoj delež k tej ureditvi, toda še bolj prepričan sem, da bomo z družno akcijo zadružni dom rešili pred nadaljnjim propa-danjem, kajti vsak dan se stvari slabšajo in bodo vsak dan terjale večje napore, pa tudi finančna sredstva. Smo tik pred letno sezono in bi do tedaj lahko že marsikaj rešili. ALOJZ KASTELIC