ZSS. ftlfftfc. I ^Hjni, f ptfrt, B. ikMn IM. XLIX. Ittt. za A*«*ft>Or-3h»: . za NenSJft! •tk> ieto skuptj fttprtj . K »— I cdo :«to niprej . . . . K 30-^ na mesec . • • • « 2-30 ■ ćelo )«fc> napret . . . . K 35.— Vpri^njem glede fnaeratov u naj fvflofl sa odgovor dopisnica a« inamka, fpffMiulitT« (apod^ ***&* Icvoi luflm iUm «. *. tatotea at.Si. tafcafa fiak iaa svtter UtumM mm4e\\* tat prralfc« Inseratl veljajo: peterostopni petit vrsta za enkrat po 70 vln_, za dvakrat pa 18 via^ za trikrat ti! večkrat po 16 vin. Parte in uhvata vrsta 25 via. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjib bmertijah po dogovora. Upiavnistvu naj ac pošti ja jo naročnine, reklamacije, Inseratl Ltđ, to je administrativne stvari ——^—- Pnuicim ttoTilka v«l|a ta Tlaarf«*. ^^^^— Na plinu ni natočila brez istodobne vposUtve naročnine a« ac ozftm. .Stovenskl Narod* vclja v LfttMlaal na dom dostavljen: « v upravništvn ptejemao: ćelo !eto naprej • • - . K 24*— I ćelo Ieto naprej • , . • K 2Jw pol leta . ••♦,.. 12-— I pol leta „ ..... !!•— tetrt leta m *# ♦*• » fr— I četrt leta m • • .*.• . 5*50 oa mesec . ' • • • w 2*— • n« mcsec • • • • ~* • W> Dopis! na) se franklrajo. Rokopis! se ne vračajo. 9w4m*Štvot Saallova vito« ft. S (v pritĐčju levo,) teUtea *t S4. Naše oradno poroOIo. Dunaj, 12. oktobrj. (Kor. urad.) Uradno se razgiasa: VZHODNO BOJ1ŠCE. Na prefazu Vulkana so se pone-srečiii roinunski šunki. V prostoru pri Braševu se je mora! sovražnik umakniri proti mednim prelazotn. V zadnjih dveh dne v ih smo vjeli tu 18 častirikov in 639 mož ter en težkl top. 5 strojnih pušk in mnogo vojne-ga materijala. Tuđi v gorovui Gor-geny "na obeh straneh vzhodnsga Marosa smo zlomfli romunski odpor. Naše čete zasledujejo. Severno od Zolotvine v Vzhodni Galiciji smo zavmili ruski sunek. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Tuđi včerajL tretji dan velikih ?n-fanterijskih bojev na iužnera krilu primor. fronte so se držale naše čete proti navalu sovražnika. Severno od reke Vipa\© ;n južno od te reke tja v okolico Lokvice smo zavrntK *se {talijanske napade. Vzhodno in hižno od Opatjeua Sela fe pridobil sovrainik prostora. Novo vas je za-vzel. Do!j proti jug« do morja \e uspesno vdrl v posamezne kose fronte, vedno iznova pa smo 2a vrpji zopet ven. Alpske čete so se v boju iznova izfcazale. Stevilo vjetih Itafi-janov «c je zvisalo na 2700. Na posameznih točkah koroške In tirolske fronte nastopaio manjsi sovraini oddelki z brezuspešntmi po-skušenimi napadi. Na Pasubiiu, kjer smo predvčerajlsnjem umaknili svojo poziciio s Cosmagona na hrbet Roite, sta potekla dan in noč mimo. Pri c. fn kr. četah ničesar pAverof- in linijski ladji »Lemnos- ter »Kilkis^, do 1. po* P o 1 d n e. Takisto zahteva ultimatum izročstev Pireia in železnice v Lariso. Atene, 11. oktobra. Ave-rof« (10.118 ton) ter bojni ladji >Kil-kis« in »Lemnos^ po 14.700 ton. Kralj Konstantin se pripravlja na beg? Zeneva, 12. oktobra. »Daily News« poročajo iz Aten, da se pripravlja Konstantin na beg. Poslal je v Lariso živila in težko prtljago in v Atenah je že pripravljen vlak. ki naj odpelje kraljevsko rodbino. Program novega grškega ministr-skega predsednika. »CorrieTe della Sera« javlja iz Aten: Larnbros je izjavil. da bo njegovo ministrstvo popolnoma poslovno in da bo zahtevam entente do pi-čice ustrczal Venizelistični listi ga navzlic temu napadajo ter pravijo, da bo ententa skoraj prctrgala vse zve-ze z Atcnami ter da bo priznala pro-vizorično vlado v Soitmu kot ofici-jalno grsko vlado. Italijani v Epiru. Lupano, 12. oktobra. Italijani na-znanjajo svoje nadaljnje prodiranje v severnem Epiru. Grškim četam se v krajih, katere zasedejo. ukaže, naj se umaknuo in doslej so ukaze mol-če izvršile. Italijani so zasedli Klisuro v gorenii dolini Vojuše in so daoes najbrže že v Premetih. v kra-' ju. kl je oddalien od brega zračne crte oknlj 60 krn. Čez Premete in Klisuro vodi \?. Janine in dalje \z Aten prihaiaioča edina od entente še ne zaprta poštna zveza Orčije z Ev-ropo. Nameti Italijanov. da potisnejo svoje čete do Makedonije in tako Grčijo popolnoma izolirajo. se vidi vedno jasnejše. Smer niiliovega pohoda gro na Korieo, ki je oddaljena od Prenietov kakiti 60 knj^ in na Ka-storijo in jezero Prespo. Italijansko uradno poročiio. 10. oktobra. Albanija: Lasten detachement je zasedel vče-raj Klisuro oh Vojnši južnovzho^Jno Tepelenov. Sovražni letalci so se pojavili ponoći 9. t. ni. opetovano nad * Valono in so metali bombe. Nikake žrtve, nikake škode. Bitka za Bitolj. BOLUARSKO L'RADNO POROCILO. i 12. oktobra. M a c e do n - ! s k a fronta. Od jezera Prespe dr> i reke Crne navaden artiljerij. ogetii-Na loku Crne živahen boj. Žest za-porednih sovražnih napadov v okolici Skočivira je bilo odbitih z velikimi izpubami za sovražnika. Poskus sovražne infanterije. napredovati za-padno visine Dobropolje, je ponesre-čil. V dolini Moglenica živahno artiljerijsko dclovanie, inestoma sprem-ljano po ognju infanterije in strojnih pnšk. ter spopadi med naprej pomak-njenimi poizvedovalnimi oddelki. Vzhodno Vardarja je bil sovraže* LISTEK. Moj dopust. ^Pismo "- dnevnika gdč. E. G. s alskega Vrha.) V. N. (Dalje.) Na marju, 13. maja 1916. ''Buci morje Adrijansko. —^ Ljubljeno dekle! Sprejmi najlep-še pozdrave s sinje Adrije! Na daJj-nem iztoku dviga veličasrno solnee svetio glavo in miljon žarkov ;e pozlatilo mirno morsko gladino. Zadivljen bi vzkliknil radosti, tako krasno je jutro na morju. Kar naužiti se ga ne morem. Parnik reže široko brazdo. Bližamo se postaji Trpinje. Seboj se vozi s starim gospodom mlado, čudnolepe dekle. ki ima Tvoje oči. Ema. pomisli. Tvoje oči ima. in )*z sem ves zamaknjen v niih lepoto. In prav s tištim vprašujocimi. bolehnl-mi pogledi se ozira na me. kot si se včasib Ti. sladka ljubica. Mislim pri sebi: Ko bi se parnik sedajle potan-lja.. sunil bi tistega starega srnsnoda v globočino. dekleta pa bi se oklenil z železnimi rokami. da jo rcšiin. — Se ena sopotovalka je 7 menoj. Mlada, krafna /ena. obraz ima kakor Rainciova Marija. Na rokah nosi do-Jenčka. Neprestano upira vani svoje oči. Tuđi te so krasne; plave so kot spominčnice, ki jih človek težko po-zabi. Take oči ima Tvoja prijateljica Justi iz KanaJa. Dojenček se jokca. ona pa mu poje poltiho: - spavaj, spavaj mali sokoliće. saj ti majka sladko pjesen viče . . .* Dete joka naprej. V pričo vseh si je razgalila bele gmdi in mu ponudila sladkega mleka. Sedaf je utihni-I«. Oj te buine, kipeče, bele grudi! Tako krasnih prs še nisem videl pri nobenem dekletu. Ozrem se na Tvoje oči, njih trepalnice pa so se zapr-le. In tuđi jaz sem svoje zatisnil . . . - In ne peiii nas v izkušnjvo . . .« Dre-maioć sem vlekel cigareto, pa kalkuliraj, kako jih opeharim, da me pu-stijo preko Reke in Trsta k Tebi. — Na parniku je zatrobilo. Kaj vraga, saj smo že mimo postaje. Pogledam. Kapitan daje povelja, mornar-ji drvijo semintja in pfazijo kot ve-vrerice po vrveh. Čudim se. da noben vrag ne strbenkne v vodo. Stroj začne močneje delovati. Mornarji so mzmetali re^ilne pasove. Vseh srca vidno mripaio. Kapitan se ozira z daljnogledoTn na morie. mišice na obrazu so mu iz klesane iz karr.na. Mlad mornar nam priđe javit, da se bližamo mestu. kjer je bil pred par dnevi naš parnik Dubrovnik torpe-diran od franenske^a podmorskega eolna. in da kapitan opazuje neko nevarnost — Kapitan da povelje: »Zvišajte atmosfere!* Iz strojarne doli se prikaže obraz, sajast in črn kaicor stara kovačnica: »Ne moremo, sicer kotel eksplodira!« — Dekle s Tvoji-mi očmi trepeče po vsem životu. Oči ji postajajo še večje. smrtna groza ševa iz njih. Starega gospoda vijejo krči. Obupen išče njene roke. — Po-grabil sem štiri rešilne pasove. Dva gospodu z dekletom, jednega ženi z dojenekom. četrtega sam. 2ena me krčevito stisne za ramo. Svetli biseri trepečejo na spominčicaii, ki so proseče uprte vame. Moj pogled jim odgovarja: Hočem in če izgubim Iastno življenje! To so grozne minute! — Naenkrat se nam zazdi, da stroj ne deluje več s tako silo. brazjda. ki jo reže parnik. postaja manjša. Kapitan si je prižgal cigareto: »Z ne-vamosti smo!,« Po vsej ladji đoni. Momarji mahalo s kapami in pojelo lepo hrvatsko pesem. 2ena se naslanja s krasnim obrazkom na mojo ra-mo. usta ji šepečejo besede hvalež-nosti. Tvoje oči me gledajo. kakor si me gledala Ti tišti majski večer, ko si mi dala prvi poljub. Gospod ie po-te^rnil i/ torbice steklenico vina. Po-nuja mi ga. Dam ga gospodični: >Bo-Ije ste potrebni, okrepčajte se!« Pila je res s strastnimi požirki. Nato sem vzel kupico in iskal na njej mesta, ki » ga dotikale niene zametne ustni-ce. Opazila je. Se milejši izraz ]i ic seval iz oči. Žena ob moji rami \e sladko zaspala. Dospeli smo do postaje Setjuri. Tu smo se mudili malo časa. Opoldan smo bili v Makarski. Tam sem obedoval. pa presneto slabo. Same ribe in pri vseh jedilih sama ribja mast. Moj želodec je že ves pokvarjen. O da bi žc bil na Banjsi-cah! Skomina se mi že po Tvojem kakavčku in domaćem »peršaru.« — Dodatek o Spljetu. Popoldne smo se še mudili na otoskih postajali: Pučišče, Sv\ Pe-ter. Sv. Stefan. X Pučišču je vstopf-lo mlado, nežno dekle, z njo orožni-ški stražmojster. »Kaj je zločinka?« ;>»Ka] še.«<^ mi pravi trgovec \z Makarske. - .zaročenca sta! Učiteljiea je!<< Stražmojster je bil velik in brkat, rdeč in inozolčast. Nos je ime! •kakor mežnar tisto reč, ki je za svece ugase vati. Glej ga. zlomka! Ta le mlada, naivna nunčka ki vzgraja mlada nedolžna srca. pa si vzame moža, ki ima opraviti s samimi razbojniki in hudodelci. — No, bilo srečno! — Zvečer smo dospeli v Spljet. Na pomolju je bilo živo aroda. Govorilo se je hrvatski in laškf. Neke kratkokralke so ćelo čivkale V slabi nemščini. — Naj bo dovolj sa dtties. Utrujen sem že. Tisočkrat Te pozdravljam iz tega lepega obmorske-ga mesta. V. — "-.tf••■•• SiSW 2- .SLOVENSKI NAKOD*, tae 13. oktobri 1916. $tev* 58. liUfon. ki li W> Ifetf arterijski fjrfpravi poskusil prodreti proti viša-yam južno vaši Bogorodica, odbit z velikimi isgubainL Na vznožju Bela-sict - planine živahno dclovanje ar-tfljcriisfcai oddetkov. Poskus dvefa sovra^nih bataljonov, prodreti pod varstvom hudega artiljerijskoga ognja na Berakli-Džumajo, je v našem ognju ponesrećil. Dalekonosna. so vražna artiljerija je bombardirate mesto Sere*; već prebivalcev je bilo ubkih. Na ofcrežju egejskega morja je sovraino brodovje obstreljevak) vfšave sevemo Orfana. Franeosko uradno poročilo. r 11. oktobra. Na desnem krilu so prekoračile angleške čete že-leznico in zasedle Prosenik. V cen-tfumu smo vze!i prve sovraine crte na višlnah zapadno od Gjevgjelov. Na Jevem krilu je dobila bolgarska armada ojačenja ter ?e obupno brani. Srbske čete so vlele od 1. do 10. nktobra 261* mož. Angleško uradno poročilo. 11. oktobra. Cez dan smo zasedli Topolovo in Prosenik. So-vražni konjeniški otidelek je bil od konjeni^ke brigade južno od Seresa razpršen. Radoslavov o položaju pred Đhoijein. Budimpešta, II. oktobra. Tukaj-Šnji listi objavi jajo razgovor zbolgar-skim mir.istrskim pred^ednikom Ra-doslavovom, ki se je v položaju na makedonski fronti izrazil takole: Za-žeijeni cilj naših sovražmkov na jugu je menda res BiuA\. Tu se bori nič inanj kakor 70.000 Srbov z veliko srditostjo in neoporeCno hrabrostjo. Srbom izvrstno oomaga franeoska artiljerija. FTutenta se sedaj trudi, da bi popravila svojo krivdo, ki jo je zagresila proti Srbiji, in bi rada Srhom pomagala osvoboditu četudi le košček bivše srbske države. No, napor, ki velja Bitolju. bo ostal brez-uspešen. Bas sem se informiral pri glavnem stanu, ki me uveruie. da ni treba radi Bitolia imeti prav no-benih *krbi. Napor Četverozveznih čet pa je na drugi strani za nas re-sen opomin, da z uspehi v Erdelju in ob Donavi ne sniemo biti zadovoljni. temveč da moramo biti osobito na južni fronti vedno jako oprezni. Radoslavov je nato govori! o ooniunski ofenzivi proti Sedmograški, ki da je bila izvršena le radi efekta. Romunska arrnada pa svoje megalomanije š# ni izgubila. Kori ej no ie Radoslavov poudarjal. da bi bilo Bolgarom pw\ ako bi postal Balkan glavno bojišče in ako bi se sovražniki s kar najveejo silo zagnali baš na bolgar-sko armado. O bližajočem se koncu vojne je rekel Radoslavov: Kadar bodemo z Roniunijo gotovi, bodemo mini mnogo Mi/je. Kadar bodemo ujrrožali južno Rusijo. takrat se bo-do petrogradski krogi zamislili in nastala bo atmosfera, ki bo posebno ugodno delovala na presofevanje gotovih čfnjenic. BltoTi v dosegu francosklh topov? Pariz, 11. oktobra. Agence Ha-vas noroča: Francoski artilierijski oddelek, ki ?e prodr! čez Kenali, že dosega s svojimi topovi Bitol} ter obstreljuje tamošnje v vojaškem oziru važne točke. General Sarrall v Florini. Berlin, 12. oktobra. Švicarska poroćifa pravijo. da se nahaia glavni stan generala Sarraila sedal v Flo-rini. najboljši dokaz, kako veliko važnost pripisuje generalisimus ori-jentske armade dogodkom na tem delu fronte. Noye ruske Čete v Solunu. Solun, 12. oktobra. (Kor. urad.) Ageoce Havas: Sem je dospel nov transport ruskih čet. Grki v boju z Bolgari. Solun, 12. oktobra. (Kor. urad.) Agence Havas: Jeden bataljon gr-ških prostovoljcev je prišcl včeraj prvič s sovražnikorn v stik. Z elanom Je izvršil izvidna in patmljska podje.tja. Vec sto grških mornaričkih vojakov, kl so dospeli sem iz Aten, Je bilo sprejetih z navdušenjecn. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. U. oktobra. Kavkaska fronta. Na desnem krihi spopadi irviđnih patnilj m lahen artiljerijski ogooj. Na levem krilu smo zavrnili poskušene sovražne napade. Z ostalih front ne poročajo ničesar poseb-neca. 12. oktobra. Fronta ob Cvfratu. Sovražno lotalo ie metalo bombe na Šatro cl Muntefik, ni pa napravilo škode. — Fronta ob Tiffrisu. V Felahiju se je vršil ar-;tijcrijsld boj. — Kavkaska fronta. V splošnem praske in sla-|^«w^Mi5lU oeenj. Na o^taJfri .*" ■' ■ ■ -- ■ ■ ■- ■ «u uiifti trj Jia H aiii j. Naše uradno poročil'J n&znanja. da m) naše hrabre čete sedaj zlomile tuđi aupor *evenie romunske armade. Sovražnik, ki se je ie v torck na obeh strajaeh gorenjega Maroša ljuto upiral. se je pričel na vsej Crti umika-ti proti vzhodu. Arzova armada mu je za petami. Njeno levo krilo pro-dira proti Olah - Toplici ob gorenjem Marošu, centrum koraka čez gorov-je Gvorgvenv v smeri Gy6rgy6-Szt. Miklos. desno krilo se pomika ob železnici iz Czik - Szerede proti obmejnenui prelazu Gvimes szopos. Zadnji voji druge romunske armade, ki je bila pri Braševu tepena so se ustalili v obinejntm gorovjn Bodzai. Na obeh straneh preiaza Vulkan so poskusili Romuni iEvrštti ra^breme-nilne protisunke, s katerimi pa nišo dosegli nobenega uspeha. O bttki pri Braševu sporoča Wolffov urad še naslednje podrobnosti: RomurLska 2. armada je bila na zapadnem robu cozdnega gorovja Persanvi dne 5. oktobra prvič poražena. Upala je, da se bo mogla na višinh na obeh straneh Braševa zno-va ustaliti, zlasti ker je tam dobila znatna ojačenja. Toda že 7. oktobra so bili nje zadnji voji, ki bi naj na vz-hodnem robu Persanvia pridobili časa, od oštro za njimi pritiskajočih zavezniških Čet poraženi. ?e isti dan so vdrle naše čete v glavno pozicijo sovražnika, ki se je trdovratno bra-nil in ki je hotel ustaviti zasledova-nje s protisunki. Dne 8. oktobra so si prlborili da roba mesta Braševa. A' mestu se je razvncl 24urni srditi boj po ulicah in hišah. Dne 9. zjutraj Je padla odločitev. Sovražnik se je izognil dvojni obkolitvi, ki mu je grozila z zapada od Torcsvara sem in s severovzhoda čez Szasz Herma-ny; zasledujemo ga krepko v gorov-ju. Krvave sovražnikove izgube so bile tuđi v tej bitki prav težke. K temu priđe 1175 vjetnikov. Med vple-njenimi 25 topovi se nahaja 9 havbic ter 4 desetcentimeterski topovi. Od vplenienih 810 žeiezniskih vozov so bili skoraj vsi natovorjeni z živili, nekateri z oblckami. Vzroki romunskih porazov. »Berliner Tagblatv piše: Sijaj-ne nagle uspehe je našim junačkim četam olaišala neizkušenost sovraž-nih vodfteliev ter veliki nedostatki v tehnični opremi nadmoćne sovražnikove armade. Posamezne sovražne kolone so bile brez medsebojne zve-ze in nišo imele nobene tefke arti!]e-rije. Tako so iih mogle naše čete eno za drugo napasti in uničujoče poraziti. Romuni zapustilo Sedmograško. Ženeva« 12. oktobra, »Echo de Pariš« poroča: Romuni bodo skoraj opustili ćelo SedmograŠko. Le o* go-rovju Gjčrgenv se hočejo držati, da od tam obvladajo dolino Alute. Romunske izgube. Iz Berlina poročajo: Romunske izgube so znašale po uradnih poro-čilih do 4. oktobra 149.688 mož in 5894 častnikov, med katerimi se nahaia 5 generalov in 16 polkovnikov. Ententa obUublja pomoć. Zenova. 12. oktobra. \z Pariza poročajo: Ćetveroz\'eza je odobrila nufno pomožno akcijo za Romunijo ter je garantirala nje teritorijalno in tegriteto. Nove nemške čete na notu proti Romunift. Berlin, II. oktobra. (Kor. urad.) Cesar je danes pregledoval čete. ki so se vozile mimo glavnega stana na romunska bojišču. Romitnska ziodeistva na Sedmocraškcm. Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana po-ročajo: Kako protizakonito, da ne-človcško so postopali Romuni na Sedmograškem, o tem jasno govori-jo uradne ugotovitve viadnih korni-sarjev.V Fogarasu so Romuni pogna-li del neniškega in madžarskega pre-bivalstva nazaj. ga vlekli na breg reke Aiute Xzx ga z bici pognaii v re-ko. Na obeh bregovih so stali ro-munski vojaki ter bo ljudi, ki so hoteli zopet priti na breg. vedno znova z udarci gnali v reko. ki je bila iu 20 in široka in 160 m globoka. Vojaki, ki so se udeležilt tega grozodej-stva so bili baje popolnoma pijani. To je verjetno, ker je znosilo roniun-sko vojašktvo v Fc^arasu vse žga-nje in špirit v sodih skupai. Povelj-nik 4. romunske divizija general Si-minioneseu je dal spravhi iz privatnoga stanovanja velikega župana v Fogarasu vse dragoceno pohiltvro na železnico ter odposlati domov. V Fogarasu so Romuni vdrli v vse nemške in madžarske trgovine ter odnesli blago. Romunska vojaška oblast ni dajala pri rekvizicijah konj. živine in večjih zalog privatnim last-nikom niti plačila niti reloizicijskih potrdil. Represalije za napade Zeppelinov. Amsterdam, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Temps* poroča iz Bukare-šte: Mestne oblasti so predlagale, da se konfiscira vsa sovražna la^tnina v glavnem mestu ter iz nje odško-dujejo tišti, ki so vsled zeppelinskih napadov utrpeli škodo. Romunsk] agitatori! med avstrflski-mi vjetniki na Ruskem. Berlinski listi poročajo, da je odnoslala romunska vlada znanega bivšega ogrskega drž. poslan oa In iredentista patra Lukača na Rusko, da agitira med tamkajšnjimi avstrij-skimi vojni mi vjetniki romunske narodnosti ter jih pri dobi za to, da se priglasijo k romunski armađi. Rornunskl parlament Lugano, 12. oktobra. Zasedanje romunskega parlameta, ki je bilo sklicano na 20. oktobra, le bilo na nedoločen čas odloženo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 12. oktobra, Romunska fronta. Vzdolž Donave mestoma praske med patruljami. V Dobrudži je položaj nespremenjen. Naši naprej pornakn)eni oddelki so pregnali so-vTažnika iz vaši Melciova, katero so zasedli. — Na obrežju Crnega morja je 10. t. m. brodovje pomorskih letal nppadlo pristan v Konstanci. OpaŽe-ni so bffi veliki požari v r>ristanskih napravah in shrambah petroleja. Rusko uradno poročilo. 11. oktobra. Na fronti v Dobrudži medscboino strcljanje in iz-vidno delovanjc. NemSka letala nad Konstanca B^rofln, 12. oktobra. (Kor. ur.) WoWfw urad poroča: Nemški hidro-plani so obložili 9. oktobra in v noči na 10. oktaber ruske transportne parnike v Konstanci uspešno z bom-bami. RUSKO LiRADNO POROČILO. 11. oktobra. Z zapadne fronte ni poročati ničesar važnega. NADVOJVODA FRIDER1K NA VZHODNI FRONTI. Diinaj, 11. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega p^ročevalskega stana poro-ča.jo: Po siovesnostih povodom otvo-rilve novih mostov čez Visio in po obisku Lublina je odšel nadvojvoda Friderik na vzhodno fronto v območ-je onih c. in kr. in zavezniških čet, ki so zavmile 7.adnje ruske napade v • masah v smeri na Vladimir Volinj-skij m Lvov. Prvi obisk je ve!jal po-veljniku armadne skupine generai-oberstu v. Linsingnu, v čegar glavni stan je dospd f&ldmar^al^dne 9. t. m, V navzočnosti vrhovnega poveljnika nemške vzhodne fronte, ki je dospel k pozdravu, generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega, je mogel čestitati nadvojvoda generalaberstu v, Linsingnu na uspešnem vodstvu befa v »dajih težkih voloifa tcđnifa. Po enournem razgovoru je na-daljeval oot k generaloberstu v. Ter-sztyanszkemu, ki ga je bil nemški cesar par dni poprej odlikoval z visokim nemškim redom. V območju armade Tersztvanszkv je imel feld-maržal priliko ogledati si številne formacije in v rezervi stoječe čete ter govoriti z večino višiih povelj-kov. lastnih in zavezniških. Polno za-upanja je sli šal iz poročil voditeljev in spoznal iz nastena in raspoloženja čet. pri katerih je ostal do poznega večera. Orugi dan se je odpcljal h generaloberstu v. Bobm-Ermolllju in njegovi armadni skupini, katere zmago-viti nastop ic tuđi pred kratkim pri-znal zavezniški vladar. Od tu je šla pot naprej do artiljerijskih opazovaJ-nih štarij. od koder je bilo videti ćelo bojišče zapadno in jugozapadno od B'-od- Kdlfl, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Kolnische Ztg, poroča \i BeroKna: !z nevtralnih držav razSlrjene vesti o skorajŠnem separatnem miru % Ru-sijo so brez vsake dejanske podlage. Iz vojaškega razmotrivanja k porečilu generalnega štaba 12. oktobra: Včerajšnji dan bitke na kraški visoki pianoti ie bil iako živahen. Zopet je naperi! sovražnik svoje glavne napore proti prostoru pri Opatjemselu, od koder vodi jedna cesta v Komen. Po večkratnib ponovnih juriših in s silo tisočev se mu je končno posrečilo, da je vdrl čez Dol v Opatjeselo in Novovas in je pridobil nekaj prostora na cesti v Komen. Nove sovražne pozicije v tem odseku se nahajajo v koncen-tričnem ognju naše artiljerije. Južno so ojačili Italijani svoj naval na rob planote poleg Jamelj, na katerega so dr>spe!i začasno že predvčerajsnjem. V odseku severno Opatjegasela do Šempetra pri Gorici se je naval so-vražnih mas, izvršen v premočju, krvavo razbil. Curin. 12. oktobra. Osma Itali-Janska ofenziva na kraški visoki pianoti, ki je pričeta zopet v svrho pre-bitja, divja s tako silo, kakoršne se še nj opažalo na italijanskem boji-šču. Italijani. ki seda] po vsem sle-dijo franeoskemu zgledu. so skuša1! z nečuveno številno artiljerijo ne-praviti pet jurišajočim četam. Ko-menska visoka planota je središče borenja. Tu je na odseku komaj 8 kilometrov stisnjena glavna moč težke in najtežje italijanske artiljerije, ki obdeluje avstrijske crte po dnevu in po noči neprestano z brez-prfmernim ognjenim orkanom. Nad deset ttsočev najtežjih granat je bilo vrženih na nasprotnikovo crto, ka-tera predstavlja, kakor jo opisuje Corriere della sera. samo jedno ste-no večno se dvigalojih plinovih ob-lakov, v katere pada na tisoče bli-skov. Sodilo bi se, pravi poročeva-lec, da nf mog'oče, da bi kđo prišel živ iz tega pozemskega pekta. \r\ čudimo se, da Še zadenemo na obrambo. Ttalijan!, katerim poveljule vohroda d* Aosta, so se baje ođio-čflf. da vztrafafo v osmi ofenzivi do vašega rezultata. Artiljerijski materijal, kl ga fmaio na razpolago, je nprromer. pripravljena množina čet Jako velika. V TtalfJ! se pričakuje va^nfh dogodkov iz sedaj se vršeče bitke. ITAU.TANSKO URADNO POROCILO. 9. oktobra. Z vsega boJISČa se poroča o večjem delovanju sovražne artiljerije, ki Je bilo posebno ljuto na asiažki visoki pianoti, vzdolž karniške fronte od visokega Buta đo izvira Pontebbane kakor tuđi v zoni pri Gorici in na Krasu. Napadi in protinapadi s predidočim in spremHajočim bombardiranjem naj-skrajnejše Ijutosti so sledi!! drug za drugi visini Colbricona. Bil je odbit lem fn Vanoi Cismonom. Zvečer 7* oktobra Je napadel so\TažrHk naše pozicije pri Gardinalu in Busi Altu bil pa je povsodi odbit. Ponoči ie podvzel nov iako silen napad na vi- šino 2456 in je prisili! naše desno> krilo, da se je nekoliko pomaknilo nazaj. Ko so prihitele rezerve, smo izvršili 8. oktobra zjutraj močan su-nek. katerega je podpiral točerr ogenj naše artiljerije in je sovražnika vrgel nazaj v prepade Buše Alte. Vtrpel je pri tem jako težke izgube. Po naknadnih poročilih o sijajnem boju 5. oktobra na pobcčjiii Goste-belle, doiinc Sv. Pelegrina, se je zvišal plen naiih alpinov na jeden gorski top, 6 strojnih pušk v obilno municijo, katera se je takoj porabila proti sovražniku. Zaloge živi! in ma terijal so zazgali. Sovražnik se je umaknil v neredu. Na Krasu sina vjeli v malih praskah okoli 40 mož. Sovražna letala so metala bombe na Crigno v Snga-^ski dolini, v gorenji Beli. na gradežko laguno, na Triič. Červinjan, Torre Zuino. Napravljena je mala škoda na torama!1. 10. oktobra. Po primemi artiljerijski pripravi so iiapiidli naSi gcI« delki sovra;':ne p-^icijc ob Pasubiju in so vdrli v odsekih Cosmagnon in Sette Croci v sovražne jarke. \7& cesarskih lovcev, med njimi 6 oficir-jev, je bilo vietih. 'Vlciijena jednj. strojna puška. V dolini Travigruolo se je izvrši! po demonstrativni pripravi na Cimo Boche napad z moč-nimi silami proti našim pozicijam na drugi visini Colbucona. Bil je odbit z močnimi izgubami !n naša artiljerija ga je izdatno zasledovaia. Tuđi na zapadnih pobočjih Siefa je bil so-vražen napadalni poskus proti našim izpostavljenim pozicijam gladko za-vrnjen. Vzdolž Tulijske fronte nara-ščajoče sovražno artiljerijsko delo-vanje. Sovražna artiljerija je obstre-Ijevala tudf Gorico, kjer je provzro-čila škodo na poslopjih. Nekai oseb civilnega prebiva!stva ie žrtev ob-streljevania. V malih spopadih ns Krasu smo vjeli 43 mož. Sovražni Ie-talci so včeraj obnovili napade ob spodnji Soči in so vrgli številne bombe na gradežke lagune in druge kra-je za fronto. Trije mrtvi, nekaj ranjenih in rnajhna materijalna škoda. Lastna zračna skupina je obsula sovražne pozicije na Col Santo severno Pasubija z bombami. Po zavrnje-nih živahnih zračnih napadih se je vrnila v lastne pozicije. Nesoglasfa med Cadorno in vojvodo d' Aosto. Poročalo se je, da vlada med Cadorno in vojvodo d7 Aosto veliko nesoglasje jrle-Je vojnih operacij. Po-tem se je dementlrala iz Rima ta vest ali monakovski listi poročajo iz Ko-penhagna, da kljub tajenju vendar v resnici obstoiajo resne diference med njima. Za sedaj je krali sam sicer poravnal spore ali nesoglaja ni od-nravil. Vojvoda d' Aosta hoče pospe-šiti ofenzivo na vsefi frontah in še pred nastopom zime. Ncsoglasje med Cadorno in d' Aosto je konstantno in d* Aosta ima vec pristašev. Cador-no\ih dispozicij njegovi generali često ne odobnncio. Bitka ob Sosnmi. Berolin, 11. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Silni napadi Angležev ob Sommi v zadnjih dneh so se končali s popolnim težkim porazom. Po silnih naporih 7. in 8. t. m. je bilo pri angleški infanteriji 9. t. m. opažati sledove onemoglosti. Kljub najsilnejšemu pripravljalnemu ognju se angleški infanteriji vsled premoč-nega učinka nemške artiljerije ni ni-kier posrečilo izvršiti svoje napade po nacrtu. \ si napadi so se ponesre-čili ze v nemškem zapornem ognju. Sodelovanje nemške pehote. artiljerije in letalstva se ie v teh težkih bojili posebna izkazalo. V r.oči na 10. t. m. so Angleži iznova posknsili pre-iti v napad. V gostih kolonah so po-skušali nenadne napade sevemo od fiaucourta 1' Abbaye. Naš r>ehotni ogenj. ogenj strojnih pusk in topov iih je v oravem poroenu besede po-kosil. Angleške izgube so bile nad vse krvave. Ponekod so dosegale visino ruskih izgub. Da izgublja Engleska pehota vsled teh velikih izgub na notranji vrednosti, dokazuje dej- Isivo. da je bilo opažati pri vjetnikihu da so pili preveč alkohola. Da inom posegati angleško vodstvo že po ta-kih sredstA'ih, da goni svojo pehoto v nadmoćni nemški ogenj, je zna-čilno. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 11. oktobra popoldne. Južno od Somme so izgradili Fran-cozi včeraj zavzete pozicije ter jih razširili na posameznih točkah v boju z ročnimi granatami. Število vje-tih znaša 1377, med njimi 26 častni-kov. Severno od Somme nobenih po-membnih dogodkov. V Champagni in ob Mosi v odseku Fleurv smo za-vrnili majhen nemški napad, predsio je dospel do jarka. V Vogezih so izvršili Nemci po moćni artiljerijski pripravi silen napad na Sch5nholz. Posamezni oddelki so dospeli v fran-coske jarke, v boju z ročnimi granatami pa smo jih z resnimi izRubami zopet prepodili. Nemška letala so metala bombe na Oerardmer in Bel-fort. Škoda je neznatna. Daleč sega-jo^i topovi so vrgli brez uspeha pet granat x sm^ri na BettopgL 239« *Stev« ,£LOVENS1Q ffAlfUU*, «ac 'I*. o«ot>c» 1916. Stas« 11. oktobra zrečer. V pokrajini ob Sommi obofestramko artiljerijsko delovanje skoraj na ćeli fronti Morval-Chaulnes. Sovražnik je izvršil dva silna napada na naše pozicije v gozdu Chaulnes; po živahnih bližinskih bojih smo jih zavmili. Napade z ročnimi granatami ob robu gozda Saint Pierre Vanst smo tuđi odbili. Skupno število v včeraj-sniih bojiti južno od Somme vjetih znaša 175?. med njimi dva bataijon-ska poveljnika in 25 častnikov. Na ostali fronti navadno artiljerijsko de-iovanje. Belgijsko uradn© porobilo. U. oktobra. Poročati ni ni-česar posebnega iz\ zemsi o kratkem boju, v čegar poteku je obstreljevala belgijska artiljerija netnske naprave vzhodno od Roesincrha. ANGLIiSKO LRADNO POROCILO. 11. oktobra. Uspe sna manj-ša podvzetia proti sovra^nim jarkom južno od Hullncha. Na?već*? ?rap?r Anj-nje. PreK > BaMa poročnjo: Llovd Oeor^c je izjavi! napram zastopniku »Trade Union-, di* j.? pričakovati najbolj zgodno po leti 1917 največjih engleskih vojaskih naporcv. Pred vsem pa rc inorajo ojpraviti vse de-favske privilegij?. hnim*?:"1:* dolžnost se mora raztegniti čo 47. leta in uve-5ti tuđi na Trr-Tccm. Takr* br> mrgoce mobilizirati še ćvp. nr-bjona An-gležev. Novi boji ob Somrtil. -»Dailv Cftronic!*? pravi, da so dobila zadnje dm" V5d skladišča ob 5ommi zapei silne innj/Iiue municije, tako d?Az pričikov.ui novih silnih artiljerijskih bojev. Granate ob Soirrnl. Vofaški sotrudnik lista »Times« piše. dz je bilo ob ansisv-hi fronti od Ansie^ev in sovražnlkov v času od 1. juHIa do z; cetki o!c:obra izstre-lienih kakili 2" jnilijonov granat. Vofni govor lorda Robertsona. Preko Bazla noročaio: V Bal-cicrbvju (Lincoln?!iirc) je rekel lord Robertscn. šef gcneralnega štaba, v rckem nagovoru: Prvih pet te/Inov vojne smo ime-I; samo 6 drizii. Po "plodno prizna-^!h vojnih principih bi bi!i morali bi- tf v par dneh popotnoma uničeni in vendar se to ni zgodilo. Sed^ imamo šale pametno množino taoov io municije in zremo v nodoenost bre* skrbi. Vojak i na tromi so popo'noma navdani zaupanja ter sigurni zmage. Svaril Je nato pred upanlem na skorašnji mir. Treba je nadijevati z napori. Ca&f ki bo potekel se do miru, je nedoločen in se ne da dolneiti. Angleski psriament. London, 11. oktobra. (Kor. ur.) V poslanski zbornici je izjavil vojni minister Llovd-George, odgovarjaje na kritiko poslanca Holta nad mim-strovim pogovorom z zastopnikom ameriškega časopisja, da je sam ponavljah kar je že pred njim v zbornici povedal ministrski predsadnik As-quith. Intervencija v sedanjern tre-notku bi bila triumf Nernčije in pro-pad Angine. Minister ne prekliče niti besede. Izrazil je ne samo svoje mnenje, nego mnenje celega ministr-stva, vojnega odseka, vojaskih sve-tovalcev in vseh zaveznikov. Bilo je bistvene važnosti, da je podal svojo izjavo. Zbornica ie no kratkem po-svetovanju, pri kateretn ie živahno rritrdila govoru ministrskega pred-sednika Asquitha in govoru Llovd-Georgesa, so^rla^no sprejela kreditno predlog1©. Novo angie^ko posojilo. Angleški poslanski zbornici je prediožil ministrski predsednik As-qi:ith novo zahtevo 300 milijonov funtov šterlingov Cnad 7 miliiard kron>, ter pri tem izjavit, da zvišujc ta kredit skupno vsoto za tekoče fi-ni-nčno Icto na 1350 milijonov (33\/2 milijard kron) in od početka vojne na 3132 milijonov funtov šterlinjrov (75V2 milijonov kron>. Sedaj stane vojna nekako 5 milij. kron na dan ter naraščajo stroški za munfctjo. Strošk! za male zaveznfke. Iz Lupana: Stroski Francoske za 7avezniške države Belgije, Srbijo in Crno goro so dosegli s 1. oktobrom 2'\ milijarde frankov. Irci. Rotterdam, 12. oktobra. (Kor. u.) >Nieuwe Rotterd. Courant« poroča !z Londona, da je sklenila irska uni-Jonistična stranka včeraj na nekem zl^rrovanju resolucijo v prilog uved-bi brambne doižnosti na Irskcm. Za vladne aneriške kroge je naj-važnejše sedaj vpra^anje. ali ima Nemčija na aiTieriški obali Atlantske-ga oceana kako oporišće za svoje podmorske čoine. .Tustični departe-ment pra'.i. da do sedaj za to nima nobenih dokazov. Vedno bolj pa se zgoščajo vesti, da »majo Nemci tako oporišče. tako naibrže na Georges Bomki (južno od rta Cod) ali pa na otokih Bahama. Mornanški departement je za-Rrozif vsem ameriškim brezžičnim postajam. da jih bo dal zapreti. če se ne bodo strogo podvrglc cenzuri. Tuđi na Nizozemskem je prišlo Jo živahnih debat. vendnr hoće vla-»ia pocakati. kaj pravijo avtentična porobila o potopftvi parnika »Blom-^ersdijk«. Prihod »U 53«. -Manchestor Guardioan- poro-ča iz Ptfcvegra Jorka: Ko je priplul >U S3« v spremstvu nekesra ameri-škeg"a podmorskega čolna. je vse mislilo, da gre za tr^ovsko oodrnorsko ladjo. tako doljro. da je poveljnik, konteradmiral Kni^ht. dobil pojasnila. To tedaj ni nobeden sutnil. Grof Bernstorf! je posla! poslapiške^a svetnika. da ^m-ori s poveljnikorn in sprejme pisma. Takoi je dospel na drža\ni departement tud^ protest an-^leškega veleposlanika. Takoj se }c zbralo okro^ V 53 več majrinih čol-nov m kapitanlaitnant Rr-e je spre-jef na krovu podmorskeRa čolna po-ročevalce. Bil ie zelo vljuden ter je ćelo dovoh'I hitro 5i ogledati pod-rnorski čoln. ki niti ni eden izmed najnovejših in največjih. Kapitanlajt-nant Rose je izjavi, da bi bil lahko par mesecev osta! na morhi. Pet podmorskih čolitov pred Ameriko. Iz Ratterdama porocajo: Gotovo je. da sta najmanj dva podmorska čolna torpedirala in u niče val a ladje rred ameriškimi pristanišči, verjetno pa je, da križari med Novim Jorkom 'M. Nantucketom najmanj pet podmorskih čolnov. Ameriške vojne lad-ie ne smejo izdati imen teh podmorskih čolnov, ker bi bilo to kršenje rcvtralnosti- Kfcgston.c AdmiraJ Gleaves. poveljnik ame- ške torpedne flotilje. je izja^/il. da soglašajo vsi njegovi častniki v tem, tia je nastopil v nedeljo en sam nem- Ski poeknorski čote. V pooedeijek to torpedni lovci zaman iskali posadko parnika »Kin^ston«. Admiral je mne-i nja, da je moštvo na krovu kake lad-; je. ki se pelje proti vzhodu in da je i Mio ladji prepovedano brezžično po~ ! ročati o rešitvi tega moštva. Admiral ! Oleaves je izjavil nadalje, da o na-j menih >TJ .S3« ni vedel ničesar, ko je i ta odplul. Sele signal parnika »West-{ point« ga je podučil o agresivnih de-j ianfih Čolna. Morrtariški krogi so i mnenja, da je po nedelji moralo pod-i morskemu Čolnu zmanjkati municije. I Lov na »U 53«. AngleŠki torpedni Iovec »Sam-son« je dobil 11. t. m. zvečer naro-č:io, da naj se odpelje v zaliv Buz-zard. ker kroži vest. da so tam v blizini videli neki podmorski čoln. Preko oceana, 5 parnikov »Cajneronia« in »Frederfck VTII.« so dospela brez-žična poročila, da sta na poti v Novi Jork, da pa vozita daleč zunaj na-vridne poti. Očitania In skrbi. Agentura »Radio« poroca, da očita angleška vlada Ameriki. da je kriva sedanjih neljtibih dogodkov, ker je ustavila Anglija meseca rnar-ca svojo patruljsko službo pred Ameriko na izredno željo \Vijsona. »Gaulois« se boji. da bi mo^la bloknda Amerike s strani nemskih podmorskih čolnov izzvati pritisk težko prizadetih ameriskih izvoznih firm na \\rilsona. da se ta zavzame za to. da naj bi Anglija omilila blokado napram Nemčiji. »Le Journal« pravi, da cio sedni ni prave ro^la^e za protest Amerike v Berlinu, ker so bile torpedirane ladje nrsj posvar-jene in ker ni bilo izgub človeških žfvfjcm*. AiTrerika se še ni odločila. Washingtofi, U oktobra. (K.u.) Reuter. Pržavni tajnik Lansing je po svojem mvratku s Vonfereice z Wil-senotn v Longbrau^hu izjavil. d a d n s ! e i še ni odloCeno. kako stališče zavzemo Združene države glede nove kampanje podmorskih čolnov nazansdu atlantske gaoce-a n a. Preiskovanfe te stvari se na-daljuje. Po noročilih iz drugih virov ie dobil \Vilson mnoeo brzojavk. ki zahtevaio akcijo, da se preprečijo novi oapađL Podmorska vojna fci amerlike volttve. Preko Basla poroiajo: Roosc-\elt in Taft sta v svojih naz jrih po-polnoma edina. Nasprotno je Hughes oštro kritizira! \Vils3novo vlado ter irjavil. da bi morala biti cilj ameri-^u'e vlade mir in čast, docim misli sedania vlada samo n«i vojno. Rno-se\ elt pa je izjavil v nekem govoru, da se uemški državni zbor ne bo upal govoriti o zopetnem pricetku brez-obzirne vojne podmorskih čolnov. Dostavil je: če poznam predsednika Zedinjenih držav prav, ni mož. ki bi kaj takega trpel. V Ledenem morfo. V Ledenem morjif je bil potopljen angleški parnik »Astoria« (4262 ton). Vsled deleva.nia nemskih podmorskih čolnov v Ledenem morju se je popolnoma ustavil y teh vodah ves promet norveških ladij. Norveška proti Nemčiji. Z ozirorn na pogosto torpediranje norveških ladij v Ledenem morju je stOTila norveška vlada, kakor porocajo iz Christianije, že korake pri nemški vladi. Enako se bo zgodilo vsakikrat kadar se NemČija ne bo natančno ravnala do določbah med-narodnega prava. Obenem bo norveška vlada opozorila nemško vlado na razpoloženje v norveskem ljudstvu. Londonska deklaracija daje samo pravico potopiti nevtralne ladje, ki so bile zaplenjene, samo v izjem-nem slučaju, Če iih ni mogoče spraviti v kako pristanišče brez nevar-nosti za varnost vojne ladje in ne da bi se ogrožal srečni izid preiska-ve. Vladi, ki stoji dejstvu nasprotl, da so te izjeme danes pravilo, je se-veda težko nreiskati, v fcoliko so bile kršene določbe te deklaracije. Kcr na ]e bilo zadnji čas potopljenih toliko norveških lađi], je prepričana, da nemške podmorske vojne sile ne po-stopajo po teh predpisih, tuđi ima za-gotovilo, da se vozijo nemški podmorski čolni v Ledeno morje v norveških vodah. Zato se mora baviti norveška vlada z vprašanjem novih določb glede utesn! t v e dostopa podmorskih čolnov do norveških voda. Glede kemterbande ston norveška vlada popolnoma na stališču londonske deklaracije kot izraza veljavne^a mednarodnega prava in tuđi nikdar ni priznala pravil in ustmenih sporočil. glasom katerih smatrajo votekujoče se države v se-danji vojni skoraj vse transporte za konterbando. Nemški državni zbor. Nadaljuje svoj govor, se je po-slanec Naumann navduševal za srednjo Evropo od Helgo-landa do Carigrada in slavil dejstvo, da se vojna ne vrši na ozemlju te srednje Evrope, nego onkraj njenih zidov. — Poslanec grof W e s t a r p se je z vso odločitvijo izrekel proti nazorom so-cijalnega demokrata Schertemanna, ki hoče, naj Belgija in Francija ničesar ne izgubita. Kar smo s krvjo zavojevali, je rekel govornik, to borno držali, kakor dolgo bo treba, da zagotovimo Nemčiji prihodnjost. Dalje je zahteval govornik neomajni boj s podmorskimi čolni, da bi se proti Angleški dosege! skorajšnji mir. Glede zunanje politike je dejal govornik, da romunska vojna napoved pač ne pomeni uspeh te i>olitike. — Socijalni demokrat Haase se je iz-rekei proti brezobzimemu boju s podmorskimi čolni \n to iz političnih in gospodarskih vrzrokov. Tak boj bi vojno Ie podaliŠa! in pooštri. Pre-ostaja samo sporazumljenje. da ne prideio proti breeu pehaioči se narodi na nic. Belcrijo in Srbijo je treba obnoviti. Parola za nrihodniost ce ne srne zopet glasiti: >Oborožuj-mo,^ amnak RrTcrozimo«. — Socijalni demokrat David je rekel. da ves nemški narod želi mir in je zahteval. naj se pri boju s podmorskimi čolni spoštuiejo interesi ne-vtraicev. Kazne pelitfčne ve^ti. = Peto voino posotUo. Peto vojno posoiiln bo razpisano na Ogr-skem v prvi polovici novembra in c*'ccr ra^'br?. pod istinii pojroji k.ikor četrtn. Nekako istočasno postane vnrasanje novega vojnega posojila tndi pri nas aktualno. Uspeh V. nemškega vojnega pomolila. Wolffov urad poroča: Celo-kupni uspeh V. vojnesra oosojila zna-ša 10.651,726.200 raark. Pri tem pa še nišo štete vse subskripcije z bojišč in prekomorskih dežel. tako da bo zgo-rajšnja vsota še narasla. Kfll K TORtft tSA. Posredovalnici za gorlške be-gunce je poslalo katoliško izobraže-valno društvo v Komcndi Čisti dobi-ček igre v korist goriškim beguncem j 50 K. Za io ponovno izkazano i>o-Cutje in dobrotljivost do nesrcčr.ega ljudstva se goriomer.jeiiii posredo-\iilnica najtoplefe zalivaljujc. Za mrtva sta izkazana v sezna-mu izgub št 440: Andrej Bačar, če-tovodja, dom. polka 27., dodeljen čr-novojniŠkemu bataljonu št. 30. in štefan Podgornik. črnovojn. polka 27., oba z Cioriškega. Varstvo mladine v Trstu. Naredba tržaškega namestništva, ki stopi v veljavo 15. t. m.. prepovedu-je moškim in ženskim osebam do iz-pclnjenega 17. leta javno kadenje to-baka h\ po 9. uri zvečer se ne smejo potikati po ulicah in cestah in javnih napravah. Obisk gostiln iu ka-varn jim je dovoljen samo v družbi odrašćenih, obisk žganjarn sploh prepovedan. V kinematografe smejo samo do 8. ure zvečer, vsebina pred-stav more biti izrecno priznana za primerno mladini. Igrati na karte na javnih krajih, kupovati tobak, cigarete, nepotrebne luksusne predmete, igrače, nenravne slike in proizvode kvarne literature, berački, krošnja-riti je prepovedano. Mladcničem je zabreanjen obisk javnih hiš in prosti-tutk. Nad 14 let stare, ki bi se pre-grešili proti tej naredbi, se izroči policiji v kaznovanje. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Najvisje pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadpo-roćniku 17. pp. Ivanu Novaku. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili štabni stražmojster 5. dragonskega polka Jakob S e n č a r, straimojster 12. orož. poveljstva Franc Lozar in računski podčastnik 26. domobr. pp. Mihael P r e 1 o g. — Graški in tržaški listi se pri-tožujejo nad korespondenčnim ura-dom, da jim dostavlja brzojavke z velikimi zamudami. »Tagespost« pravi, da se je že zgodilo, da je dobila poročila, ki so bila na Dunaju med 4. in 5. uro postavljena, še Ie ob pol 6. v roke. »Edinost« toži, da ii prihaja bolgarsko uradno poročilo običajno še Ie med 2. in 3. uro zju-traj itd. Reci moramo, da srao v Ljubljani v tem oziru mnogo skrom-nejši. Zadovoljni bi bili, ako bi preje-mali vsaj vsakodnevna uradna poro-čila nekako ob tišti uri, ko dospejo že tiskana v graški večerni »Tages-posti« nekako do Maribora- — Iz ruskega vjetništva poši-Ijamo vsem znancem in prijateljem iskrene pozdrave. Enoletni prosto-voljci: Urbas Anton. 2eleznikar Šaša in Kozak Jože. Nahajamo se lahko ranjeni v bolnišnici v Moskvi, odide-mo pa skoro zdravi naprej. Pocutimo se dobro in z nadami na bodočnost pričakujemo. da se odpravimo v domovino. — Moskva 31. avgusta 1916. — Za invalide je deželni odbor razplsal Karol baron M'urzbachovo ustanovo. Tri mesta po 1Z0 K so na-menjena ljubljanskim roiakom. Več pove razglas, ki je nabit Javno na mestnem magistratu. — Knjige za voiake. Gospod Anton Mravljak iz Vuzenice nam je poslal zbirko nemških knjig, ki smo jih razdelili po ljubljanskih bolniš-nicah. — Slovensko planinsko društvo opozarja, da vozi sedaj ob nedeljah in praznikih drugi večerni vlak iz Kamnika ob 7. uri 20 minut in dohaja v Ljubljano ob 8. uri 38 minut. Ta zveza je zelo ugodna za izletnike ki posečajo Kamnisko Bistrico, katera bode kakor že objavljeno tuđi po zimi oskrbovana. Kamniška koča na Kamniškem sedlu je zatvorjena. Njen poset izven sezije ni dovoljen dru-gače kakor v spremstvu oskrbnice ali društvenega vodnika ter privolje-njem Osrednjega odbora. Turisti se opozarjajo, da ima ta koča sedaj posebne ključe, ki se dobe Ie pri Osrednjemu odboru. — Merotekusni »rad v LfublJanL Od 16. oktobra 1916 naprej do pre-klica preizkuŠevali se bodo na urad-nih dneh pri c. kr. meroizkusnem u radu v Ljubljani in si cer v ponedelj-kih. sredah, četrtkih in sobotah Ie sodi za vojaške namene, v torkih in petkih pa Ie sodi za privatne stranke. Osem kokoši je izginilo ponoči mlinarici Mariji Valjavcc v Vevčah. Orožniki so r>rijeli delavko Terezijo Slevnik. ki je osumljena te tatvine. Pozneje so priieli se nieno tovari-šico. Društvo za otroško varstvo hi tnladinsko skrb za sodni okrai Rib-nica na DotenHkem prireji svoje 8. redno zborovanje dne 26. oktobra 1916 ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Andreja Podbo) v Ribnicf. Odbor prosi mnogobrojne udeleibe. Pri c. kr. ravnateHstvii državnih železnic Trst je razpisano mesto že-lezniškega zdravnika za zdravstveni okraj Ljubljana mesto % uradnim sedežem v Ljubljani z letnhn hono-rarjem 900 K in letnim voznhn pav* šaiom 100 K. Natančnejše podatke se razvidi iz št. »Laibacher Zeltung« z dne 17. oktobra t. !. Mia Mav-serija v Kino Idealu. Kakor že znano si je Ideal-Kino na-bavil krasno Mia May-ser!jo fllmov. Mia May, dika filmskih umetnic, na-stopa v delih visoke pesniške po-membnosti in gledalec, očaran od resntčno umetniškega igranja, nima od krasne igre Mia May nič manjše-ga užitka kakor od lepote vsebine filma. Očarljivo lepa filmska deTa, oko razveseljujoča in dušo ogrevajo-ča, prešinjena cd solnea neodoljive igralske umetnosti, so tu ustvarjena. Mia May in yo njei imenr^vana serija bo vzbudila /e s svojim prvini filmom z naslovom: »Greh Helge Arndt< — žaloigra v treh dejarjih. avtor Joe M?v — splosno pozornost in zanimanje !n šteti io bo med velike dogrodke sezije 191^ 17. Predv^ia se od jutri, sobota 14., do ponedelika 16. oktobra, sarro tri dneve v Kino Idealu. Dotična gespa, ki se je peljala % jutranjim viskom dne 30. septembra t. 1. v Zatičino ter pozabila svoje ga-lošc. naj jih priđe iskat na riranilnič-no cesto št. 9. kier jih dobi pri Miči Ruparjevi. ■ Zrebanje razredne loterije (5. razred. 3. dati) dobi 10.000 kron 12.449. Po 5000 K dobe .^8.849, 81.161. Po joo,n K dobe: 786. 5910, 76S2, 15.673. K6.493, 18.703, 21.295, 22.924, 24.072, 24.391, 33.916, 39.893, 57.149. 58.594, 77.895. 81.949, 86.972, 92.889, 93.390. 96.348. 97.198, 97.S99. 99.276, 100.589. Po 1000 K dobe: 1086, 2536, 5359, 6457. 6902. 8302, 11.264, 13.10«, 13.264, 14.434, 17.187, 20.074, 22.707. 25.175, 2f:^7f 29.304, 3?.2-r/>, 33.012, 38.078, .' 7. 41.297, 41.478, 46.115, 47.848, .-!. /4, 51.880, 54.304. 58..204. 61.827, 6(S>66, 76.689, 68.261, 71.191, 77.597. S-.176, S4.363, 85.7*66. 89.166. 89.694, 89.811. 97.127, 100.732, 102.147, 106.145, 107.280, 109.214, 113.020, 113.059. Aprovisacija. -I- Proda}a!cem nioke na zna* nie. Pretečeni teden so nekateri pro-dajalci moke oddajali moko na leve odrezke močne izkaznice, drugi pa so strankam ćelo odvzeli Stevilke, kar je popolnoma nedopustno, ker se sedaj stranke ne morejo izkazati pri trgovcu. Opozana se vnovič, da je bilo pretečeni teden prodajati moko na desne odrezke, tekoči, to ie ta teden pa Je oddajati moko Izključno na leve odrezke. Kdor ne ve, kako je postopati s kartami. naj se zglasi na magistratu v veliki dvorani (T. nadstropje, srednje hiše), ker se bode sicer v prihodnje vsak jednak prestopek strogo kaznoval. Red je treba vzdržati. če tuđi z nalvišiimi globamt. 3316 Oprav. št. U 185/16^4 ! imena Ilies. Veličanstva nali! C. kr. okrajno sodišče v Cerkni-ci ]e razpravljalo danes v navzočno-stl đržavnega pravdništva opravi-telja Fnderika Ne^ovetiča, obto-ženca Jakoba Bučarja, zagovornika not. subst. g. Mihaela Pintarja, o ob-tožbi, katero je dvignil javni obtoži-telj zoper Jakoba Bučarja zaradi prestopka po § 18 ces. uk. z dne 21. avgrusta 1916 št. 261 d. z. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženca, razsodilo tako: Jakob Bučar, 41 let star, rojen v Štepanji vaši, pri-stojen na Rakek, oženjen, posestnik in mesar na Rakeku št. 31, že kv.zv.o* van, ie kriv, da je v začetku meseca septembra 1916 na Rakeku, izrabljajoč izredne po vojnem stanju povzročene raz-mere, zahteval za neobhodno potrebne reci očitno čezmerne cene, ker Je prodaja! po 4 K 80 v 1 kilogram mesa krave, za katero je pla-čal po 1 K 77 v 1 kg žive teže. S tem ie storil prestopek draže-nja po § 18 ces. uk. z dne 21. avgusta 1916 št. 261 d. z. in se zato obsoia po § 18 cit. ces. uk. na 10 dni zapora, ki se pa z uporabo § 261 k. z. spre-minja v 100 K denarne kazni ter v nadaljnih 200 K, skirpaj torej v 300 K denarne kazni, če bi se pa ta ne mogla izterjati, na 30 dni zapora in po § 389 k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. C. kr. okraina sodnila v CMiašdk oddelek II., dne 5. oktobra 1916. Oroforc L f* Stran 4. .SLOVENSKI NAKOU*. ane 13. oktobra 1910. 2SK>* StGV« Razne stvari* * V dunajskih ljudskih kuhinja* moralo gost je sedaj saboj prinašati žlice, nože i vilice, ker so Ijudje tekom kratkega časa pokradli kakih 100.000 priborov. * Nemškf dnevnik v Sofi«. Pri-hodnje dni začne izhajati v Sofiji veliki nemški dnevnik, ki ga bo ureje-val znani nemški publicist Kurt Aram. Osnovna glavnica znaša 500.000 mark. * Skrivnosten umor. Pretekli mesec poročeno 231etno Klaro De-bold so našli v njenein stanovanju v Monakovem umorjeno. Morilec ji je razbii lobanjo in ji prerezal vrat. Najbrž se je zgodil roparski umor, a pojašnjena stvar se ni. * Diplomi. Na Nenškem dobi di-plom. kdor izroči državni banki 200 mark v zlatu. Listi predlagalo, naj dobi diplom sploh \\sak. kdor banki kak cekin izrooi. Na Francoskem bo-do dobili zdai diplome tišti, ki podpi-šejo večjo svoto voinega posojila. * Ne ukradena, nego darovana si crnina. Poročali smo. da je bilo pred kratkim v palači b;;rona Vra-niczanvja ukradena škrinja srebrni-ne. Sum je padel na bišnika. Zdaj pa se je oglasila rnana ;;a?rrebška lepo-tica in izpovedala. da n je bila srebrnima darovana, da jo pa vrne, ker neče da bi imel vratar sitnosti. * Za dobrodelne namene. V Gy-orti na Ogrskem umrla baronica Leoav je v svoji oporoki volila me-*tu Gvor en miiijon kron za ustano-vitev bolnice. So!?srnik budirnpe-stanskega časopisa Ncues Pester Journal je daroval pol miiijona kron zn ustanovitcv zavoda za zdravljcTile jetičnib Dudi. Glede sole / .i z g r a d b o letal opozariamo neznanega gospoda iz Kosez. da je že dolgo po-tekcl rok za vbganie piosenj. Danasnj' Hst cbs?ga 4 stnni. Izctejafelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. lla to i!) iaovanle m% sprejnteia - '*-<•: »i od 1. no vembra naprej pri boljii TOđbisL Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3321 Kupi se po primerni ceni dober F. rnidbe : DolfcnjSka OSSta 10, pritličie. 3307 Velika opremljena ali prazna solnčno sobo )e oddati s 16. oktobrom 1916. Kje, pove upravr. »SIov. Naroda«. 3319 ■*- liie se -mm ženska ga snaženje ftopnic. Vpra>a se pri Josipu SobrOJU, teta* «Hta it 2, U. nadstr. 3302 Slrojeplsko z dalj&o prakso, popolnoma veSča slovenske in nemške stenografije, se sprejme pri lSfOđm U prwot X iltMi ob ča5U ▼ojae, po^mtaloa ▼ L|mM|«Bft« 3314 Na ponudbe začetnic se ne bo oziralo. l i Nama daj == ^Sida-medu14 ki je najcenejSa in naj-boljša jeđ vsaki dan do-poldan in popoldan aa kottok krvfea. Za vsako družino zdrava, tečna in n&jcenejš* hrana — zl&sti v seđmjem času. 1 Uh ¥Ol«Ok ftSM M VlB. Po poSti se poSilja najma«j 12 zavojčkov za 4 krone. Razpo^iljalnica: JOtip Stanka «itc«. klavir Kje. pove upravn!5t'o ^Sluv Naroda«. 3282 WV Uio m aila •proaillOBft sobica ▼ srodlai Mottm« 3311 Prija>.ne ponude pod tfW. S. 3311" na upravn »Siov Narora« Dva spretna 3?H6 : eranka wMn: proti dobri plači sprejme tmko] PAKl OBID, urar. Kržko. Soba s pohišivom kuhinjo, elektr. luč, so O^Ua družini bre.T otrok v Poličaoah, Staforsko, za 65 K mesečno Več se izve na poSti V Poli- iaaah. 32^5 IV Proda se novo "^g cena do 30.000 K, pri državni cesti MM Doloniskom pri Notobi mestB. Naslov pove unrav. »Slo/. Naroda«. 40 kron nagrade dolii, kdor nreakrbi takoj uradoiški be^unski družini iz Gorice nemeblo-Tano ataaOvaJi|O v mestu obstoječe iz kuhinje, d»eh sob in pritiklinc f svrhj pobijanja otrok v solo \ Ponudbe p >d „V. Č.'3žtlu na upravn. »Slov. Naroda«. 3281 Povećane slike do naravoe#velikosii( kakor tuđi i oljnate portrete na platno I iz?ršuje urretniško po vsaki loto- Davorili Rov&ek i prvi fotografski in povečevalni zavod v tjubijsni, Kolodvorska ni 34 a. Vo< vagonov , jediliega hsstaija in 3308 orehov I kupi Konznin. dniltYQ za LinblfaHO ii okolico v Ljubljani. So. Siska. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti gospe J^atildc CJolf kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebn in za darovanje vencev se iskreno zahvaljujejo žalujoči ostali. ■■■I IIIJIA 1Z švedske celuloze za poitne ZftTOla, s ■ I n 111 ■ C ^onopnim medstavkom za ifvanla VT6Č, ■ ■ IV II ■ I ^ z žičn m medstavkom ia pifeitfO let« VIIV IWW Mh ZlbOla? dobavlja najcenejše in oaj- w mm w m ^ ^ kulantnpjše Silvia, Klimana Novć Benaiky n. Jiz. Vzorci zastoni in franko. Telefon Stev. 18. Prekupcem popust. I n Tounrna poništim in staubnege miznrstva : produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev TržaSka cesta (Clince) om se prlporoi« zs Tsa v njeno stroko spadajoča —=—= «ela ta popravila. ——— I „Kino Central" t Melii iilu. Danet v petek ob 7. in pol 9. uri zvečer: : OBRAZ OB OKNU. : Velika kriminalna senza ijska erama. JmM v soboto ob i, ? B#del]#) ah pol 11. ia 2. ari popoldme tor v pmmmdalfak ob 4. mri p#poldn# poljudne snanstvene predstave po vsorcu dun. MUraniieM in dun. inanstvenega kiuDa ^Koimos": :: Pot okolu sveta v 50 dneh. :: Veliki znanstveni 1500 me tro v dol^i film. ▼ttopaloo k tmm pt •<■!■?■■ po 1 K, M ta 3t vlauloT. Pri votenrih prodstavah v sobolo, aodolfo ia v poaodoljok dve prvowratni veaeloigri: Tm m aaofll Vm m ia»Ill Ženin kut nevesh. $ospo)ar uknpnje. Izrrstna veaeloigra v 3 dejan^h. * AkmalOj* veseioiftr« t 3 dejantih. Hotel ob kolodvoru v zelo prometnem kraju, so proia poi a§onre Ličke štedionice". I (lastnica Jadvig« Sare) Llubljana, Selenburgova ulica 4tev. 5. s=sr PERILO namizno m Wmmm>Hir I Oene imernei Solidno delo« I 5p«ciolni oddcUI^ zo nevc^tine epreme. I gerilo za gospode po meri. 17O3 Lati ' ' * I