POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto II.	5tev. 45
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	*	• 90 „
Posamezna številka	-	4 „
Za Jugoslavijo . . .	.	2 Din
Gorica, sobota 9. novembra 1946
Devetindvajsetletnica
7. novembra je ljudstvo Sovjetske zveze in vsega sveta proslavilo obletnico Velike oktobrske revolucije, obletnico slavnega dne, ko so oboroženi delavci in vojaki Rusije strmoglavili oblast zajedalcev delovnega ljudstva, ko so si sami vzeli one pravice, ki so jim jih do tedaj odrekati carji, plemiči, veleposestniki in finančni mogotci. Z nezadržno silo so razveljavili vse krivične zakone, ki so oklepali do tedaj vse milijonske množice delavcev in kmetov v suženjske okove. Postavili so si novo oblast — oblast sovjetov, v kateri je bila zastopana vsa dotedaj brezpravna raja delovnega ljudstva Rusije.
Po devetindvajsetih letih obstoja na oktobrski revoluciji zgrajene Sovjetske države lahko ocenimo pomen tega junaškega dejanja mnogo določneje kot ga je svet ocenjeval prva leta. Velike težave, s katerimi se je tedaj morala boriti sovjetska oblast, da načrtno uredi kaos v gospodarstvu, ki ga je zapustila strmoglavljena oblast, intervencija imperialističnih zunanjih sil, ki so hotele izkoristiti te težave in zatreti mlado državo delovnega ljudstva, vse to je bilo premagano. Sovjetska država je stopila na pot mogočnega razvoja na vseh poljih, ustvarila je svojim narodom blagostanje ;n kulturo, kakršne niso uživale ljudske množice v nobeni deželi sveta. Danes pa ne stoji Sovjetska zveza pred nami samo kot zmagovalka na polju notranjega gospodarstva, ampak tudi kot junaška zmagovalka nad najbolj surovim napadalcem in zatiralcem svobode vseh časov — nad fašistično Nemčijo.
Zvesta načelom svobode in narodne enakopravnosti je Sovjetska zveza — plod oktobrske revolucije — danes najodličnejša zagovornica in branilka pravičnega miru med narodi. Odločno stoji na braniku naših pra vic in zastavlja ves svoj upliv in vso silo zato, da uveljavi pravice slovenskega naroda do združitve in osvoboditve izpod italijanskega suženjstva. S tem Sovjetska zveza ponovno dokazuje, da je zaščitnica miru m svobode v svetu, da je zvesta načelom protifašistične borbe.
Kako vse drugače izvajajo ta načela v praksi druge velesile, nam ne dokazuje samo mirovna konferenca in sedaj zasedanje ZN, temveč tudi vsakdanje izkušnje našega življenja pod ZVU. Zadnja in najbolj surova izkušnja je zahteva ZVU in vojske, da se v 24 urah izprazni Ljudski dom v Gorici. S tem se še enkrat dokazuje to, kar je bilo že neštetokrat potrjeno: za zapadne velesile je demokracija samo papirnata fraza, Ja se jemljejo ljudstvu oni materialni pogoji, ki so neobhodno potrebni zato, da se demokratičnih, z zakonom potrjenih pravic, lahko pOslužu je.
Vse to pa učinkuje prav na n aspro teti h a čin kot bi želeli povzročitelji takih ndsdtj:	pre-
prečevanje in oviranje ljudskih organizacij in kulturnega udejstvovanja s strani angio ameriške vojske samo utrjuje voljo in odločnost vsega demokraiič nega ljudstva, da nadaljuje borbo za svoje pravice ramo ob rami s svobodoljubnimi r.jrodi vsega sveta, zavedejoč se, da ima najzanesljivejšega zaveznika in prijatelje v veliki Smjel ski zvezi, s katero proslavljamo vsi njen veliki praznik.
Nezaslišana krivica nad goričkim ljudstvom
Zase$fli so rtom Ljudski dom v Gorici
Poveljstvo SS. divizije v sporazumu z ZVU je izdalo ukrep, s katerimi je bil zasežen dom vseli poriškib Slovencev. S tem naj bi bile na cesti vse naše kulturne, gospodarske in politične organizacije
V sredo dopoldne se je zglasilo na sedežu okrožnega S1AU nekaj ameriških častnikov, gori-ški guverner ter z njimi neka civilna oseba, ki se je predstavila kot zastopnik italijanske vlade (!). Predstavnikom slovensko-italijan-
skih antifašističnih organizacij so izjavili, da je treba v 24. urah izprazniti poslopje v celoti ter pustiti v njem vse pohištvo. Na vrata so nalepili listke o zasegi poslopja po AMG ter zastražili hodnike in vhod po vojaški in civilni policiji.
Še poznejši rodovi bodo govorili o tem nasilja
Torej to smo zaslužili goriški Slovenci in antifašistični Italijani ter Furlani. V zahvalo za naš doprinos v borbi proti nasilnemu okupatorju in fašistom se nam sedaj odvzema središče vsega kulturnega, gospodarskega in poli-
tičnega udejstvovanja Ta krivica ne bo nikoli pozabljena. Pozabili je ne bodo naši partizani, naše žene in mladina, vsi tisti ki so prišli dan za dnem v stik z našimi organizacijami in ustanovami.
ravnotako pri SAFOG in prs drugih manjših delavnicah. Delavci so kot en mož zapustili svoja delovna mesta, zgrnili so se po ulicah mesta, kjer se glasbo in z ogorčenjem komentira zasedbeni odlok. Prav tako so di jaki slovenskih šol zapustili šolske klopi; izglasovali so resolucijo, v kateri z vso energijo protestirajo proti odvzemu Ljud-
skega doma, ki jim je bil zato čišče in sedež njihovih poli tič nih, prosvetnih in socialnih društev in ustanov. Pred Ljudskim domom naletiš na pretresljive prizore, ki ti ganejo srce. Videli smo starčke, ki so s stisnj mo pestjo in silnim ogorčenjem izražali svoje mnenje o tej nezaslišani krivici, ki je bila storjena delovnemu ljudstvu ob Soči
- RESOLUCIJA
Gospodom zunanjim ministrom Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije
Kaj predstavlja Ljudski dom?
Ljudski dom predstavlja vse goriške centralne organizacije in ustanove in med temi največjo, to je goriško S1AU, v kateri je nad 56.000 vpisanih članov in članic iz vrst vsega slovenskega in italijanskega prebivalstva na Goriškem. V Ljudskem domu se nahaja okrožna organizacija mladine, ki zastopa 16.000 slovenskih in italijanskih mladincev in mladink. V njem ima svoj sedež okrožna uigcpdzadja antifašističnih žena kot vrhovna predstavnica 18.000 slovenskih in italijanskih protifašističnih žena. 8.000 slovenskih in italijanskih pionirjev je včlanjenih v okrožni organizaciji antifašistične dece. Tu ima svoj center organizacija par- • tizanov, ki šteje 7600 članov, kolikor jih je še ostalo od deset-tisočev, ki so izšli iz dolge in krvave borbe za skupno zavezniško stvar. Tu je okrožna organizacija političnih preganjancev, ki šteje nan 2600 članov in naš Dom je sprejel v svojo sredo tudi fizkulturno organizacijo s 4000
S krvavimi žnlji, po
Nič čudnega, če je vse demokratično ljudstvo Goriške s takšno ljubeznijo navezano na sv^j Dom. Saj je slovenski žive1! iz vrst vseh slojev, naš obrtnik in delavec, s težko prisluženim denarjem položil »kamen na ka men, zrno na zrno«, potom Trgovsko - obrtne zadruge, da je vzrastla iz u h ljudskih or spe\ kov mogočna stavba, ki je bila še pred 5Z leti ponos vsakega Goriškega Slovenca. Ko je prišel na oblast fašizem, se ni takoj polastil tega slovenskega stebra kulture in napredka. Ne, šele po petih letih so zatiralci slovenskega naroda postavili komisarja, ki je nato z zvijačo za borih nekaj stotisoč lir spravil poslopje iz rok slovenskih zadružnikov v kremplje fašistične politične pokrajinske zveze. Ko je bilo konec fašistične ere, je goriško ljudstvo v hudi borbi dokončno strlo fašistično kačo in Ljudski dom je postal zopet njegova last.
Politična in kulturna zrelost goriškega ljudstva je tako silna, da se ne bo nikoli odreklo temu
Stavka
Delavstvo vseh goriških to vam in manjših podjetij je v četrtek stopilo v stavko v znàk protesta proti nasilni zasedbi
člani. Tu je bil sedež iniciativnega zadružnega odbora, ki združuje celo vrsto naših zadrug z nad 8000 člani.
V imenu kakšne demokracije naj bi se znašla na cesti slovenska kultura, slovenska pesem, slovensko gledališče, slovenski tisk ter predstavnica slovensko-italijanskega antifašističnega bratstva? Naš najhujši sovražnik, nacifašizem, je ubral drugo — lahko rečemo zakonito pot, — ko je imel slične namene, a žel je naše prekletstvo. Toda tak način brezobzirnega postopanja — v štiriindvajsetih urah in z vsem tistim kar sledi — kakor je vojaška oblast zasegla naš Dom je kvečjemu razumljiv kje na fronti, kjer si stojita sovražnika nasproti. Zavoljo tega se je silno ogorčenje polastilo vsega goriškega ljudstva. Antifašistične skupine Slovencev in Italijanov sc zgrinjajo pred Ljudski dom in ne morejo in ne morejo razumeti.
kronah in vinarjih
svojemu Domu. Branilo ga bo, kakor brani mati svojega otroka, ko ga vidi v nevarnosti.
Zastopniki ljudskih, kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij so bili v sredo in četrtek v Gorici in Trstu pri predstav nikih vojaških oblasti. Dramatično so jim prikazali, kaj pomeni zaplemba Ljudskega doma za vse goriško ljudstvo. Višji častniki so jih poslušali, nekateri so bili presenečeni, drugi zopet so se izgovarjali na to in ono, ponujali so jim tudi kako začasno nadomestitev izgubljenih prostorov i. dr.
Pribiti pa moramo gospodom zaveznikom, da ne gre za en ali drugi prostor, za ta ali drugi kos pohištva. Gre za politično in kulturno krivico, ki je bila zadana vsemu prebivalstvu goriške dežele. In to boli. To silno boli. Ves demokratičen svet bo govoril o naši pravični borbi, vsi narodi bodo djali na tehtni co poštenja in pravice našo zvestobo, našo veliko požrt/ovai rost, za veliko zavezniško stvar, za vse človeštvo.
v Gorici
Ljudskega doma s strani zavezniške vojaške oblasti. Stavke še je v tekstilni tovàrni v Podgoti udeležilo skoro vse deiavstv >.
Vsem demokratičnim pojmom in svobodljubnim čustvom se upira to, da mora jugoslovanska delegacija neštetokrat ponavljati svoje zahteve in dokaze, ki potrjujejo upravičenost teh zahtev; da mora ponavljati pred Zvezo narodov, kar je povedala na Pariški konferenci.
Jugoslovanska delegacija odločno zahteva priključitev Gorice. Mi, ki v Gorici živimo, vemo iz lastnih starih in novih izkušenj, kaj pomeni Jugoslaviji odrekati pravice do Gorice in odrekanje prebivalstvu Gorice pravic do samoodločbe.
Kar smo prestali pod fašistično italijansko oblastjo, je vsemu svetu znana zgodovina. Tudi slava naše jilttaške bóibe je prodrla v svet. Svet pa se mota zavedati tudi tega, kaj bi za nas pomenila ponovna priključitev k Italiji, ki nam jo hočejo nekateri vsiliti.
Že sedaj, ko upravljajo našo deželo vojaške oblasti naših zaveznikov iz pretekle vojne, se nam na najbolj grob način kratijo osnovne demokratične pravice osebne svobode, svobode združevanja, besede, tiska itd. prav tako, kot se je to dogajalo v času italijanskega fašizma. Aretacije, prepovedane prireditve, z najbolj surovim nasiljem razbita zborovanja ljudstva, streljanje CP v civilno neoboroženo prebivalstvo itd. Vsa ta nasilja pa so dosegla svoj višek 6. novembra t. L, ko so organi ZVU in 88. inf. divizije b^ez predhodnega obvestila in ne da bi nakazali drugih prostorov, zahtevali, da se v 24. urah izpraznijo vsi prostori Ljudskega doma v Gorici, kjer imajo sedež vse antifašistične organizacije Gorice in Goriškega okrožja, prosvetna društva, mladinska organizacija, Zveža primorskih partizanov - borcev za skupno zavezniško stvar, Podporno društvo itd. vsega 20 raznih ljudskih organizacij in ustanov. Razen tega je v Ljudskem domu edina dvorana, ki so jo vse te organizacije lahko uporabljale za svoje kulturne prireditve, zborovanja itd., ker so vse ostale dvorane v Gorici bodisi zasedene po vojaštvu ali pa nedostopne ljudstvu, ker ZVU odklanja dovoljenje za najem teh dvoran. Toda ne samo to, da je Ljudski dom danes center in zbirališče vse kulturne in politične dejàvnosti vsega slovenskega in antifašističnega prebivalstva cele Goriške dežele, tudi zgodovina Ljudskega doma do-
kazuje, da je Ljudski dom nesporna last slovenskega prebivalstva Gorice. Do leta 1927, torej globoko v dobo fašističnega režima, je bila ta stavba - Trgovski dom — last Goriških Slovencev, kjer so imeli svoje organizacije in prireditve. Še fašistične oblasti so odlašale pet let, predno so odvzele Slovencem njihovo lastnino in njihov dom. Toda dosledni svoji raznarodovalni nasilni politiki so to vendar storili leta 1927. Naravno je, da je takoj po osvoboditvi Gorice s strani JA Ljudski dom pripadel edinim legalnim naslednikom slovenskih ljudskih organizacij — antifašističnim slovenskim in italijanskim udruženjem.
Sedaj pa — slabše kot med fašizmom —: naj v roku 24. ur zapustijo Ljudski dom vse organizacije, ki skupno predstavljajo 100 tisoč prebivalcev Goriškega okrožja. To ne vzbuja samo največjega ogorčenja pri prebivalstvu, temveč predstavlja tudi napoved ponovnega nacionalnega zatiranja in kršenja osnovnih demokratičnih pravic, za vse one predele, ki naj bi bili po volji nekaterih ponovno priključeni k Italiji. Naravno je, da če je tak postopek s strani predstavnikov zaveznikov, bi bila do zadnjega sovražna Italija še neprimerno bolj surova in nasilna. Zato v imenu vseh prebivalcev Goriškega okrožja najodločneje protestiramo proti temu postopku in obenem ponavljamo svojo že večkrat izraženo zahtevo po priključitvi Gorice k Jugoslav.-ji. Naj se ne zavlačuje pogajanj v New Yorku in s tem podaljšuje okupacije po zavezniških silah, temveč naj se odloči hitro in pravično, kot to zahteva naša zgodovina, naša borba, nacionalni in gospodarski sestav Goriške pokrajine:	Gorica mora
pripasti Jugoslaviji!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrožni odbor SIAU za Goriško
Okrožni izvršni NOO za Goriško
Okrožni komitet KPJ K Okrožni odbor ZAMJK Okrožni odb.or ASIŽ.Z Okrožni odbor ZPP Zveza prosvetnih društev Podporno društvo
ZmaB* pravične stvari le prav tako neizbežna kakor Je neizbežen napredek Človeštva in zmaga Človeštva nad nasiljem in tiranijo.
E. KARDELJ
IZ GOVORA MARŠALA TITA V BEOGRADU
Nekaj besed o zunanji politiki
Naša zveza s slovanskimi državami z veliko Sovjetsko zvezo na čelujj
Na velikem predvolivnem zborovanju Ljudske fronte v Beogradu je preteklo nedeijo govoril maršal Tito 250.000 glavi množici. Ko je prešel na govor o zunanjem svetu, je dejal:
Vem, da bi radi slišali nekaj besed o zunanji politiki. Hotel bi se tukaj dotakniti nekaterih stvari, ki jih morate vedeti. Naši odnosi z zavezniki, — govorim sedaj o naših zavezniških slovanskih državah s Sovjetsko zvezo na čelu, — so najprisrč-nejši. (Dolgotrajno vzklikanje Sovjetski zvezi in skandiranje: »Moskva - Beograd!«)
Naša zveza s slovanskimi državami z veliko Sovjetsko zvezo na čelu je dokazala, da ni samo začasna zveza, fiksirana v nekem aktu, zveza, ki se mora držati samo tega, kar je obseženo v aktu. To je zveza s slovanskimi brati, krvna zveza, zveza jugoslovanskih narodov z narodi Sovjetske zveze, Poljske, Če-
Kar se tiče sosednih držav, vzpostavljamo sedaj z Madžarsko redne diplomatske odnose. Z Madžarsko obstoji tudi ekonomsko sodelovanje. Mi smo težili za tem, da vzpostavnno z vsemi sosednimi državami najboljše odnose, najtesnejše sodelovanje, ne glede na preteklost, ker more to samo koristiti naši državi in obema državama, zlasti, ker vidimo, da je ljudstvo v teh državah pravilno obsodilo delo, ali bolje rečeno, zločine svojih nekdanjih oblastnikov.
Z Rumunijo imamo najboljše odnose, ekonomsko in politično sodelovanje. Toda položaj, v katerem sta še vedno Rumunija in Madžarska, onemogoča nii-
Inozemski novinarji mi čestokrat postavljajo vprašanje: Kaj je treba storiti za zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Ameriko, med Jugoslavijo in Anglijo, med Jugoslavijo in Francijo, itd.
Dejal sem in vedno ponavljam isto: Ni na nas, da popravljamo odnose, temveč je stvar odvisna od druge strani. (Odobravanje in vzkliki: Tako je!)
Odnosi se ne morejo zboljšati z lepimi, prijaznimi frazami, s frazami uljudnosti, smehljanjem in raznimi govorancami. Odnosi se lahko zboljšajo samo z dejanji. Odnosi se lahko zbolj šajo, če vidimo, da naši zavezniki v vojni cenijo žrtve, ki smo jih dali, če naši zavezniki v vojni gledajo na Jugoslavijo kot na deželo, ki je nesebično vložila vse svoje sile in dala ogromne žrtve v skupnem naporu za zmago nad skupnim sovražnikom. Toda mi tega ne vidimo. Vidimo, da nekatere države pozabljajo žrtve, ki jih je dala Jugoslavija. Vidimo, da nekatere države nočejo opaziti naših ruševin vzdolž in poprek naše države.
Vidimo, da nekatere države, — pri tem razlikujem ljudstvo teh držav od reakionamih in oficielnih krogov, — da reakcionarji nekaterih držav in vodilni ljudje v teh državah nočejo, da bi Jugoslavija dobila svoje pravice, ampak gledajo, kako bi oškodovali našo državo na kakršen koli način.
V tem je stvar. In zato ni od visno od nas, če bodo ti odnosi boljši ali ne. Mi bi želeli, da bi
škoslovaške in prijateljstvo z našo bratsko Bolgarijo. To je zveza, ki daje velike možnosti vsaki slovanski državi posebej in posebno naši državi.
Danes, ko posamezni bivši naši zavezniki želijo izvajati na nas pritisk tudi v ekonomskem oziru, nam ta zveza in ekonomsko sodelovanje med našo državo in našimi slovanskimi brati dajeta možnost, da sc upremo vsakemu pritisku, ki bi prišel s strani tistih, ki ne marajo naše nove Jugoslavije. Ekonomsko sodelovanje nam daje možnosti za izpopolnitev naše države.
Politično sodelovanje se je v vsej jasnosti pokazalo na pariški konferenici, na kateri smo se borili za uresničenje naših pravic: da bi postalo naše to, kar je naše. Tu se je v polni meri potrdila ta naša zveza, to naše prijateljstvo, to naše bratstvo, ki ni samo fraza, ampak stvarnost, trajna stvarnost.
ma in nam, da bi bil v pohiič nem sodelovanju takšen učinek, kakor je že v ekonomskem sodelovanju.
Z bratsko Albanijo, z našo sestro, ki je skupno z nami prelivala kri proti skupnemu sovražniku, — o tem ni niti potrebno, da vam govorim — so najboljši odnosi. Naši narodi gojijo glo boke simpatije do našega soseda, do albanskega ljudstva.
Zato so odnosi, kar se tiče naših sosedov in naših slovanskih bratov, vedno boljši, vedno bolj se utrjujejo in dajejo vse možnosti za naš normalni gospodarski in ekonomski razvoj, ne glede na pritisk od zunaj.
Vzemimo na primer Ameriko. Zakaj zadržujejo zgoraj na Donavi poldrugo leto, odkar se je končala vojna, okrog 200 naših plovnih enot, ki so nam krvavo potrebne, da bi mogli pravilno oskrbovati posamezne naše kraje s hrano in drugimi stvarmi. Kaj smo jim storili, da držijo v Nemčiji ladje, ki so nam jih odvlekli Nemci? Te ladje tam gnijejo in čez dve, tri leta ne bodo nič več vredne, toda oni nam teh ladij ne dajo. Ali je to dejanje prijateljstva? (Enodušni vzkliki: Ni!) Ne! Lahko rečem, da je to dejanje, ki se more uporabiti samo proti državi, do katere gojiš sovražna čustva.
Ali je na primer akt prijateljstva, če v Italiji in v Avstriji zbirajo v taboriščih in oborožu-jejo izrodke, ki so pobegnili iz naše države, ki so si umazali svoje roke s krvjo desettisočev in stotisočev naših nedolžnih ljudi, otrok, žena in starcev? Tam jim nudijo možnosti, da se organizirajo, da pošiljajo svoje banditske odposlance v Jugoslavijo in da se skušajo tukaj baviti s terorističnimi dejanji. Ali je to dovoljeno? (Množični enodušni vzkliki:	Ni! Dol z
reakcijo!) Ali je to delo prijateljstva! Razumljivo je seveda, da ne more biti naše ljudstvo zaradi tega veselo ali hvaležno, ko vse to gleda, ker vidi v tem dejanje neprijateljstva. (Dolgotrajno odobravanje).
bili boljši, ker zares ne želimo nikakršnih spopadov z nikomur. Mi želimo najboljše odnose po-
sebno z Ameriko, kjer živijo stotisoči naših krvnih bratov, tistih, ki so odšli tja, ker jim tukaj ni bilo zagotovljeno življenje, da bi si zaslužili skorjo kruha. Imamo krvne vezi z Ameriko, ljubimo ljudstvo AmeHke. Vemo, da nas ameriško ljudstvo ne sovraži, vemo, da nam ameriško ljudstvo želi najboljše. To dokazuje s svojimi prispevki, ki jih daje, da bi pomagalo naši državi. Da, vse to vemo Toda kaj hočemo, če so ! j naje in reakcionarji, ki hočejo skaliti odnose med nami in ameriškim ljudstvom. Pri tem smo mi brez moči. Mi na primer prejemamo pomoč od Unre. Da, :o je velika pomoč in mnogo nam je pomagala, toda to pomoč srno morali dobiti. Če je sploh kdo moiai dobiti pomoč, tedaj smo jo morali dobiti mi, ker smo dali naj vcč žrtev med malimi narod , ker smo najbolj dokazali svojo zvestobo Združenim nabodom, ki so se borili proti skupnem j sovražniku, ker je naša dežela najbolj razrušena. Za'o je bilo potrebno, da to pomoč dobim >.
Toda v Ameriki so reakcionarji, kakor je tudi ta ali oir v naši sredi, ki z vsemi silami delajo na tem, da se nam ukine ta pomoč, do katere imamo pravico. (Vzkliki: »Dol z icak;>jo!«) Izmišljajo si razne zgodbe, raz
Toda še nekaj drugega je. V nekaterih zavezniških državah so, kakor sem že rekel, reakcionarji. Enega izmed teh reakcionarjev bom omenil. To je gospod Churchill. (Soglasni vzkliki: Dol!)
G. Churchill je smatral za potrebno — to večkrat dela —, da se, ko govori, obregne tudi ob Jugoslavijo. (Smeh.) Znova nas je napadel in na moj račun dodal, da nisem hvaležen. Jaz razumem to opombo, da nisem hvaležen, takole: da ni hvaležno ljudstvo Jugoslavije. Kar se mene tiče, nimam biti za kaj hvaležen g. Churchillu in tudi ne njemu podobnimi, kar pa se tiče našega ljudstva, je še manj dolžno hvaležnosti g. Churchillu in njemu podobnim.
Dve leti in pol smo se borili na življenje in smrt in nismo od nikoder dobivali pomoči. Dve leti in pol je g. Churchill poznal samo Mihajloviča in mu pomagal, dve leti in pol smo se bordi i proti Nemcem i proti tistim, ki so imeli podporo iz inozemstva. Jasno je, da so tedaj, ko so uvideli, da nam nobena sila nič ne more in da smo zmožni potolči Nemce, italijanske fašiste in razne okupatorje in njihove domače kvizlingovce, -a-zumeli, da morajo postati pametni in da morajo spremen ti svojo politiko. (Splošen smeli.) To seveda ne pomeni, da nismo radi sprejeli njihove pomoči, čeprav ni bila velika. Pove n, vam, da ni bila velika in da bi mogla biti mnogo večja, desetkrat večja. (Burno odobra /anje).
Mi smo, tovariši, dobili učinkovito vojaško pomoč v oboro žitvi od Sovjetske zveze, ko sta se združili naša armada in armada Sovjetske zveze. (Vzkliki: Živela Rdeča armada!) Od takrat smo dobivali učinkovito vojaško pomoč.
G. Churchill ima kamnito sr ce, kadar gre za ljudstvo, kadar gre za svobodo in neodvisnost kake dežele. Tedaj vidi pri tem samo svoje imperialistične cilje, srce pa ima zelo mehko, kadar gre za kakega kralja. G. Churchill izredno ljubi kralje. (Splošen smeh). Zaljubljen je v Peterčka. (Spet splošen smeh.) Govoril nam je: »Vzemite ga, ima-
ne klevete, da bi nam ukinili to pomoč. Ali je to prijateljsko početje? To ni prijateljsko, to je neprijateljsko početje. Razumljivo je, da naše ljudstvo to ve in se do tega ne more drugače vesti.
Torej med ljudstvom Amerike in ljudstvom Jugoslavije ni nesoglasij. Odnosi med nami so dobri in bodo ostali dobr velika razlika pa je med nami in tistimi voditelji in reakcionarji tam, ki hujskajo na vojno. Jasno je, da nas ne marajo in jasno je, da jih mi ne maramo. (Burno odobravanje: Tako je!)
Tovariši in tovarišice, ko govorim o odnosih z drugim! državami, je jasno, da bomo storili vse, kar je z naše strani mogoče, seveda ne v škodo naše dežele. Ne, nikdar ne bomo dajali koncesij, ki bi ogražale pridobitve naše velike borbe, da bi si na ta način pridobili boljše odnose s kako državo. V tem ne bomo popustili niti za las nikomur na svetu. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Ostali bomo tudi nadalje dosledni v nqši zunanji politiki in se bomo trudili za odstranitev vsega, kar bi noglo skaliti odnose med našo državo in drugimi državami, če gre za nekatera drobna vprašanja in v kolikor je to odvisno od nas, Takšna je naša zunanja politika.
mo obveznosti do njega«. Odgovoril sem mu: »Ne! Ker ga zelo ljubite, obdržite si ga pri sebi. (Dolgotrajno ploskanje in smeh), saj bi se mu moglo pri nas kaj pripetiti«. Zato Churchill sovraži našo deželo, zato govori sedaj o nesrečnem srbskem narodu. Če bi vas sedaj videl tukaj, bi rad vedel, kaj bi dejal. (Burno odobravanje). Sedaj govori, da je tukaj na hrbet ljudstva zajahala, — kakor se sam izraža, — ozka komunistična klika, ker mu je bilo onemogočeno, da bi postavil na hrbet ljudstva Jugoslavije kot svojega eksponenta tistega nesrečnika, ki se je imenoval kralj. (Dolgotrajni protesti proti Churchillu, nato pa množično skandiranje: Naša Partija — naša Partija!)
Če pa tukaj odgovarjam g. Churchillu — in to prvič — ne pomeni, da pozabljam njegove zasluge v času vojne. G. Churchill ima kot naš zaveznik, kot eden izmed glavnih ljudi za Stalinom in Rooseveltom, velike zasluge v osvobodilni vojni proti skupnemu sovražniku, vendar pa nismo mi krivi, če so njegove zasluge takoj po koncu vojne začele bledeti, če izginjajo zaradi njegovega reakcionarnega stališča in zaradi njegove nedoslednosti. Medtem ko je v voj ni govoril o svobodi in samoodločbi in neodvisnosti malih narodov, po vojni g. Churchill ne dela nič drugega, kakor da se trudi, da bi spet nekomu odvzel svobodo in neodvisnost in da bi omogočil, da se na hrbet ljudstva povzpnejo gotove reakcionarne klike, ki so tudi pred vojno zatirale ljudstvo. (Splošno odobravanje). Zato je sam kriv, če njegova slava propada, če izginjajo njegove zasluge, ker je dosleden svoji reakcionarni politiki. Tudi v času pretekle vojne in po pretekli vojni je izvajal ter sedaj po tej vojni dosledno izvaja svojo reakcionarno politiko. Izkazal se je kot zastava vojnih hujskačev. To je tisto, kar zmanjšuje njegovo slavo la njegove zasluge. Danes imajo vsi vojni hujskači svojega zastavonošo v g. Churchillu.
Jasno je, da ima g. Churchill zelo malo pristašev. Vem sam in veste dobro tudi vi vsi, da so
demokratične sile proti vojni v vseh deželah, tudi v Angliji, —• katere državnik je g. Churchill — in v Ameriki, da so ogromne ljudske množice proti vojni. Ljudske množice so za mir. Sa mo mala reakcionarna klika, imperialistična klika, ki ni zadovoljna z rezultati vojne, bi hotela sedaj s silo zadovoljiti svoj imperialistični apetit, — samo ta klika je za vojno.
Ali bo vojna? Prav zato je ne bo. Ne zato, ker je mi nočemo, ampak, ker je nočejo tudi ne narodi Anglije, Amerike, noče je noben narod. (Burno odobravanje.) Čeprav bodo še tako vpili, čeprav bodo še tako grozili in žvenketali z orožjem, vojne ne bo. Vojne ni mogoče voditi brez ljudstva. Orožje mora biti v rokah ljudstva. Toda to ljudstvo, ki ima orožje v rokah, danes mora vedeti, proti komu gre s tem orožjem in zakaj! (Dolgotrajno ploskanje.) Danes ni več tako, kakor je bilo nekdaj. Jasno je, da ne smemo podcenjevati teh vojnih hujskačev. Budni moramo biti do njih in jih razkrinkavati. Zmožni so napraviti gotove provokacije manjšega obsega, toda mi jim ne smemo dovoliti niti teh provokacij. Evo, toliko o vojni, toliko o g. Churchillu in njemu podobnim.
Novi predlog marsala Tita glede Trsta la Gorice
Togliatti je podal u Rimu izčrpno poročilo o sestanku v Beogradu
Minister Togliatti, ki se je vrnil iz Jugoslavije v Rim, je imel važen intervju z urednikom lista »Unità«.
Togliatti je obiskal maršala Tita, ki ga pozna že od prej ter mu je izrazil v imenu italijanskih komunistov in resničnih demokratov odkrito občudovanje za tako velik prispevek, ki so ga jugoslovanski narodi pod njegovim junaškim in modrim vodstvom doprinesli v borbi za uničenje naci-fašizma ter za zmago demokracije po vsej Evropi.
Iz obširnega razgovora posnemamo za nas najvažnejše točke. Togliatti jc dobil v maršalu Titu popolno razumevanje za italijanska narodna vprašanja in zlasti za borbo, ki jo mora italijanski narod voditi za obrambo svoje gospodarske in politične neodvisnosti. V nadaljnjem je maršal Tito izjavil, da je pripravljen pristati na to, da pripade Trst Italiji, to je pod suverenost italijanske republike, če bi Italija pustila Jugoslaviji Gorico, ki je tudi po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva v veliki večini slovanska. Edini pogoj, ki ga maršal Tito postavlja, je ta, da dobi Trst v italijanski republiki avtonomni statut, ki bo dejansko demokratičen in ki bo omogočil Tržačanom, da vladajo svoje mesto in svoje ozemlje po demokratičnih načelih.
Ma ršal Tito j c privolil, da sc takoj vrnejo v Italijo vojaki in oficirji, ki so sedaj kot italijanski vojni ujetniki v Jugoslaviji. Prihodnje dni bodo podali o tem uradno izjavo in v bližnjih dneh bodo začeli organizirati vrnitev ujetnikov.
NAZNANILO
Vsem dopisnikom, naročnikom in čita-teljem javljamo, da se naše uredništvo in uprava začasno nahaja v prostorih tiskarne, na riva Pla-cuta štev. 18.
Sosedne držaue
Kako le z nekaterimi drugimi našimi zavezniki o ooini?
med lindstoom Amerike in lindstoom Jngosiaoiie ni nesoglasij
O ooini, o g. Churchillu in njemu podobnim
POLITIČni PREGLED
Krivično bi bilo odrezati Gorico od golsžslja, s katerim tvori že tisoč let nerazdružijivo celoto
Jngoslovanskš zunanji minister Simič je govoril v New Yorkn
v Svetu štirih
Svet zunanjih ministrov proučuje v New Yorku od 4. t. m. priporočila pariške mirovne konference. Glavna naloga štirih zunanjih ministrov je še vedno ponovna proučitev osnutka mirovne pogodbe z Italijo. Glede sklenitve mirovnih pogodb z Madžarsko, Bolgarijo, Rumunijo in Finsko bo še govora.
Zavoljo nesprejemljive francoske črte ni prišlo, kakor znano, do sporazuma v Parizu.
V New Yorku je sedaj Molotov sprožil vprašanje jugoslovansko - italijanske meje. Byr-nes in Bevin pa sta se hotela omejiti le na tržaški statut, v zvezi s katerim naj bi se zaslišali tudi Jugoslovani. Končno so zaslišali jugoslovansko in italijansko delegacijo, ki sta povedali svoji stališči o mirovni pogodbi.
Dr. Aleš Bebler je kot pomočnik jugoslovanskega ministra dal v New Yorku že pred otvoritvijo konference Sveta zunanjih ministrov naslednjo izjavo:
»Konferenca ministrov zunanjih zadev ima nalogo, pripraviti končna besedila mirovnih pogodb z Italijo in evropskimi osnimi sateliti. Pripraviti končna besedila mirovnih pogodb pomeni dejansko rešiti probleme, vsled katerih je prišlo do razlik med delegacijami na nedavni mirovni konferenci v Parizu. Vsi narodi, ki jim je zares zato, da se vzpostavijo trajni mirnodobski odnošaji med državami, žele, da bi Svet ministrov zunanjih zadev uspel pri svojih nalogah. Jugoslavija je najbolj neposredno zainteresirana pri vprašanju mirovne pogodbe z Italijo. Jugoslavija je pripravljena storiti vse, samo da bi se med zavezniki dosegla soglasnost, ki je nujno potrebna za vzpostavitev trajnega miru«.
In ko je bil sredi tega tedna zaslišan jugoslovanski predstavnik Simič, so vsi spoznali, da je Jugoslavija sicer pokazala veliko mero spravljivosti, a da vendar ni to pomenilo »senzacionalnih popustov z njene strani, kajti ona se ni odrekla najosnovnejšim pravicam. Jugoslovanski delegat je v želji, da pride do sporazuma odstopil od prvotnega stališča glede mej tržaškega svobodnega ozemlja in kar se tiče oblike tržaške uprave.
Ta dva nova predloga jugoslovanske vlade, je Simič podal v naslednjih dveh točkah:
1)	Jugoslavija pristaja na to, da se svobodno tržaško ozemlje, ki je po prvotnem jugoslovanskem predlogu omejeno Iz-klučno na mesto Trst, razširi za 44 kv. km torej za eno tretjino ozemlja.
2)	V znak sprave in zaradi demokratične rešitve je Jugoslavija pripravljena se odpovedati svoji zahtevi, da bi bil tržaški guverner Slovan. Strinja se s tem, da guvernerja imenuje Varnostni svet toda s pogojem, da se zagotovijo demokratične pravice ljudstva. Jugoslavija se odpoveduje zahtevi, da bi imela v Trstu lastno posadko.
Francoska črta je za Jugoslavijo nesprejemljiva — tako je nadaljeval jugoslovanski odposlanec. Poldrugo leto po vojni ne bi smeli zahtevati, da se zavezniška Jugoslavija, ki je po tako velikih žrtvah osvobodila te kraje, umakne iz teh krajev, ki so del jugoslovanskega ozemlja. Zlasti pa to ni mogoče tudi zato, ker je Istra nedeljiva in ker koridor, ki ga francoska črta tvori med Trstom in Tržičem, prav nič ne koristi blaginji Trsta, ki je izključno odvisen od zaledja. Končno bi pa to bila velika krivica, da bi zaprii dohod do morja Slovencem, ki že trinajst stoletij živijo okrog tr žaškega zaliva. Prav tako krivično bi bilo odrezati Gorho cd podeželja, s katerim tvori že tisoč let nerazdružijivo celoto. Poleg tega - je dejal Simič - francoska črta daje Italiji strateške prednosti na škodo Jugoslavije, Kanalsko dolino in Benečijo.
Jugoslovanski zunanji minister se je nato odločno uprl, da bi guverner imel diktatorsko oblast, rekoč, da bi to škodovalo ugledu ZN in bi s tem vsilili diktaturo ljudstvu, ki je nedavno uničilo fašizem. Pristavil je: »Menim, da za tiste kraje, lej er je fašizem uničil demokracijo, je najboljše zdravilo demokracija sama, medtem ko diktatura ne more ničesar izboljšati. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da zahtevamo statut, ki bo pod nadzorstvom in jamstvom Varnostnega sveta dal ljudstvu popolne demokratične pravice«.
Proslava Velike oktobrske revolucije
Na predvečer sedmega novembra so se v goriški okolici vršile narodne manifestacije v proslavo Velike oktobrske revolucije.
Okoliške vasi kot Štandrcž, Podgora, Solkan in druge so z bakladami obhajale praznik vsega delovnega ljudstva. Po vseh gričih so goreli kresovi, odmevale so salve. Iz Štandreža je povorka, ki so se ji pridružili tudi prebivalci iz Šempetra, Vrtojbe in nekaj mestnih kvartov, krenila proti mestu, nakar se je množica obrnila zopet v Štan-drež, kjer je na trgu prisostvovala govorom, ki so proslavljali pomen oktobrske revolucije. Nastopila je vojaška policija sicer maloštevilna — ki pa ni mogla razgnati zbrane množice, Proslava se je v redu zaključila.
V Podgori sta dva govornika spregovorila številni množici in sicer v obeh deželnih jezikih. Med vzklikanjem in petjem je krenila mogočna povorka po vasi. Tudi tukaj so goreli kresovi in salve so dajale še večji, silne jši pomen proslavi. Ko je ljudstvo zvedelo o zaplembi Ljudskega doma, je postalo sil-
no ogorčenje. Glasni protesti in vzkliki proti tej novi krivici so napolnili ozračje. Manifestacija se je izvršila brez incidentov.
Po Solkanu so krožili policijski kamioni s civilno policijo ter skušali razgnati še tako male skupine. Toda ob uri, ki jo je ljudstvo določilo, se je zbralo mnogo ljudi iz okoliških vasi Stare gore, Ajševice, Kromberka, severnega kvarta Gorice ter vse napredno ljudstvo Solkana.
Policija je sicer nastopila in začela nasilno razganjati množico vendar, ni uspela preprečiti povorke, ki se je zaključila med petjem in nenehnim vzklikanjem Sovjetski zvezi, Rdeči armadi in Veliki oktobrski revoluciji. Kresovi so goreli na številnih mestih in slišale so se pozdravne salve.
Iz poročil, ki smo jih prejeli, so se proslave v večjem ali manjšem obsegu vršile po vsej deželi. Posebno pomembna je bila proslava v Kojskem, kjer so mladina in odrasli prepevali partizanske pesmi in vzklikali bratski Sovjetski zvezi ter Rdeči armadi. Policija je nastopila z znano brezobzirnostjo, počili so
streli, s čemer so hoteli ljudstvu razbiti povorko. Ljudstvo je energično reagiralo. Policija je aretirala dve tovarišici.
Tudi mesto Gorica je imelo praznovati Oktobrsko revolucijo. Toda, kakor znano, se je ravno na predvečer zgodilo znano nasilje, ki nam je odvzelo dvorano in ves Ljudski dom.
V srcih delovnega ljudstva Goriške se danes še bolj kot druga leta oglaša ljubezen do svobode, do vseh demokratičnih
narodov sveta in v prvi vrsci do bratske Sovjetske zveze, naše velike zaščitnice.
Na dan proslave je visela v Ljudskem domu velika rdeča zastava s srpom in kladivom Pod to zastavo, ki je simbol svobode in bratstva med nar T, smo se bojevali in se še borimo, dokler nam ne zasije dokončna svoboda, ki smo si jo s	v
in velikim trpljenjem zaslužili. Svaka sila do vremena.
Tekmovanje v soriškem okrožju
Uspehi so uediio lepSi
Goriška si je zadala nalogo, da pokaže v teh dveh mesecih tekmovanja, sadove prekaljene volje, ki je ostala našemu ljudstvu iz časa osvobodilne borbe in ki se danes na vseh poljih obnove in kulture tako živahno in samoiniciativno izraža. S ponosom in srčnostjo, da ne bo: prišlo praznih rok v objem Titove Jugoslavije, so prav vsi okraji nadaljevali z udarniškem delom in v naslednjih vrstah podajamo samo bežno sliko storjenega dela. Če bi hoteli objaviti poročila iz vseh vasi in v vseh podrobnostih nam ne bi zadostovali stolpci vseh strani našega lista.
Ila Kanalskem
Prebivalstvo in mladina Gorenj evasi, Anhovega, Loga -Drbočnika, Kozaršč, Plavi s Prelesjem, Ročinja, Srednjega in Deskel so v preteklih tednih nabrali lepo svoto denarja na prostovoljnih prispevkih. Poleg popravljanja poti in čiščenja po vaseh so udarniške žene iz Deskel še prekoračile delovni načrt. Sedaj se pripravljajo na S. Gregorčičevo proslavo. Uspešno so kolportirale naše liste, v prvi vrsti revijo »Našo žene*«. Tudi žene Zapotoka in Liga niso izostale.
Tekmovanje se nadaljuje.
Na Kobariškem
V dnevih, ki so bili posvečeni naši knjigi in tisku se je vršilo več predavanj. Naši listi in knjige so se pridno razprodajale. Posebno se je tiste dni odlikovala mladinka Danica Komarjeva, ki je v par urah razprodala 34 knjig, 79 Primorskih dnevnikov in 66 Ljudskih tednikov. V tednu posvečenem Slovansko-italijanski antifašistični uniji je ljudstvo iz okraja prispevalo 33013 lir; izvršenih je bilo 8684 delovnih ur, v organizacijo SIAU je pristopilo 60 novih elanov, popravljenih je bilo 1800 poti itd.
Toda tudi posamezne vasi so se izkazale. Posebno naj omenimo prebivalce vasi Volče, ki si gradijo svoj lastni Ljudski dom. Prav lepe uspehe beležijo livške vasi. Vsem prednjači Livek; v Peratih - Avsih, v Breginju, Trnovem, Idrskem, Kobaridu, Vrs nem, Homcu, Smasteh, Log j eh, Robedišču, Sužidu, Jevščeku, Kamnem, Volarjih, Ladri, Sedlu, Kredu, Svinem, Podbeli, Borja-ni povsod so pridno na delu, popravljajo poti, zbirajo prostovoljne prispevke ter skušajo ublažiti dosedanja nasprotja in osebne razprtije.
Po že izvršenem delu se vidi, da so tudi na Kobariškem pravilno doumeli duh in geslo dvomesečnega tekmovanja. Z lastnim delom in z lastnimi silami si bodo ustvarili lepšo bodočnost.
Ha Bouškem
Tekmovanje je v polnem razmahu tudi v našem okraju. Pohvalno omenjamo vas Žago jn njegove udarniške žene. Ne zaostajajo pa tudi drugi Prebivalstvo Srpenice, Loga - Čezsoš-kega, Čezsoče same, Srpenice,
Plužen, Kal - Koritnice, Loga pod Mangartom je udarniško na delu, pobira prostovljne prispevke, nove člane za naše ijuà ske organizacije, pomaga sirotam, čisti in popravlja poti itd. Bovec izpopolnuje svojo že precej bogato knjižnico, zbral je že precejšno svoto na prostovoljnih prispevkih in drugo
U komenskem okraju
Iz poročil, ki smo jih prejeli smo dobili vtis, da prednjači ta okraj vsem ostalim na Goriškem. In nismo se varali Veseli nas tudi da so sprejeli pozitivno kritiko »Tekmovalnega vrstnika« s pravim razumevanjem in da se bodo Komenci tudi po tem ravnali. Nič čudnega, če so samozavestno napovedali tekmovanje vsem ostalim okrajem v goriškem okrožju.
Komen, Rihemberk in Gorjansko so že do sedaj pokazali lepe uspehe na vseh poljih tekmovanja. Njih zbirke v prostovoljnih prispevkih denarja kakor živeža in vina so odlične. Tode ne smemo pozabiti prebiv/stva vseh drugih že tako težko preizkušenih vasi. Vipavsko Preserje, Sp. Branica, Hruševica, Klanc, Škrbina, Temnica, Kostanjevica, Volčjigrad, Kraško Brje Tomačevica, Ivanjigrad, Sveto, Selo, Dol. in Gor. Brestovica, Lukovec, Sela, Zagrajc, Pliskovica, Kosovelje, Štanjel, Kobdiij, Kobjeglava, Veliki Dol in Novelo so nadaljevali z udarniškim delom, prirejali kulturno - prosvetne prireditve, zbirali nove na ročnike, prostovoljne prspevke za »Našega dijaka« in za »Našo ženo« itd., lepšali grobove padlih borcev, čistili in belil’ prostore naših ljudskih organizacij itd.
Delo prebivalcev, žen in mladincev komenskega okraja je
tako obsežno in raznolično, da se prav nič ne čudimo, če so tako samozavestno napovedali tekmovanje vsem drugim okrajem goriškega okrožja.
U mirenskem okraiu
Kakor vedno, tako se udejstvuje tudi v zadnjih tednih tega meseca prebivalstvo mirenskega okraja v udarniškem delu, v prirejanju kulturnih prire ide v, v reorganizaciji odborov, pobiranju novih članov in prispevkov. Pohvalno omenjamo tovariše iz Bilj, Dornberga, Renč, Gradišča in drugih. Mnogi so že prekoračili tekmovalni načrt. Tudi v mirenskem okraju prednjačijo naše žene, ki so pokazale pravo udarniško razumevanje tekmovanja. Seveda jim stojijo naši mladinci in mladinke tesno ob strani.
Iz našita Brd
Tekmuje se po vseh vaseh. Volitve v ASIŽZ so izpadle sko-ro povsod stodstotno. Na čelu udarniških množic so prebivalci in v prvi vrsti žene iz 5te-verj ana. O dsek Zveze partizanov je pomagal pri košnji otave družini Bratuža Oskarja, ki je že delj časa v goriških zaporih in vdovi padlega partizana, Hlede-jevi Angeli.
Vzgledni so vaščani Brega -Krasnega, Gonjač, Nožnega -Slapnika, Fojane, Huma in Vr-hovlja. Povsod se čisti in popravlja poti, zbira prostovoljne prispevke za tečajnike fizkulture in za sirote v Kojskem, pomaga pri ličkanju koruze itd.
Posebej naj omenimo udarniško delo, ki so ga izvršTe delovne čete Števerjana, Huma, Snežatnega, Kojskega, Gonjač, Šmartnega, Vederjana, Medane, Šlovrenca, Biljane, ter Hlevnika na vederjanski cesti. Ne samo s krompi in lopatami, tudi z zastavami in borbenimi pesmimi so prišli naši udarniki na delo. Ve-derjansko cesto je obnavljalo skupno nad 200 ljudi, ki so napravili čez 1000 delovnih ur.
Že iz zgornjega bežnega in nepopolnega poročila je razvidno veliko delo, ki ga je izvršilo ljudstvo goriškega okrožja v prvem mesecu tekmovanja. Ista zavest in ljubezen do rodne grude, ki so jo imeli naši borci v boju proti okupatorju, preveva tudi danes vse množice Goriške in ne bo usahnila, dokler se ne uveljavijo pravice, ki nam jih še vedno odrekajo brezsrčni imperialisti.
V partizanskem tednu
Naši najboljši, bivši partizani goriškega okrožja, so v svojem tednu pokazali, da tudi oni ne zaostajajo za drugimi organizacijami. Nasprotno, v svojem tednu tekmovanja »S Titom do zmage«, ki traja od 4. do 11. novembra, so dosegli že lepe uspehe.
V	Gor. okolici so partizani šli med prvimi na udarniška dela. V Štandrežu, Šempetru, Bukovici, Kromberku so izvršili važna obnovitvena dela. Uredili in očistili so grobove padlih tovarišev, zbirali prostovoljne prispevke, prirejali izlete ter mitinge.
V	mirenskem okraju je novi odbor že izgotovil obširen načrt tekmovanja in ga že uspešno izvaja. Ravnotako so na Kobariškem dosegli že lepe uspehe, kjer se je 341 članov ZPP udeležilo udarniškega dela. Nabrali so večjo količino prostovoljnih prispevkov. Sestavlja se tudi partizanski pevski zbor. Na Kanalskem so partizanske sekcije z ostalimi organizacijami opravili 9288 ur dela. V več vaseh so si postavili svoje sedeže. Posebno so se izkazali partizani v Brdih. Kakor smo že drugje poroča!?, so ravno partizani organizirali skupno udarniško delo na cesti Vedrijan - Gonjače. Skoro v vseh briških vaseh so pristopili
k obnovi. V predpripravah na partizanski teden je v Brdih delalo 629 članov ZPP, ki so skupno opravili 7544 ur dela. Niti najbolj oddaljeni okraj Bovec in najjužnejši Kras kakor tudi furlanska okraja Krmin in Gradiška ne zaostajajo za zgoraj navedenimi.
Kakor pred leti v času borbe, tako so tudi sedaj partizani goriškega okrožja prvi med prvi-vimi. Z borbenim polet : i. navdušenjem in z geslom »S Titom do zmage« so pokazan, da so prva gonilna sila, ki koraka z vsem goriškim ’judstvom na čelu, dokler se ne uresničijo nadčloveški napori, da dosežemo zmago, za katero so se borili naši partizani za lepšo bodočnost, za priključitev k svobodni in neodvisni ljudski republiki Jugoslaviji!
^uiskoorti skiaà ,,(Soškega fedaika! “
GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE
KAJUH:
SOVJETSKIM HEROJEM
V solzah navdušenja, tovariš, glavo skloni, pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za življenje šli, preverjeni, da ni nazaj poti.
Heroj,
v	src milijonih vaša kri kipi, in titanstvo vaše
nam preplulo je kosti,
vi	ste z nami,
z vami smo mi vsi, ki po stoletjih ko kakteji rdeči cvet iz nas je vzklil in v čaši svoji
Boj
Upor
rodil.
^—	J
Gorica
Predsednik vzhodnega kvarta v Gorici tov. Rosmini Raimondo, ki je bil delj časa zaprt v goriških zaporih, se iskreno zahvaljuje vsem tovarišem vzhodnega kvarta ter tovarišem SELVEG-a za izkazano solidarnost ter tovariško pomoč. Vsem potrjuje svojo nadaljno borbenost za dosego naših pravic, vabi množice k enotnosti ter pozdravlja bratstvo Slovencev. Furlanov in Italijanov.
Gorjansko
Električna napeljava
V načrt dvomesečnega tekmovanja so vaščani uvrstili tudi električno napeljavo iz Komna v našo vas. Delo se je že pričelo ; vaščani so napravili 95 drogov in so že začeli z gradnjo električne kabine. Za kritje stroškov so nabrali v vasi že nad 100.000 lir.
Zapotok nad Kanalom
Pokop padlih borcev
Preteklo nedeljo so prenesli iz hribov na vaško pokopališčezemelj-ske ostanke štirih padlih borcev iz NOV, katerih imena in vsi ostali podatki so neznani. Eden od padlih je bil garibaldinec. Vaška sekcija ZPP je poskrbela za dostojen pogreb ob veliki udeležbi prebivalstva.
Log pod Mangartom
Prireditev
Igralska skupina prosvetnega društva iz Čezsoče je gostovala v naši vasi z dramo „Svet brez sovraštva". Igra je dobro uspela in na splošno željo občinstva so jo morali ponoviti.
Slovenska Benečija Kalvarija naših ljudi se nadaljnje
Prisiljeni izza splošne bede in brezposelnosti, ki je zajela široke plasti tamkajšnjega prebivalstva, so se začeli ljudje v množicah izseljevati. Ne samo pomanjkanje in gospodarska kriza, ki je že več ali manj znana po naših krajih, ampak tudi teror in skvadristično nasilje, ki ga izvajajo ti elementi potom oblasti, da bi zatrli v ljudstvu sleherno čustvo narodnosti in zavednosti, sili v prvi vrsti mlade moči, da si poiščejo delo in kruh v tujem svetu. Tako je te dni odšlo iz vasi Matajur, Lozec in okolice 21 mladih mož proti Franciji, če se jim bo posrečilo prebiti čez piemontske alpe.
Žalostna slika, ki kaže na nevzdržne razmere, ki vladajo v Italiji. Čeravno imajo delavske in antifašistične stranke vso moč v rokah in tudi glavno besedo v vladi sami, vidimo vsak dan, da se vršijo nasilja s strani ozopovcev in karabinerjev. Vlada sama pa nima moči, da bi to zabranila in utrdila demokratični režim, s katerim se tako rada ponaša.
Razstava stenčasov gorišhe mladine v Ljudshem domu v Borici
V okviru dvomesečnega tekmovanja je bila prirejena v Gorici v Ljudskem domu razstava stenčasov goriške mladine. Čeravno so razstavili le goriški kvarti in goriška okolica je vendar bila podana verna slika želj in hotenj mladine, ki potom svojega sten-časa jasno izraža v slikah in besedah svoja stremljenja.
Takoj ob vhodu srečamo sten-čase goriških kvartov. Predstavljajo nam kopico več ali manj posrečenih karikatur, udarniških parol ter proglasov. Lep je sten-čas goriške antifašistične mladine ; osrednja slika je dobro izdelana in bratstvo slovenske in italijanske antifašistične mladine je dobro označeno. Skromen sten-
čas je predstavila mladina iz Kromberga, toda !e na zunanje. Iz množice dopisov in risb se takoj vidi, da se celokupna mladina pridno udejstvuje in to je tudi nazorno prikazala. Udarniško nam govori mladina iz Bukovce. Mladinci in mladinke iz Vrtojbe so pokazali večje število fotografij z besedilom o naporih ter prizadevanjih, ki jih vršijo. Krasen je stenčas iz Šempetra. Tokrat je mladina izdala posebno pustno številko; razigrano in veselo gledaš in čitaš slike in verze. Toda prikazali so tudi svoje delo v tednih tekmovanja. Mogoče najbolj pestro in plodovito se nam je predstavila mladina iz Solkana. Res dobro izdelane slike, kot „kjer so naše žrtve, tam so naše meje" in „s Titom do zmage" so simbolično in živo predočili čustva, ki prevevajo solkansko mladino, ki je dala v besedi in podobi duška, da si želi pravo svobodo in priključitev k FLRJ. Umetnina zase, a kolikortoliko izven okvira te razstave, je risba tov. Srebrniča, ki je naslikal zelo posrečeno glavo prvega glasnika slovenske besede, Primoža Trubarja. Ne manjka tudi obilo dopisov različnega značaja. Niti pionirji niso hoteli zaostati. Predstavili so se z več ali manj dobrimi dopisi in risbami. Zelo okusno je izdelan stenčas mladih tovarišev iz Pevme. Slika, kjer si antifašista Slovenec in Italijan podajata roke govori dovolj jasno o prisrčnem in bratskem vzdušju, ki vlada med tamkajšnjo mladino.
Razstava stenčasov nam je pokazala ljubezen mladine do vseh vrst udejstvovanja. Želeli bi le, da bi na prihodnji razstavi videli goriško mestno mladino s še boljšimi stenčasi, kajti prepričani smo, da je med dijaki precej dobrih elementov, ki se tokrat niso v polnem številu odzvali. Torej le pridno dopisujte in slikajte, da bo prihodnja razstava še boljša.
Žalna svečanost
za padlimi talci v Mariboru
V torek popoldne se je vršila v Mariboru žalna svečanost za padlimi talci, ki so jih nemški fašisti ustrelili v letu 1941—42 in ki so bili te dni prepeljani iz Gradca v domovino. V Unionski dvorani se je zbrala velika množica ljudi, da se oddolži njihovemu spominu. Član IOOF tov. dr. Potrč je orisal zgodovinski pomen žrtev talcev, ki so dali svoja življenja za jmiago delovnegav ljudstva. Med 254 talci so znani borci za svobodo in pravice ljudstva inž.- Jože Hermanko, Novak Leon, dr. Špinder, Ilih Bojan, Vid Vlado, borec za delavske pravice Jože Zupan, Konsidenti Julij, inž. Iršič Stanko, učitelj Kristjan Stanko in Slavka Klavora, ki kljub strahotnemu mučenju ni okupatorju izdala ničesar in ki se je pred ustrelitvijo neverjetno junaško zadržala.
Z enominutnim moJkom in z vzklikom »Slava vsem žrtvam, ki so padle za svobodo!« so izkazali zadnjo počastitev po smrtnim ostankom talcev, shranjenih v žarah.
Gledališki orkester je med drugim odigral V. simfonijo Čajkovskega, moški zbor pa je zapel »Kot žrtve ste padli v borbi za nas«.
OBVESTILO
Ravnateljstvo slovenskega ^višjega učiteljišča sporoča: V smislu nove okrožnice prosv. odd. ZVU v Trstu morajo vsi, ki se žele priglasiti kot privatisti k učiteljskemu usposobi j e-nostnemu izpitu, do 15. novem bra 1946. vložiti prošnjo na višjega šolskega nadzornika ter v njej označiti šolo, kjer namera vajo opraviti predpisane didaktične vaje.
Fašistične provokacije v Italiji ob 24 letnici Mussolinijevega ..Fotioda na Rim"
United Press poroča, da je povojna Italija doživela na j večji val fašistične delavnosti po osvoboditvi na dan 24 letnice pohoda Mussolinijevih črnih srajc na Rim. Tisoči ncofašist >v so besneli po vsem Apeninskem polotoku.
Fašisti so izobesili velik > šte vilo črnih zastav in fašisi.čnih znakov.
Največjo delavnost fašistov so opazili na Jugu, kjer je mnogo monarhistov. V Neaplju so visele črne fašistične zastave z oken raznih zgradb kot n. pr. z neapeljske banke, železniške postaje, s šol in številnih zgradb na glavnih ulicah. Po nekaterih krajih so nastavili ogromno število bomb.
V	Milanu je eksplodirani 500 kg težka bomba. Visele so tudi zastave. V Rimu so pred poslopje parlamenta postavili topovski izstrelek kalibra 75 mm. Granata je bila opremljena z vžigalnikom in bi lahko uničila cel trakt skupšinskih stavb. Granata je bila zavita v tradicionalno zastavo črnih srajc, na kateri so bili naslikani z belo barvo liktor ski snopi.
V	Rimu in Neaplju so delili fašistične letake z gesli: »Hočemo Dučeja«. »Ne damo niti počenega groša« itd. Kolovodij fašistov niso zaprli.
ZIMSKI URNIK
TRGOVSKIH OBRATOV
Trgovska zveza v Gorici naznanja, da stopa dne 1. novembra v veljavo zimski urnik trgovskih obratov, določen z odredbo št. 1421 Predsedništva cone.
Kot pravilo za dotičnike se predpisuje s tem urnik odpiranja in zapiranja za posamezne panoge trgovin.
Pekarne in mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob nedeljah in polpraznikih od 7 do 12.
Mesnice: od 7 do 13, popoldne zaprto, z izjemo sobote od 14.30 dc 18.30; ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 7 do 11.
Ziveži in drogerije: od 8 do 12.30 in od 14.30 do 18; ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Sadje in zelenjava: od 8 do 12.30 in od 14.30 do 18, ob nedeljah odpiranje ob 8. uri, zapiranje eno uro po zapiranju pokritega trga, ob polpraznikih od 8 do 12.
Kurivo: od 8 do 12 in od 13.30 do 17.30, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Drva in material za gradbe: od 8 do 12 in od 13.30 do 17.30, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Avtomobili in sestavni deli: od 8 do 12 in od 14 do 18, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Kolesa in sestavni deli: od 9 do 12.30 in od 14.30 do 18, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Nakiti, pohištvo, potrošno blago in druge ne navedene trgovine: od 8 do 12.30 in od 14.30 do 18, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Papirnice in knjigarne: od S do 12 in od 14.30 do 17.30, ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8 do 12.
Trgovine cvetlic: od 8 do 12 30 in od 14.30 do 18, ob nedeljah in polpraznikih od 8 do 12.30.
Za trgovine, ki prodajajo razno mešano blago, je predpisana dolžnost, da se v prodaji dotič-nega blaga ravnajo po urniku, ki je veljaven za dotične trgovine. Za časa trajanja Šolskega leta je papirnicam dopuščeno, dai odprejo trgovine pol ure pred začetkom pouka.
Ob sobotah se umik večernega zapiranja lahko pomakne za pol ure naprej.
Ob dneh letnega in mesečnega
sejma ostanejo lahko vsi obrati neprenehoma odprti, brez ozira na opoldansko zapiranje. Na predvečer Sv. Miklavža, Božiča in Novega leta je večerno zapiranje za vse obrate neobvezno
Novi umik ostane v veljavi do 31. marca p. 1. in se ga morajo držati vsi trgovski obrati cele goriške cone. Za časa svoje veljavnosti se smatrajo kot prazniki s popolnim zapiranjem, kakor ob nedeljah, tudi dnevi Božiča in Novega leta; smatrajo se kot polprazniki dnevi: Vsi svetniki, Verne duše, Brezmadežno spočetje in Sv. Štefan (26. december).
Živilski dodatek za delavce
Okrajni odsek za prehrano • — SEPRAL — javlja vsem obrtnim tvrdkam, ki so predložile objave svojih delavcev za dvig dodatne nakaznice, da bodo imenovane objave predložene komisiji v pregled le v slučaju, če je dotična tvrdka vpisana v imenik tvrdk pri trgovski zbornici.
Konec razdeljevanja živil
brezposelnim
Okrajni odsek za prehrano — SEPRAL — sporoča, da se mora razdeljevanje sladkorja in moke brezposelnim, ki se je pričelo dne 30. oktobra, končati brez odloga 9. t. m.
»Provvida« — pooblaščena trgovina za tozadevno razdeljevanje — bo. morala izročiti odrezke občinskemu prehranjevalnemu uradu do 12. t. m.
Drobne novice
*	Šef rimske policije je izjavil, da je izmed 20.000 tujcev, koli kor jih sedaj živi v Rimu, največ Jugoslovanov in Poljakov, ki so sodelovali z Nemci in ki so od govorni za razne vrste vojnih zločinov. Ti vojni zločinci — je izjavil šef rimske policije — prehajajo iz raznih zaveznìSk'n taborišč v Italiji, kjer živijo, ket se jim zljubi. V Rimu so ustanovili svoja propagandna središča in neovirano delujejo. Ti elementi uživajo zaščito zavezniških oblasti. Šef rimske policije jc dalje izjavil, da prihajajo katoliški duhovniki iz Jugoslavije preko Morganove črte in vzdržujejo zvezo s jugoslovanskimi vojnimi zločinci v Italiji.
*	Kakor poroča Associated Press izdaja šef britanske fašistične stranke Oswald Moslcy svoj časopis z naslovom »Mo sleys News Letter«.
*	Duhovniki nišavskega okraja so poslali iz konference., ki so jo imeli v Pirotu maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Duhovščina iz nišavskega okraja pozdravlja s svoje konference velikega sina Jugoslavije maršala Tita in obljublja, da bo napravila vse za splošen dobrobit nove Jugoslavije«.
*	Madžarski javni tožilec je dokončal obtožnico proti vojvodi Josefu Habsburškemu, čigar bivališče je zaenkrat neznano. Obtožen je zločinov proti ljudstvu in drugih velikih vojnih grozodejstev.
*	V Avstraliji stavka 33.000 železničarjev. Železniški promet v državah Victoria in južnem Walesu je ustavljen.
*	V Solunu bo razprava proti generalnemu sekretarju Komunistične partije Grčije Nikosu Zahariadesu, katerega so obtožili, da je imel dne 12. aprila t. 1. »izzivalni govor« pred partijskim aktivom mesta Soluna.
*	Anleški poslanec Zilliacus, ki je govoril v Spodnjem domu pri diskusiji o zunanji politiki, se je dotaknil položaja, ki je nastal z donavskim vprašanjem. Izjavil je, da »laburistična vlada neposredno podpira prodiranje »ameriških velikih monopolov v gospodarstvo vzhodne Evrope«.
*	Čete generala Franca so pričele graditi nove velike utrdbe vzdolž vse francosko-španske meje. Grade podzemeljske hodnike ter veliko število utrdb :z armiranega betona.
*	Na železniški postaji v Pazinu so v teh dneh d ©gradui veliko skladišče za Istro in Reko. Zgradba je postavljena na zemljišču, ki trte ri 1.120 rti’ :n lahko sprejme 50 vagonov materiala. Za gradnjo so porabili 3.850 delovnih dni, od katerih je bil en del napravljen s prosto/oljnim delom. Dela so trajala 3 mesece. Izvršilo jih je Pokrajinsko gradbeno podjetje.
*	Peta udarna brigada Julijske krajine je dobila predhodno zastavico že drugič in sicer za polaganje tračnic od predora Ma-jevice do tunela št. 3.
*	Delavci opekarne »Kotnik« iz Vrhnike so podarili brigadam na Mladinski progi 1 vagon opeke. Opeko je iztovorila tretja novomeščanska brigada »Franc Rozman«, ki gradi novo železniško postajo v Brčkem.
*	Po vsem vzhodno - primorskem okrožju je oddelek za Ljudsko prosveto organiziral »Teden naše knjige«. LjuJstvo je v velikem številu kupovalo knjige. Kamione s knjigami je sprejela množica s transparenti in zastavami, mladina pa jih je obsula s cvetjem.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J, KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Izdaja Usta je odobrena od a. L s-Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik*