Pi polti pre|ewan: ta
eilo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
i epravnlitvu prcjeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , eetrt , , 6 „ — , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za
Kl 1JJ
slovenski narod.
Naročnine in inserat ■prejema upravni&tvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice £t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo.
liredniitvo je v Seme-tiiikih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vsak dan. itvzemJI
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 253.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Strankarski shod avstrijske soa-dem. na Dunaju.
V socijalni demokraciji sta dve struji: Ena, stara, prvotna struja, se drži Se vedno načela, da se morajo proletarci vsega sveta združiti v internacionalno zvezo, katera mora v veliki revoluciji pokončati vae sedanje državnopravne naredbe, da se potem vpelje gospodstvo proletariata v novi državi svobode in bratstva. Ta struja je republikanska in dela na boj proti »buržoazijskim« strankam. Kompromisov in rednega parlamentarnega dela ta stranka ne more dovoliti, ker to samo zavlačuje izvršitev njenega programa.
Druga struja pa je milejša in prizane-sljivejša. Ona zahteva, da se socialni demo-kratje udeleže političnega boja, da sodelujejo v parlamentu z drugimi stanovi za javni blagor, ter da v mirnem političnem razvoju dosežejo pravice, ki jih zahteva de lavstvo. Na čelu prvi struji, katera res izraža Marxov nauk v njegovi prvotni izvirni obliki, stojita Bebel in Kautskjr, na čelu drugi, politično milejši, pa B e r n s t e i n. Bebel in Bernstein sta se bila udarila že pri lanskem shodu nemške socialne demokracije. ¿magal je Bebel. In zdaj na Dunaju pri strankarskem shodu avstrijske socialne demokracije se križata zopet ti dve struji.
Načrt socijalno - demokratičnega programa.
Glavna točka tega shoda je revizija strankinega programa. Novi načrt, o katerem poroča dr. Adler, se v nekaterih točkah zelo razlikuje od hainfeldskega programa. Tu podajemo ta načrt, ki izraža bistvo avstrijske socialne demokracije:
»Avstrijska s o o i a 1 n a demokracija (v hainfeldskem programu se glasi naslov stranke: Socialnodemokratična d e 1 a v s k a stranka v Avstriji) hoče doseči za vse ljudstvo brez razlike narodnosti, plemena in spola osvobojenje iz vezi gospodarske odvisnosti, političnega brezpravja in duševnega siromaštva. Vzrok sedanjih razmer ni v posameznih političnih ustanovah, ampak
v tem dejstvu, ki vlada vse bistvo vseh dru žabnih razmer, v dejstvu, da so sredstva za dela monopolizirana v rokah nekaterih posestnikov. Posestnik delavske sile, delavski stan, postane tako vedno bolj odvisen od posestnika delavskih sredstev in zemljišča, od sloja veleposestnikov in kapitalistov, katerega politično in gospodarsko gospodstvo je izraženo v današnji slojni državi. (V hainfeldskem programu se vele-posestvo ne imenuje)
Tehnični napredek, naraščajoča koncentracija proizvajanja in posesti, združenje vse gospodarske sile v rokah kapitalistov in kapitalističnih zvez ima ta učinek, da izgubi vedno večji krogi prej samostojnih majhnih podjetnikov svoja proizvajalna sredstva in prihajajo kot dninarji ali nastavljenci direktno ali indirektno v odvisnost od kapitalistov, mali kmetje se pa izpreminjajo v zadolžene hlapce.
Način življenja vedno širjih slojev delavskega ljudstva prihaja v vedno hujše nasprotje k hitro naraščajoči produkcijski sili svoje lastne delavne moči in k pomnože-vanju bogastva, katero so sami ustvarili. Krize in njim sledeče brezdelje in siromaštvo, ki izhajajo iz nerednosti kapitalističnega proizvajanja, pospešujejo in poostru-jejo ta razvoj.«
Ce primerjamo ta »načrt« z dotičnimi točkami hainielskega programa, vidimo, da se je »teorija o nujnem obubožanju«, ki se je prej tako ostro naglašala, precej omilila.
Prej se je reklo, da so delavci »sužnji«, o privatni posesti je rekel hainfeldski program, da provzročuje naraščajočo bedo množic (steigende MasBenarmuth und wachsende Verelendung).
Načrt nadaljuje:
»Cim bolj pa razvoj kapitalizma provzročuje naraščanje proletariata, tem bolj je Proletariat prisiljen in zmožen, da začne boj proti njemu. Delavstvo prihaja do prepričanja, da s tem, da se izpodrine produkcija posameznikov, tudi zasebna posest postaja vedno bolj nepotrebna in škodljiva, in da se morajo za nove oblike skupnega proizvajanja ustvariti potrebni duševni in gmotni
pogoji, in da mora biti smoter boja za osvobojenje delavstva ta, da preidejo sredstva proizvajanja v posest ljudske celokupnoBti.
Nositelj tega nujnega razvoja ne more biti nihče drugi, kakor ljudstvo, ki se je zbudilo k slojni zavesti, in proletariat, ki je organiziran za boj med sloji. Pravi program avstrijske socialne de-mokracije je, da se proletariat politično organizira, da se napolni z zavestjo svojega položaja in svojo naloge, da ga naredi sposobnega za boj duševno in telesno. Da to doseže, bo rabila vsa pripravna in naravnemu pravnemu ljudskemu čutu primerna sredstva.
Avstrijska soc. demokracija bo v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih vedno zastopala slojne interese proletariata in bo nasprotovala vsakemu zatemnenju in zakrivanju nasprotstev med stanovi, kakor tudi izrabljevanju delavcev v službi gospodujočih strank. (Tega stavka ni v hainfeldskem programu.)
Avstrijska soc. demokracija je mednarodna stranka; ona obsoja predpravice narodne ravno tako, kakor predpravice rojstva in spola, posesti in pokoljenja, in izjavlja, da mora biti boj proti izkoriščevanju mednaroden, kakor je izkoriščevanje mednarodno. Ona obsoja in pobija vsako omejevanje svobode v izražanju misli, kakor tudi duševno jerobstvo države in cerkve v vsaki obliki. Ona hoče, da se delavski stanovi zakonito varujejo, in se bojuje zato, da dobi proletariat svoj pristojni vpliv na vse panoge javnega življenja.«
Posamezne točke so podobne onim er-furtskega programa. Glede volivne pravice pravi načrt:
»Zahtevamo splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico v državi, deželi in občini za vse državljane brez razlike spola od 20. leta naprej; proporcionalni volivni red; voliti se mora na dan, ki je po postavi praznik.«
V hainfeldskem programu je bil stavek, ki se indirektno izraža zoper sedanji parlamentarizem. Ta stavek je izpadel.
Zborovanje.
Prišlo je skoro 160 delegatov vseh narodnosti. Prišli so vsi socialno-demokra-tični državni poslanci. Njihovo taktiko v zbornici je razlagal Daszynski. V naslednji debati se je državnozborska taktika socialnih demokratov jako ostro kriti k o v a 1 a. Dr. Stark se je jezil, da niso preprečili žganjarinske predloge, in da niso ugovarjali proti temu, da se je predlog o davku na vozne listke brez prvega branja izročil odseku. Vinarski z Dunaja je pa hudo prijemal poslance, da so pomagali dr. Koer-berju zopet krepiti staro Avstrijo. Socialni demokrat je nimajo nobene koristi od tega, ako Avstrija še obstoji. Zato ni bilo prav, da so socialni demokratje podpirali investicije in s tem pripomogli, da je država zopet dobila nekak pogoj razvoja. Zato bi se morali pred vsem boriti, da sc dobi splošna volivna pravica.
Muchitsch iz Gradca je pa očital Perner-storferju, da je veliko premilo kritizoval vlado s § 14. To bi bil moral vse drugače bičati. Kocrbcrja bi bili socialni demokratje sploh podpirati ne smeli, ampak mu bi bili morali samo nasprotovati. Državni zbor se mora bolj porabiti za agitacijo. T a k o z v a-nega „dela" v zbornici ni treba. Socialni demokratje se n«j oglašajo k besedi samo zato, da govore agitatoricne govore. Oni morajo v državni zbornici govoriti zato, da pridejo ti govori med ljudi in da vnamejo potrebno navdušenjeza agitacijo.
No, slednjič so pa vendar soglasno izrekli zaupanje poslancem. Govoril je tudi Bebel o carinskem tarifu. Zborovanje se je nadaljevalo.
Delavsko vprašanje na kmetijskih posestvih.
(Dalje.)
Pri nas se gleda le na hipni vspeh, na prihodnjost le malokdo misli. Tretji pomočekje parceliranje in razprodaja veleposestev. Akoravno je to z narodno gospodarskega stališča opravi-
LISTEK.
S o 1 o.
Pripovedka iz slovaškega, prevel —ki—.
Soba je polna dima in čadu. človek ne vidi skoro za dva koraka pred seboj. Kakor v megli se pojavljajo in zopet zginejo postave, urno se menjajoč. Godci godejo — mladina se vrti.
V vasi je bilo žegnanje.
Jaz, radoveden, kako se praznuje v vasi ta dan, sem šel si ga ogledat. Zvečer je sledil ples, med tem ko je pred obedom služila se slavnostna sv. maša.
Stopil sem v plesno »dvorano«, dokaj premajhno sobo za toliko navzočih. Par pri paru, noga pri nogi. Toda videl sem le malo, dim je zagrinjal vso sobo. K temu se je pridružil še tajnosten polumrak, kajti slaba svetloba petrolejeve svetilnice ni prodirala dima. Samo kadar je kak par pri-plesal k meni, takrat sem videl sence dveh postav. Mladenič z malim klobukom po strani, toda z dolgim, belim zakrivljenim peresom, se priklanja dekletu. Deklica je zala na pogled, kakor mi je bilo v naglici, s katero sta smuknila mimo, mogoče videti.
Gotovo je to par grlic, kateri si moram zopet ogledati, kadar prideta. Vsi se vrte, da jih je veselo videti, vsi kipe od bujne sile mladosti. Tu so prosti, udani zgolj veselju. Zabavajo se, radujejo se, da se drugi dan poprimejo zopet z rezko močjo in osveženi težkega dela.
Aha, že je zopet tukaj oni par! Uprav, kakor bi bila vedela, da ju hočem ogledati, obstaneta pred menoj ter odrineta le korakoma dalje. Uprav, kakor bi bila popolnoma pozabila na ples. On je imel zaprte oči, hotel si je nekaj bolje predstaviti, ali se v nekaj bolje zamisliti, v nekaj takošnega dobrega, prijetnega, po čemur koprni njegova duša. Lahko je to uganiti I Saj ve, koga ima pred seboj. Gotovo bo to ona, katero si želi njegovo srce, toda okoliščine so njima neprijazne, tako da si on sedaj s polnimi duški vživa to, kar mu drugekrati ni mogoče. — Odšla sta.
Sedaj nisem videl nič posebnega več.
Ogledam bc okrog. Tam v stranski sobi so sedeli starci okrog miz ter srkali vinsko kapljico, jeden več drugi manj. Oni, ki so več popivali, so delali velik trušč, ali pa so bili popolnoma tihi. Imeli so različne pogovore, vsak po svojem razumu.
Pri jedni mizi so sedeli kmetje, ki so
mi ugajali s svojo resnobo. Videti je bilo raz njih lic, da so se pogovarjali o važnih stvareh. Obstal Bem ter za trenutek poslušal. Razgovarjali so se o politiki. Pridejo volitve in sedaj se posvetujejo, kako in kaj. Bili sta tam zastopani dve stranki. Kajti dva izmed njih sta se preganjala ves čas s pogledi, nikakor ne z najnežnejšimi. Jeden je bil debel, krepke rasti, ki je govoril -počasi s priglasom eneržije, drugi neznaten in tenek, pa je govoril z vriščečim glasom.
Od politike so prešli na osebne zadeve, a mene ni to več zanimalo, torej sem se vrnil v dvorano.
Hotel sem prekoračiti vso naokrog, toda to je bilo dovolj težavno radi velike gneče. Končno sum dospel k godcem. Polka je zvenela z urnim tempom. Godci niso bili cigan je. To je bila sloveča vaška godba, katero so povsod vabili. Kmetje sami svirajo na gosli, bas, klarinet in trobento. Jeden mladenič trobi, ostali so že postarani možje. Mladi se sedaj na deželi tako ne uče več; poprej je bil skoro vsak možak godec. De-deo, ki je sviral na basu, je pri tej godbi dremal, on je vedel vse mehanično na spomin — pa je tako tjo v en dan rezal po basu ter zraven kimal z glavo. Klarinetist se je zelo trudil; gotovo je pripisoval svo-
jemu orodju največjo važnost, kajti glas klarineta se najbolj čuje ter sega v ušesa.
Ni mi bilo prestajati pri njih, torej sem šel dalje.
Stopil sem v kot, kjer je stala miza in klop. Tam je nekdo sedel. Približal sem se, bil je to neki mladenič. Zdelo se mi je to čudno, kajti bilo je to nekaj nenavadnega. Bil je še mlad in takšni bodisi ali plešejo ali pa stoje, kadar ne dobo plesalke, ali kadar jim ta ni po volji. Ta pa je tu tiho sedel v kotu. Jaz pa ga tudi nisem dosti ogledoval, ker sem se oziral po plesalcih, kajti od tod Be je nekoliko bolje videlo. Na-krat pa sem začul močan krčevit kašelj, ki se je oglasil iz kota, v katerem je ta mladenič sedel. To je bil strašen glas, ki jo segal do srca; bilo je moči razbrati iz njega bližajočo se smrt. S sočutjem in radovedno pogledam tje. Glavo je imel pobešeno med kašljem, suha roka se je krčevito prit.skala na upadlo prsi. Nisem mogel videti ga v lice.
Kašelj je prenehal, mladenič so je dvignil. Njegovo lice je bilo prijetno, celo zalo, bil je videti na njem sled bolezni, oči globoko vdrte, na licu pa krvavo rudeče ma-roge — grobove rožo, kakor pravi narod. Oči je imel plave, ki so nekako zaspano
¿eno, vendar se pri nas, kjer niso ta posestva toii obsežna, da bi jih ne mogel eden posestnik sam vzorno obdelovati in oskrbovati, to ne sponaša in ni na svojem pravem mestu. Naša posestva so najprimerniši sedež onih obitelj, iz katere sredine naj izhajajo najplemenitejši, najmarljivejši udje človeške družbe. Že samo iz tega vzroka bi jih morala ščititi in negovati država in sploh Človeštvo.
Ce k temu prištejemo moralni vpliv, ki naj ga imajo na priprosti kmetijski stan s tem, da s strokovno umnim gospodarstvom dosežejo večji materijelen vspeh, ki naj zbuja k posnemanju, da z vpeljavo boljše živine, s pomočjo kmetijskih strojev delo ceneje in boljše izvršujejo, da uvedejo vse one nove in koristne naprave, ki sta jih veda in skušnja na kmetijskem polju pravim spoznala in potrdila, tedaj je njihov blagodejen pomen neprecenljiv.
V dosego tega namena je pa treba veie-posestva smatrati za vse kaj drugega, kakor se jih ima dandanes.
Vsak, kdor ni za nobeno drugo rabo, smatra se sposobnim za kmetijski stan. Poglejmo samo v druge stanove! Koliko poduka, truda, skrbij in dela potrebuje n. pr. trgovec, da si pribori blagostanje; kolikim nevarnostim je izpostavljen vsak trenotek, da ne izgubi velik del ali vse pridobljeno premoženje ! Koliko pomočnikov in delavskih močij potrebuje, koliko telesnega in duševnega dela se stori pri tem! In jednako je pri vseh drugih stanovih.
Nastopil je tudi za veleposestva ter sploh za vsa obsežna posestva drug in nov čas, doba dela, duševnega in telesnega, kakor pri vseh drugih stanovih, ki pa zahteva, kakor povsod, svoj potrebni vzdrževalni kapital. Ta kapital se mu je odvzel, in sicer n. pr. na Kranjskem skoro 8 milijonov goldinarjev vsa zemljiško - knjižna odveza, in vkljub temu naj procvita, to ni mogoče.
Ako hočemo, da se bodo ta posestva vzdržala ter da bodo nesla primerne dohodke, je neobhodno potrebno, d a j i m na čelu stoje možje strokovne omike, neumorne pridnosti in velikih skušenj.
Ce za vsak stan pripravljamo mladino s potrebnimi šolami, da si zadobi potrebne splošne in stanovske izobraženosti, če povsod polagamo na korenito dobro vzgojo največjo pozornost in če povsod samo tam z zaupanjem pričakujemo dobrega vspeha, kjer se v mnogoletnem neoporečenem delovanju pokaže sad, tedaj mora ta resnica tudi za poljedelčev poklic veljati. Iz tega sledi: Veleposestva se bodo pri nas samo tedaj obdržala in procvitala, ako bodo imela na čelu vedno strokovno izobražene gospodarje, njim za pomočnike pa enako omikane oskrbnike in upravnike.
Ti sami ob sebi ne bodo izvrševali po ljedelska dela, potrebovali in vzgojili si bodo pripravni indobri
gledale plesalce. Njih izraz jo bil krasen ; zrkalila se je v njih nekaka nepomirljiva težnja.
Njegova obleka je bila priprosta, ne tako »za pando«, kakor mnogih drugih mladeničev, toda bilo je videti, kako je lastnik skrbel za red in snago. Bilo je to znamenje, da mladenič ni baš premožen.
Začel me je zelo zanimati, takoj mi je postal simpatičen. Toda nisem hotel brez prestanka zreti, da ne bi videl, da ga pozorno opazujem, ter se ne čutil v zadregi.
Takoj sem si pojasnil, čemu mladenič ne pleše. Ne more, pljuča mu ne pusto. Pomiloval sem ga; on je videl v plesu razkošje, koprnel po njem, toda ni mu bilo dovoljeno. Jezil se je, bolelo ga je to, dalje ni mogel več mirno sedeti. Njegove oči so se nekako zlobno ozirale po plesalcih. Znovič se ga je polastil kašelj. Pred njim je stalo vino; napil se ga je in zdelo se ti je, da mu je odleglo.
Že nisem mogel več odtrgati od njega oči, neprestano so bile vprte vanj. Za me Be ni zmenil, bil jo ves zamaknjen v ples. Da zdelo se ti je, kakor bi bile iskale nekoga med množico njegove oči — nemara so ga že našle — kajti odsev pomirjenja, pa zopet jeze se je pojavil v njih.
(Dalje prih.)
delavski stan in naraščaj. Kakor si n. pr. tovarne svoje delavce same še le
vzgejujejo, da so za vsa v njih potrebna dela sposobni, tako, da čim težavneje in Čim fi-nejše je delo, tem dražje plačuje dotične delavce, istotako bodo pravi, izkušeni in iz obraženi gospodarji si znali pridobiti mladih ljudij, kateri bodo postali n. pr. dobri delavci v novih vinogradih, dobri delavci pri strojih, skrbni, zanesljivi in izkušeni posli itd., z eno besedo, v poljedelčev stan bode našel pristop strokovni razum, združen s pravo pridnostjo, in taki delavci bodov svojem poklicu ne le porabni, zanesljivi in bodo svoje plačilo zaslužili, ampak oni bodo z zanimanjem sledili vspehom in težnjam svojih gospodarjev. Taki delavci ne bodo slepo orodje in mehanični pomočniki, oni bodo z razumom delujoča človeška moč, katerim je pred vsem ležeče na vspehu dovršenega dela. Njih plača bode tudi po vspehih cenjena in plačana, kakor se to povsod drugje vrši. Zato pa bode dobil delavec veselje do napredka, on se bode liki vsem delavcem drugih stanov izobraževal in skušal svoje od Boga podeljene darove boljše izkoristiti. In tedaj bode naš delavec na kmetijskem polju po stal sličen svojim sodrugom v drugih stanovih, samo da ga ne bodo tlačile iste napake, kakor so v velikih mestih vsled ta-mošnjih razvad in draginj.
Taki delavci ne bodo takrat prišli na delo, ko jih bode gospodar klical, prej in pozneje naj se pa ukvarjajo, s čimur hočejo in naj živijo kakor hočejo, ampak oni bodo smatrali veleposeatvo za isti objekt, kateri jim bode dajal leto in dan gotovega zaslužka, svojo eksistenco Menjavali bodo gospodarji, delavci bodo liki 1'undus instruetus ostali in se bodo pomlajevali in le prevelika množitev si bode iskala drugje zaslužka in eksistence. Kakor tovarne ostanejo, če tudi lastniki umro ah menjajo, tako bodo posestva ostala in nje delavske moči.
To nalogo so prevzela dandanes veleposestva in obsežna posestva; kdor prav razume njih pomen, ta se ne bode navadno pritoževal nad pomanjkanjem delavskih močij in poslov; kdor jih smatra za »molzno kravo«, kar je splošno, ta se no čudi, ako mu gre vse narobe. Vsak delavec je vreden svojega zaslužka, vsak si skuša in si mora priboriti eksistenco, vsak zahteva človeško ravnanje, zato je nastopila doba obče omike, in kdor računi s temi faktorji, ta shaja tudi dan danes.
Ker je pa le malo takih posestnikov, ki bi znali prav ceniti človeško moč in si jo trajno pridobiti, zato je pa dandanes tako žalostno z našimi veleposestniki in bode še slabše. Na eni strani se mora izseljevati naš narod zaradi nestalnega in slabega zaslužka, na drugi strani trpi pa ravno prvi sloj v državi najobčutnejšo škodo. Tu je treba organizacije in obema bode pomagano. P o -trebujemo krvavo strokovno izobražene posestnike in k me tijskemu stanu in delavcem na kmetijskih posestvih bode nastopila boljša bodočnost in ž njim celemu našemu na-rodu!
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. novembra.
Poslanska zbornica
bo danes nadaljevala in, kakor trdijo vladni krogi, tudi zaključila prvo branje državnega proračuna. Ta trditev jo pa precej drzna, kajti današnja seja se prično še le po tretji uri, kot govorniki pa nastopijo še Axman, Biankini, Kos in Wolf, ki gotovo ne bodo oddali le kratkih izjav. Potem pa slede še mnogi stvarni in nestvarni popravki, ki bodo znatno zavlačevali konec razprave. Ce se prvo branje res danes završi, bo proračunski odsek takoj jutri pričel z delom. Prvo posvetovanje v odseku bo pa veljalo le bolj vprašanju, kako naj sa okrajša proračunska razprava, da bo rešena v čim najkrajšem času. Načelnik odseka je posl. dr. Kathrein, ki bo v tem oziru stavil takoj gotov predlog. Pripomniti pa treba, da imajo Cehi v od-
seku sedem članov, le v predsedstvu niso zastopani.
Kardinal Perraud o izgonu francoskih kongregaeij.
v
Skof v Autunu, kardinal Perraud, se je te dni vrnil s svojega potovanja v Rim ter izdal posebno pastirsko pismo, v katerem se peča z gonjo proti francoskim kongre-gacijam in sploh proti katoliški cerkvi. Kardinal pravi mej drugim : V trenutku, ko vam pišem te vrstice, so oropali Francoze in Francozinje, katerih pregreha obstoji edino v tem, da so se posvetili izključno delu za Boga, vseh pravic, ki jih vsakemu najmanjšemu državljanu zajamčuje ustava in katere načelo obljublja svobodo, enakost in bratstvo. Gotovo število teh trpinov je že nastopilo pot prognanstva in ostavilo dela, ki so bila posvečena le blagru človeške družbe, drugi pa še čakajo konečne razsodbe. To je občuten udarec za organizem katoliške cerkve. — Putem pa omenja, da bo ta gonja imela še mnogo usodneje posledice za Francijo samo, ki bo morala prevzeti v svojo oskrb toliko tisoč revežev vsake vrste, za katere jej sedaj ni bilo treba trošiti niti vinarja. Kako se bo pri tem godilo davkoplačevalcem in pa ubožcem, pokazala bo bližnja bodočnost.
Francosko-turški razpor
se bliža sicer konečni mirni rešitvi, toda definitivno ta preporna zadeva vkljub temu še ni rešena. Sultanova trmoglavost se je sicer za trenutek nekoliko omehčala, a korakov, ki so potrebni v tem oziru, vlada v Carigradu še ni storila. Energičen korak, ki ga je storila Francija s tem, da je odposlala nekaj svojih ladij v turško vodovje, je sultanu toliko imponiral, daje naročil turškemu poslaniku v Parizu, naj gre takoj k zunanjemu ministru Delcasseju in mu uradno sporoči, da je sultan voljan rešiti vse francoske zahteve, čim se umakne francosko brodovje. Po tem dogodku je Delcasse naročil poslaniškemu svetniku v Carjemgradu, Babstu, naj vpraša sultana, kako poroštvo je voljan dati Franciji, da bo res izvedel, kar je obljubil. Na to vprašanje pa dosedaj ša ni nikakega odgovora, h tega je razvidno, da se hoče sultan tudi v tem slučaju izviti na znani zviti način. Sultan bi se rad oprostil francoskega pritiska, potem pa zopet vztrajal pri svojem prvotnem sklepu, da se namreč ne uda Francozom. Toda pričakovati je, da mu sedaj zvijača ne bo pomogla iz zagate.
Angleški poraz pri Bethelu
ki se jo pripetil dne 1. t. m,, bo dal bur-skim četam in vsem burskim prijateljem novega poguma za vztrajnost v nadaljnem težavnem boju. O tem porazu so nam na razpolago dosedaj samo Kitchenerjeva poročila, katerih menda ne bo mogla prezreti niti dunajska »Informacija«. Kitchener pravi, da je kakih 1000 Burov severozahodno od Bethela blizu Berkenlaagte ob času, ko je kraj pokrivala gosta megla, s toliko silo napadlo zadnji del armade polkovnika Ben-sona, da je bil takoj brez moči. Bil se je nekaj časa ljut boj na obeh straneh na zelo kratko razdaljo, toda sovražnik je bil v premoči in se je umaknil še le tedaj, ko se je približal polkovnik Barter z večjim pomoč-nim oddelkom. Kitchener pravi, da je šel sovražnik proti vzhodu. Angleške izgube v tej bitki so naravnost uničevalne. S polkovnikom Bensonom, ki je izdihnil takoj na bojišču, je ubitih in ranjenih 26 častnikov, izmej moštva pa menda noben ni ostal nepoškodovan. Poleg tega so ugrabili Buri oba topova, ki so jih imeli Angleži seboj. Kitchener so sicer nadeja, da so jih pozneje dobili nazaj, toda če so jih Buri res izpustili iz rok radi tega, ker bi jih bila ovirala, sta gotovo popolno nerabna. — Kraj, kjer so imeli Angleži toliko smolo, leži v Transvalu mej Middelburgom ob de-lagoaški železnici in Standertonom. Blizu tega kraja je bil pred 14 dnevi general Botha, o katerem so gotovi krogi vedeli veliko povedati, da je obkoljen in se ne more več ganiti, b tega mesta jc potem Botha »ušel«, njegovi oddelki so se pa popolno »razpršili«. Sedanji angleški poraz pa dokazuje, da ni bilo resnično ne eno, ne drugo poročilo in jo prav lahko mogoče, da jo bil ravno Botha tisti, ki je tako izborno
porazil Bensonov oddelek, ko je prišel iskat »izgubljeni« klobuk.
Jlažno.
Sultan proti jezuitom. Sultan je izdal irado, ki prepoveduje iz Francoske izgnanim jezuitom, naseliti se v Turčiji. — Nemški cesarski dvor se letos po zimi ne preseli iz Potsdama v Be-rolin. Vzrok je baje bolehnost cesarice in ker je cesar nejevoljen na razne odredbe mestnih oblastnij. — Z Ogerskega se poroča, da je došlo zbornici 85 pritožb proti nepravilnim volitvam. — Viktor E m a -nuel razsodnik. Med Angleško in Brazilijo je razpor glede meje. Obe vladi ste naprosili laškega kralja, naj on razsodi zadevo.
Kujižeruost In umetnost.
„Dom in svet"
št. 11. prinaša sledečo vsebino:
Ivan Micun. Njegovo življenje in delovanje. — Sestavil dr. Karol Glaser. Bršljan in bodičje. 22., 23., 24., 25. Zložil Anton Medved. Od hiše do hiše. Povest iz našega kraja. — Spisal Podgoričan. (Dalje.) Ko pride skozi log . . . Zložil Cvetko Siavin. Za ciljem. Zložil Leo Levič. Poslednji akt. Povest iz iiteratovega življenja. — Spisal Ivo Trošt. (Dalje.) Iz početka češke znanstvene književnosti, brisal dr. Evgen Lampe. Posavski večeri. Zložil ailvin Sirdenko. Oranže in citrone. Pod italijanskim nebom utrgal Fr. S. Finžurar. (Dalje.) Jesenske rože. Zložila Ljudmila. Do zmage ! Po prijateljevih pismih priobčil J. Ošaben. (Dalje.) Jesenska romanca. Zložil Cvetko Siavin. Izraz in posoda. Zložil Anton Medved. Srečanje. Zložil Leo Levič. Drobnogled in drobni svet. Spisal kanonik Ivan Sušnik. (Dalje.) čigave so gomile? Zložil silvin Sardenko. drobtinico kruha. Socialna sličica. — Zapisal Ivan Marin. Tyho Brahe in njegov svetovni sestav. Priobčil dr. Evgen Larnpe. Književnost. Slovenska književnost. Za srečo. — Deseti brat. — Poročilo o II. slov. katol. shodu.
—	Rozt Jelod"orska. — Navodilo za pouk v spiaji. — Hrvaška knuževnost. Vienac Splječininu Marku Marulicu. — Dinka Po-litea izabrani članci. — Povjest Hrvata. — Ruska književnost. Cervonnorusskie otzvuki.
—	Iz drugih književnosti. Roman Sebastian Ziingerle. — Giasba. Cecilija I. del. — Pro-chazkove skladbe. To in ono. Naše slike. — -j- Dr. Lenart Kiofutar. — -j- Jakob Alešovec.
—	Milan Kresič. — Hrvaški modernisti. — »Matica Srpska«. — Dr. Antonin Lenz. — Dva poljska grobova. — Malorusko slovstvo.
—	Maloruski slikar Ivan Turš. — Borba proti anailabetom na Ukrajini. — Novi predsednik severno - ameriških Zveznih držav Rooscvelt. — Docentke. — Dežela brez tiskanih knjig. — Slike. Ivan Macun. Estera. Pri šahu. Poljanec. Zagorje ob Savi. Vinjeta. Čigave so gomile ? Tyiho Brahe. Brahejev svetovni sestav. Blagoslovljenje ogelnega kamena pri »Škofovih zavodih« v Si. Vidu nad Ljubljano. Fotogr. Iv. Kotar. Otvoritev »Jubilejnega mostu cesarja Franca Jožefa 1.« v Ljubljani. Fototrraf. Iv. Kotar. Rjosevelt, novi predsednik Združenih držav severnoameriških.
Za tamburase.
Profesor Milan Stahuljak, profesor na gimnaziji v benju (hrvaško Primorje) nam piše, da je izdal pred dvema letoma tamburaške partiture, med njimi tudi slovenske komjjozicije, katere so ugajale in vspele. Zdaj zopet izdaje tamburaške partiture, med katerimi bodo izšli tudi »Slovenski narodni napevi«, in prosi slavna tamburaška društva, naj se mu izvolijo prijaviti, da jim dopošlje popis izdanih par-titur.
»Novih akordov«
jo izšla 3. številka. V njej je temno melanholični Lajovičev »Adagio«, Jenkov narodni dvospev »Na tujih tleh«, Jerebov dvospev s tenor- in baritonsolo »Lahko noč!«, Pohorjev fini samospev »Na poljani«, Hoffmeistrov nežni čveterospev »Leži polje ravno«, dr. Krekova koračnica »V planinski raj« in Laharnarjev veseli moški zbor »Moj dom«
Iz D. M. v Polju, 2. novembra. Včeraj, na dan vseh svetnikov, popoldan zapel je pevski zbor našega bralnega društva na pokopališču v Polju tri žalostinke. Zelo smo so čudili, da' je zbor mladih moči v tako kratkem času tako mogočno napredoval. V prvi vrsti gre hvala našemu neutrudljivemu g. kapelanu M. Riharju, kateri je z velikim naporom in železno vstrajnostjo podučeval mladeniče v petju. Kakor vsaki dobri stvari, nasprotovalo se je tudi mlademu zboru ter se na razne načine zabavljalo. Toda liberalno pevsko društvo „Sloga" v Vevčah propada in poka, tako da je pričakovati vsaki

čas vabil na pogreb. To pa zato, ker bi se prav imenovati moralo »Nekoga«. Zanič-Ijivo je Kulavie imenoval naš pevski zbor »Angelska struna«, ker je v njem več pevcev iz »Marijine družbe«. A mi lahko rečemo: če gre tako naprej, bo »Angelska struna« Se dolgo donela, ko bo „Slogo" nesloga po kopala.	V.
Iz Mengša 2. nov. V svoji razburjenosti je g Peter Sire, učitelj v Mengšu, med vrsticami zadnjega »Slovenčevega« dopisa preveč bral, kar ni šlo na njegovo adreso. Naj si nikar no domišljuje, da ga štejemo med agitatorje, saj vemo, da ni zato. In on kot tak v „Slovencu" niti imenovan ni bil, (kakor smo zvedeli, je bil neki Korbar, o katerem se je mislilo, da je penzioniran učitelj, ker je tu menj znana oseba.) Ce bi liber. stranka njega za to izbrala, bi še tisto, kar ima pri nas, zaagitirala. Zato naj dotiini robati poziv v »SI. Nar.«, v katerem pravega dopisnika, za katerega on sam ve, imenuje ostudnega brezsramnega obrekovalca itd., lepo vtakne v svoj žep in premišljuje, kako se je vrezal. S tem je šel po vodi tudi ves učinek, katerega je mislil napraviti z »ligvorijansko moralno teologijo.« Pustite, pustite jo v miru, ker je še nikoli v rokah niste imeli! Ah, hudo je pa res — najbolj zabeljeni del dopisa, pa tako povsem zastonj !
»Klerikalni hujskač«, pravite, ne prizanaša celo orožniku in vendar ste brali v »Slov.«, da je orožnik sam nedolžen, ker opravlja svojo službo po ukazu višjih. Čemu se toraj v svojem dolgoveznem dopisu potite in mahate po zraku, kakor bi bili najeti? Saj prav za prav tudi vam prizanašamo, ker vam samo svetujemo, da le še prosite od tod, kar ste že res prostovoljno storili. S tem vam le dobro želimo.
Zagovor g. Sirca, da ni bil zoper to, da bi se učiteljstvo škofu poklonilo, pa ni vreden piskavega oreha. Radi verjamemo, da ni nikogar nagovarjal, kar tudi mi nismo trdili in ga tudi noben poslušal ne bi bil; a če bi šlo po njegovem, bi se noben »zaveden« učitelj ne smel udeležiti slovesnega škofovega sprejema. Zato nobeno dlako cepljenje tu ne pomaga. Kdor pripozna, da se z vidno nezadovoljnim obrazom udeleži kake slavnosti, a v istem stavku trdi, da se je udeleži prostovoljno, tak — lino rečeno — ne ve, kaj piše. Hm! je bilo kislo grozdje, pa je vendar prostovoljno vanj vgriznil. Na dokaze njegove priljubljenosti smo pa še vedno radovedni.
Sicer naj pa ne izziva onega, na katerega cika v dopisu; dotični gospod ima pripravljen, če hočete, hujši kaliber.
Nekaj je, na kar bi bil kmalu pozabil. Črno na belem je g. Sire v »Nar.« pribil in s pedpisom potrdil, »da čuti, da jo v Mengšu potreben.« Nak, ta je bila pa za naše in njegove malo prehuda. Za odkritje tega njegovega sladkega čutenja smo mu hvaležni Slobodno mu, če hoče, naj čuti magari, da je za na luno potreben, a ljudstvo med katerim živi in še kdo drugi, čutijo — dru gače.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. novembra.
Osebne vesti. G. Ljubivoj Š k e r 1 j,
suplent na novom. višji gimnaziji, je dne 25. oktobra t. 1. na grafikem vseučilišči dovršil iz klasične filologije izpit za učitelja na gimnazijah. — Umrl je v Mengšu upokojeni učitelj g. Fr. C e s n i k. — 25letnico svojega učiteljevanja bode 6. t. m. praznoval g. J. Škerbinc, učitelj v Višnji gori.
Novo ljubljansko pokopališče. V eni prihodnjih sej bode g. župan Ivan Hribar predložil obč. svetu naslednje predloge: Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izreka, da je glede na vlogo upra-viteljstva pokopališča pri sv. Krištofu z dne 7. maja neobhodno potrebno, da so napravi na primernem prostoru novo pokopališče. — Za primeren prostor v ta namen zdo se občinskemu svetu zemljišča na severo-iztočnej strani mesta Ljubljane v oddaljenosti vsaj dveh kilometrov od severne meje južno železničnega kolodvora, kakor bodo preurejen in prezidan na podlagi načrtov, ki so služili za podlago postajnej komisiji dne 11. junija t. 1. z upoštevanjem morebitnih oblastveno dopuščenih sprememb teh
načrtov. — Upraviteljstvo pokopališča pri sv. Krištofu pozvati je, da se takoj loti naprave novega pokopališča ter da stvar pospeši tako, da hode mogoče že 1. dne maja 1903 na njem pokopavati. — Ko bi upraviteljstvo pokopališča pri sv. Krištofu branilo se ustreči temu naročilu, pozove naj Be, da izroči mestnej občini iz pokopališčnih pristojbin za pokopališčne namene nabrani fond in mestna občina naj novo pokopališče napravi na svoje troške ter ga upravlja v lastnej režiji. — Od tistega dne, ko ee otvori novo pokopališče, opusti so sedanje pokopališče pri sv. Krištofu 'in se ne bode na njem noben mrlič več pokopavati smel. — Upraviteljstvo pokopališča pri sv. Krištofu se pozove, da takoj, — najkasneje pa do 1. dne februvarjs 1902 — zveže mežna rijo po posebnej govorilnici z ostalim telefonskim omrežjem v mestu. — Vsi ti sklepi prijavijo naj so c. kr. deželnej vladi, katera se naprosi, da jim pritrdi.
Občinski svet ljubljanski ima redno sejo jutri v torek dne 5. novembra t. L, ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je : Mestnega magistrata poročilo o prošnji mestne občine ljubljanske za privolilo do uporabe za novo zgrajeno premogovo skladišče na dvorišču elektrar-nisko centrale v blomskovih ulicah. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvolitvi zastopnika mestne občine v »Verein zur Herstellung von Arbeiterhiiusern«. Finančnega odseka: o oddaji tiskarskih del za prihodnjo triletno dobo; o županovem dopisu v zadevi nabave p o h i š t v a za mestno jubilejsko ubožnico; o prošnji odbora meščanske godbe za brezobrestno posojilo; o dopisu deželnega odbora v zadevi gradnjo nove domobranske vojašnice. Stavbnega odseka: o prošnji podjetnice Ivane pl. Zhubrove za priplačilo k računu o doda j i lesa za temelje cesar Franc Joželovega mostu; o kola vdaciji cesar Franc Jožefovega mostu; o uravnavi obrežja Ljubljanice pri cesar Franc Joželovem mostu; o ponudbi posestnika Valentina Leskovica glede odstopa sveta pred njegovo hišo v Bohoričevih ulicah v Vodmatu. Policijskega odseka : o prošnji pref sorskega zbora c. kr. velike realke glede imenovanja onih ulic, ki bodo vezalo Vegove in Gospodske ulice • o prošnji nekaterih prebivalcev Gradišča, da bi se na knez AuerBper^ovem stavbišču gradila nova tržnica. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o ustanovitvi službe druzega kurjača pri vodovodni zajemalnici v Klečah. Regulačnega odseka: o nakupu hiš Pohlovkine ustanove v Krakovem; o določitvi odškodnin za svet, katere bi mestna hranilnica od eventualnih stavbišč mentni občini za razširitev dotičnih ulic odstopiti morala; o ponudbi Ivana Grajžarja za nakup njegove hiše »pri S i k c u « v Vegovih ulicah; o ponudbi Josipa Kušarja za nakup njegovo hiše v Kolodvorskih ulicah; o ponudbi Josipa Schwei-gerja glede nakupa sveta, kolikor bi so ga potrebovalo od njegovega hišnega posestva za regulacijo Slomškovih ulic.
Nevarno obolel je v Velesovem vč. g. Josip BenkoviČ.
Zabavni večer „ Meščanskega kluba" je včeraj navzočne člane in goste popolnoma zadovoljil. Meščanska godba je pod osebnim vodstvom gosp. B e n i š e k a skrbela za izbran vspored in je radodarno, pridala nekaj skladb. Zabava je bila, kakor vedno v „Meščanskem klubu", prav zanimiva.
K stavki v slovenskem gledališču. Sobotno pojasnilo v „Slovencu" o stavki opernega zbora je vzbudilo po Ljub ljani mnogo zanimanja. Mi smo se tudi to pot postavili za resnico in prav smešno je, ako nekaterniki v svoji zadregi hote napraviti radi tega zadevo „klerikalno". Strašno slabo vest morajo imeti nekateri ljudje, da povsod vidijo samo „klerikalizem". Občinstvo je prav zadovoljno, da je zbor dosegel zmago. G. tajnik Govekar je izjavil, da on ni pisal sramotilne notice o zboru v „Na rod", radi tega jo bil zbor mnenja, da notica ni izšla od odbora. To zaveot mu je krepilo dejstvo, da g. Govekar navadno piše odborove izjave in jo za tajniška dela tudi plačan. G. Govekar torej ni rekel, da notica
v „Narodu" ni od odbora in sedaj se reB trdi, da je ona notica proti zboru prišla v „Narod" i z o d b o r a. To je bilo tem ža-lostnejše. Le na Slovenskem je mogoče, da sa na tak način od kako oficijelne strani nastopa napram domačim močem.
Sodalitas Sami Cordis za Ljub ljansko dekanijo ima svojo konferenco v sredo 6. t. m. v knezoškolijski palači ob 10. uri.
»Gorenjec« in ravnatelj Hubad.
Splošno spoštovanje, katero vživa ravnatelj Pubad v mestu Kranju zaradi svoje delavnosti iti nesebične požrtvovalnosti za kranjsko gimnazijo, malemu »Gorenjcu« no pusti mimo spati. Sklenil je : če jo že Pire farbar. Ilubad mora biti polarban in svet nafarban, če tudi gre kranjska gimnazija rakom žvižgat. Pa kakor je »Gorenjec« sploh neukreten, tako je bil tudi pri tem prvem delu svojega poslanstva. Dregnil jo v lonec in barva se mu je vlila po črepinji, da se mu vso sineja. Sedaj prihajajo čudne reči na dan. Izvedelo se je, da večina odbora »Dijaško kuhinje« ni politično nepristranska, ampak izvoljena prav iz tiste liberalne večine občinskega odbora, ki se da voditi od urednika »Gorenjca«, in da je tedaj sorodstvo med odborom in »Gorenjcem«, oziroma pisateljem članka zoper Ilubada, očividno. Niti jeden član občinskega odbora protiliberalne stranke ni bil voljen v odbor »Dijaško kuhinje». Izvedelo so je, da odbor ,kuhinje' svojega poročila ne pošlje niti gimn. ravnatelju, od katerega je bil podpiran z doneski. Izvedelo se je, da dijaki v kuhinji lahko dobe ne le slabega krompirja, ampak tudi »Nircd« in »Gorenjca» in še kaj več. Za take stvari pa vendar ravnatelj Hubad ne bo več dijal svojih grošev. Podpirali ne more kuhinje, kjer se v gostilni bero listi, ki njega mažejo, t') lahko ume vsak otrok. Zato je pa meščanstvo tembolj ogorčilo »Goreničevo« podtikanje, kakor da bi ravnatelj Ilubad pošteno ne ravnal pri delitvi darov iz svoje podporne zaloge. To je Irivolna nesramnost. Do zadnjega vinarja se ravnatelj Ilubad lahko izkaže z računi vsakemu podporniku zaloge. Račune pošilja vsako leto deželni vladi, v rokah ima pobotnice od 200 podpiranih di jakov in le liberalna predrznost se moro povspeti do zahtevanja, da hi ona pregledovala račune. Ravnatelj llub«d objavlja po ročilo o podporah v gimnazijskem programu istotako, kakor delajo ravnatelji na drugih avstrijskih gimnazijah, kjer imajo podporne zaloge. „Gorenjčevo" pozivanje o računih jo tedaj neutemeljeno in sumničenje do skrajnosti podlo. Pisatelj „Gorenjčevih" napadov se jo grezno opekel, cvilil bodo pa še le čez nekaj časa, ko bode pri „Dijaški kuhinji" začelo — cviliti. Dotlej pa odboru „Dijaške kuhinje" priporočamo v premislek „Gorenjčeva" neotesana izzivanja.
Več kraniskih meščanov.
Iz Kranja se poroča: Pretečeno soboto, na vernih duš dan, se je ponesrečil hlapec g. Omerse Jurij Zeunig iz Čirčič. Splašil se mu je konj in padel je tako nesrečno raz voz, da si je prebil črepinjo in dobil več drugih ran. Duhovnik ga jc previdel s sv. oljem in ko se jc nekoliko zavedel, tudi spovedal. V nedeljo zjutraj je vzdihnil. — Bodite pripravljeni, ker nc veste ne ure ne dneva!
Vodovod novomeški se pridno dela, dasiravno jim vreme precej nagaja. Jarke za cevi kopajo že od Božjega groba do Ivan-dije. Kakor se kaže, že no bodo Novome-ščanje še letos »Težkega studenca« pili. Bog daj, da bi ga prihodnje leto gotovo, kajti dela je ša grozno veliko, najhujše pa še prido.
Ljubljanske novico. Posestvo starega parnega mlina so kupilo usmiljene sestre. — Gostilno pri črnem m e d v e d u prevzame v sredo gosp. Kus, — Mestni zdravstveni svet opozarjamo na prehitro vozarjenio elektriške železnice na Dunajski cesti. Železnica vzdi gujo tolik prah, da bi bilo /, ozirom na zdravstvene razmere želeti nekoliko ume-rjenejše vožnje. — Protestanška agitacija. Protestanti po raznih meBtih ustanavljajo takozvana »Društva za krščanske mladeniče«, potom katerih razširjajo agitacijo za »Proč od Rima !« Sedaj jo prišel glavni tajnik teh društev Kristijan Phildius iz Genfa v Ljubljano in bo jutri v prote-
stanški cerkvi predaval. — M 1 a d i t a t i c i.
V	sob oto zvečer «te bili aretovani v proda-jalnici gosp. J. M i 1 a v c a dve mladi tatiei 151etna Marija Zaje od D. M. v Polju in Karolina Pečar iz Dobrunj. Ukradli ste g. Miklavcu tri žensko jope in dve pelerini. Tatici ste že enkrat kradli tudi klobasice v šolskem drevoredu. Policija je bila toliko prijazna, da ju je dala fotografirati. — K a p zadela je včeraj zjutraj na frančiškanskem mostu 731etno zasebnico Nežo Bolha, stanujočo v \Volfovi ulici št. 4. — Napa d.
V	Lattermanovem drevoredu je danes po noči napadel hlapec Martin Zakošek mizarskega pomočnika Tomaža Kavčiča. Sunil je Kavčiča, b katerim se je v neki gostilni v Šiški spri, z nožem v hrbet. Težkoranje-nega Kavčiča so prepeljali v bolnico. — Kolesar povozil jo v Kolizejski ulici 12letno hčerko Ivano Stražisar — Mesečen je hodil danes po noči po Karlovski cesti 141etni Metod Ažman v samih hlačah, zavit v rjuho, btražnik Kržan ga jo srečal in stresel, na kar se jo Ažman »prebudil«. Stražnik ga je odpeljal domov.
Prememba posesti. Restavracijo g. Antona Pavšiča v Gorenji Straži je kupil z vsemi k posestvu pripadajočimi poslopji vodja kmetijske šole na Grmu, g. R. Dolenc za 14.400 kron.
Lepe razmere v Celovcu Kakor je znano, celovški mestni svet noče dopustiti, da bi se novo pokopališče blagoslovilo. Ves trud knezoškolov je bil zaman. Ker je Celovec po veliki večini seveda katoliško mesto, je sklenil skol napraviti še drugo katoliško pokopališče, ki bi se po cerkvenih postavah po cerkvenem obredu blagoslovilo. Škof je v svoji velikodušnosti in gorečnosti sam ponudil toliko denarja, da stolna župnijska cerkev kupi potrebni prostor. Toda glavarstvo ni dalo dovoljenja, češ, stolna cerkev je revna in če sicer brez mestno občine ne more izhajati, tudi svojega pokopališča no more in no smo napraviti! Liberalni listi so se silno razveselili tega odgovora c. kr. okr. glavarstva. Ob enem pa bo eteknili neki odlok kongregacije za razširjenje sv. vere, ki pravi: »če kje ni mogoče poko-jiavati na blagoslovljenih pokopališčih, naj so vsak grob poprej posebej blagoslovi, preden bo truplo izroči zemlji«. S tem odlokom najvišjo instanco v verskih stvareh (!) kakor pravi »Grazer Tagblntt« — ko bi b judje o katoliških verskih stvareh vedno ne gobezdali, ko so se vendar že tolikrat tako neusmiljeno blamirali ! — s tem odlokom torej hočejo protestirati proti škofu, pritožiti se na nadškofa v Solnograd in na papeža v Rim ! Kakor da je kongregacija odločila, da 8e ne smejo blagoslavljati pokopališča ! Cerkev marveč hoče imeti blagoslovljena pokopališča. Le če kje to ni mogočo, če kje to cerkvi krivično zabranijo, tam velja odlok kongregacije! In celovški liberalci pa mislijo, da jih bo papež še pohvalil ! Kaj ne, zato, ker imajo tako malo cerkvenega duha, da kratijo cerkvi tisto pravice, ki ji po božjem pravu pristoje ? ! Ti ljudjo se na vsak način hočejo pred svetom osmešiti!
Za laško vseučilišče v Trstu. Rektor grasko univerze jo dovolil laškim vse-učiliščnikom, da so imeli v neki sobi vseučilišča ahod. Na shodu so laški vseuči-liščniki zahtevali ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu. »Piccolo« razpravlja dogodke v Inomostu in na Dunaju in pravi, da jo sedaj najnujnejša zadeva vseh laških občin odposlati na drž. zbor peticije za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu. Mesto Trst jo sklenilo to peticije izročiti drž. zboru posredovanjem posl. llortisa.
Nova mestna hiralnica v Gorici.
Te dni se preseli v novo goriško mostno hiralnico 80 ubogih. Stari prostori, kjer so dozdaj bili li ubogi, se porabijo za zdravljenje kroničnih boleznij. S tem so ustanovi oddelek, katerega do zdaj še ni bilo v Gorici.
Samomor Ljubljančana v Celju.
Dne 31. pr. m. se je zvečer a poštnim vlakom pripeljal iz Ljubljane v Celje trgovski potovaleo Avgust P o ga čar, rojen 1. 18t)2 v šentpeterski fari v Ljubljani. Dne I. t. m. se jo vrgel iz neke hotelske sobo v drugem nadstropju na ulico. Prepeljali so ga I v celjsko bolnico, kjer je umrl.
Afera Wallburg Sestra Ernsta Wall-burg, Klotilda, soproga bivšega gardnega častnika Simicsa, ki je tudi aretovana, se nahaja že na ljubljanskem Žabjaku. Obnaša se jako dostojanstveno. Klotilda je rojena Ljubljančanka. Pred ljubljanske porotnike Ernst Wallburg skoro gotovo ne pride. Njegovi prijatelji delajo proti temu, da je Wallburg na Ogerskem rojen, ako pa je res nezakonski sin, tedaj se njegovo državljanstvo ravna po materi, ki je bila Ogerka. V tem slučaju pa bi po trditvi njegovih prijateljev celo ne mogel biti izročen kakemu neoger-skemu sodišču. Iz Inomosta se nam danes
0	tej zadevi poroča, da je ondi aretovani Maks Staudinger že priznal, da je ponaredil ono listino, na katere podlagi so Wallburgovi trdili, da so iz morganatičnega zakona nadvojvode Ernsta. Staudingerja odpošljejo danes ljubljanskemu Bodišču. »Neue Freie Presse« javlja, da bode skoro gotovo obravnava v tej sferi pred ljubljanskimi porotniki že tekom prihodnjega porotniškega zasedanja prve dni decembra tega leta. Ernst Wallburg in Staudinger sta v garnizijski bolnici iztrgala iz poročne knjige dva lista, dobila tako podpis takratnega kurata Zamejca in sestavila potem v enega iztrganih listov matrike sleparsko listino, katero sta potem fotografo-vala in na to v Švici izdala brošuro, ki je imela tudi sliko dotične listine. Brošura je bila v Avstriji konfiskovana.
Hrvaške volitve. Iz hrvaškega kotara ob kranjski meji se nam piše: Volivno gibanje pri nas je v polnem tiru, a čisto po mažarskem vzgledu. Občinarji med seboj ne smejo občevati. Vsakdo mora biti doma, da se ne napravi kaka »zarota.« Mi se počutimo, kakor da bi imeli obsedno stanje po celi Hrvaški. Občinski predstojniki in biljež-niki kakor divji in stekli agitirajo za maža-ronske kandidate. Nedolžne ljudi love in jih zatvarjajo. Poštni uradi so postali »črni ka-
1	inet«. Kotarski predstojniki in učitelji so postali naenkrat silno goreči in tekmujejo med seboj, kdo bo bolje ustregel vladni komandi proti združeni opoziciji. Nasilje je na vse strani. Volivne listine so izkvarjene, v mnogih krajih čisto krivično sestavljene. Vse je narejeno tako, da bo zmagala zopet ma-žaronska Khuen-Hedervaryjeva stranka. Ubogi Hrvati
Novo delo Perosijevo. Slavni duhovnik skladatelj Perosi je zložil novo glasbeno delo »Mozes«. To novo Perosijevo delo se bode prvič proizvajalo v drugi polovici novembra v Perosijevem salonu v Santa Maria della Pace v Milanu.
Telefonska m brzojavna poročila.
Gorioa. 4. nov. Zaupni shod društva „Sloga" v Biljah sijajno uspel. Navzočih do 350 zaupnih mož iz vse okolice. Govorili dr. Gregorčič, profesor Berbuč, kurat Rojic. Navdušenje splošno, burno pritrjevanje.
Kobarid, 4. nov. Shod „kat. pol. in gosp. društva za Kobariški okraj" na Kamnem se je obnesel izvrstno.
Dunaj, 4. nov. „Montagszeitung" javlja, da je kriza Rezek z današnjim dnem poravnana. Rezek je imel v tej zadevi 3 uri trajajoč pogovor, katerega rezultat ni bil nepovoljen. Sedaj se govori o drugi ministerski krizi, pri kateri je prizadet poljedelski minister glede svojega stališča v terminski kupčiji.
Rim, 4. nov. Garibaldijanci so priredili velikanske demonstracije proti Avstro-Ogerski radi zavoda sv. Jero-nima.
Kodanj, 4. nov. Grški princ Jurij se e včeraj povrnil v Atene.
London. 4. nov. Bensonov poraz ie napravil tu zelo uničevalen utis. Sodi se, da ne ostane brez politiških posledic.
Pretorija, 4. nov. Včeraj so objavili imena nadaljnih 17 burskih voditeljev, ki jih trajno preženo iz Južne Afrike.
Pretorija, 4. nov. Reuterjev urad javlja, da je oddelek, ki je porazil polkovnika Bensona, vodil general Botha, ki se je združil z drugim oddelkom, ki je pred kratkim operiral blizu Bethela.
London, 4. nov. Iz Newcastle dohaja poročilo, da so ujeli vstaškega vodjo Kristijana Botho.
Žitne cene
dn6 2. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen. .....K —	do —
„ „ pomlad 1902 ....,, 8-72	„	8-73
Ri za jesen........„—	„	—
„ „ pomlad 1902 .....„ 6-57	„	6-57
Koruza za jesen ...... 5*65	,	5"79
„ „ maj-junij 1902 . . . „ 5 65	„	5"66
Oves za jesnn.......„ —	,	—
„ » pomlad 1902 . . . „ 7-74	„	7 75
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober......K —	do	—
, „ april 1902 ...... 8 49	„	8-50
Rž za oktober.........„	—
„ „ april 1902 ......„ 7 24	,	7 25
Oves za oktober......„ —	„	—
„ „ april 1902...... 7 43	,	7*44
Koruza za oktober......„ —	„	—
„ maj 1902 ...... 5 32	,	5-33
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica hanaška.......K 8-35	do	89b
južne žel........ 8 50	„	8 90
Rž . „ • ......V-33	,	7-60
Ječmen ........„ 720	„	860
„ ob Tisi........6-75	„	7-75
Koruza ogerska........ 5-70	„	5-80
Cinkvant „ ......., 680	,	7-25
Oves srednji......... 7-55	,	7'80
Fižol............7-75	„	10-75
Bfieteorologldno porodilo.
Ti3ina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736*0 ac.
1	Cu opa- »TUia	Stanje barometra v tam.	Temperatura po Celzije	Vetrerl	Nabo	111 J*' >
2j 9. zveé.		pfi7*t>	2-4 I si. svzh.		jasno	00
3	7. zjutr. 2. popol	746 7 '45 2	- 10 61	sl. ssvzh. si. szah	oblač. del. oblač.	
3	9. zveč.	V44 9	3*1 | si. szah.		del. oblač.	00
4	7. zjutr. 2. popol.	743-9 742*3	—2*1 70	sr ssvth sr. jjvzh.	jasno >	
Srednja temperatura nedelje 2-7°, nortuale: 6*6°.
V trgovini z železnino in kuhinjsko opravo Andr. Druškoviča naslednik Valentin Oolob, Ljubljana, Mestni trg št. 10, se
takoj sprejme.
1041 3-3
Harmonij,
dobro ohranjen, delo dunajske tvrdke, Štiri in pol oktave s tremi spremeni, je na prodaj po najnižji ceni v LJubljani, Karlovaka oeata štev. 3.
Kupci naj bi se tukaj oglasili dnč 5. novembra t. 1. popoldne od 2. do 3. ure.
1062 1-1
Luka Armeni, organist.

S 9
v koji se nahaja že nad 30 let obstoječa trgovina s kislim zeljem, kiompirjem in drugimi deželnimi pridelki. se radi smrti gospodarja prodi iz proste roke. Zraven biše je tudi lep sadni vrt, hrib, 2 velika skladišča, klet, šupa, 4 travniki, gozd in hlev za živino.
Natančneje se poiz\e v Ljubljani. Hradeckega predmestje št. 23.	1054 3-1
Svarilo.
Podpisanec svari sj«m vsakogar niegovi soprogi Apoloniii Žul roj. Centa denar ali denarne vrednosti dajati, ker on ni na noben način plačevalec.
Jernej Žul,
1019 2-2	posestnik in zidar, llovca št. 46.
Oljnate barve ^HS
uporabo se dobž pri tvidki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—4 Vnanja naročila proti povzetju.
IM jbLl kL J« JVa JT^ Jli JU ^Ea
»X11T j? T T » T« T « T
g? Prijatelji citer m
ki se žel6 z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljilo caučiti igrati na citre, se uljudno pozivljijo, da blagovolijo svojo čast. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim brezplačno in franko dopošlje obs.žen pregled najboljših učnih pripomočkov za oltre. — Naslov
1H61 1-1
Josip 5or$,
Dunaj, lil, Kolblgasse 17.
A 137/1
1055 1-1
v sklicevanje ostalinskih upnikov.
C. kr. okrajna sodnija v Ribnici poživlja vse upnike, kateri imajo kaj terjati iz zapuščine dne 15. julija 1901 brez oporoke umrlega Jožefa Koširja, posestnika iz Travnika št 122, občina Loški Potok, da naj se dne 19. novembra 1901 oglasu pri C. kr. notarju g. Ignaciju Gruntarju v Ribnici ter svoj zahtevek napovedo in dokažejo, ah do tega dne s\oje prošnje tusodno pismeno ulože, sicer bi do zapuščine, ako bi s poplačanjem naznanjenih terjatev pošla, ne imeli nobene pravice več, razun kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
O. lir. okrajna sodnija Ribnica,
dne 30. oktobra 1901.
prodcijcilniCci v najem.
Od 1. februvarija naprej odd& se v poslopji meščanske imovine v Ljubljani jedna v Lingarjevih ulicah pritlično ležeča prodajalnioa v najem.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni gospodarski urad o navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 29. oktobra 1901.	1064 l—i
St. 35.797.
1000 3-3
stavodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski gled6 rednega nab ira leta 1902 nastopno razglaša:
1. Vsi v Ljubljani stanujoči leta 1879, 1880 in 1881 rojeni mladeniči imajo se, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
tekom meseca novembra 1901
pri podpisanem uradu k zabeležbi zglasiti.
2 Mladeniči, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, naj prineso s seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4.	Oni, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih olajšav, morajo po predpiBU opremljene prošn|e vložiti meseca januvarija ali febru-varija 1902 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5.	Onim, ki žele, da se jim dovoli stava zunaj domačega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje, ter se ob enem lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene olajšave.
6.	Sinovi aktivnih vojaških oseb in oni mladeniči, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se morajo ravnotako zglasiti.
7.	Kdor prezre dolžnost zglasitve, in v obče iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z nevednostjo o dolžnostih, katere mu nalaga vojni zakon.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jih bila zadržala kaka nepremagljiva ovira, bo krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10—200 K ali s temu primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dnč 11. oktobra 1901.

V prijazno uvaževanje
priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo na «vsvsvsvrovsvr«^.»*«*1 iragj
- sv. Jakoba trgu Štev. 6 v Ljubljani
ravno nasproti cerkve sv. Jakoba nahajajočo se
¡špecerijsko in delikatesno trgovino
v kateri postrežem vsestranski z najboljšim, vedno svežim blagom po najnižji ceni. Cenjene gospodinje opozarjam osobito na svoio doma s pomočjo najpriprav-nejSega novega stroja fjano vsakovrstno kaVO, katere ni zamenjati z drugje v kupčiji se nahajajočo tvorniško žgano kavo. — Velika zaloga pristno garantlranega ruma, konjaka ln ruskega čaja ln južnih vin.	Velespoštovanjem
1047 6-2	Fran Bergant, špecerijska in delikatesna trgovina,
PSEEl tjl/KlSi
21^151 PSilSl [3I5¿15
sizSia gmslgpErs
g|Q Dunajska borza.
Dni 2. novembra.|
tflmpai državni dolg v notab..... 98 50
Bnpoi državni dolg v «rebra...... 98 36
Arstrijaka zlata renta 4.......118 65
4vitrijika kronika renta 4•/„ 2C0 kron . . 95*0
O {«raka zlata renta 4 •/,........118 40
Grenka kronika renta 4°/0, 200 ..... £3*—
* vitro-ogerik« bančne delnice, 600 gld. . . 1698 —
Kreditne delnice, 160 gld.......618 50
London viita ...........239 07'/,
Vtmftki drž. bankovci ta 100 m. nem.dri. veh 117*16
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dni 2. novembra.
3*2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 5°/0 državne irečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne irečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 g!d......
Dunavske vravnavne srečke 6%
2344 19 03 92 55 11*31
19060 170 — 217 — 96 10 143*76 263*25
Donavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1C6 —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke ia/, .	94-60
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	427 50
» » južne železnice S°/0	311*—
» » južne železnice 6°/t .	117 50
» > dolenjskih železnic4°/0 .	—' -
Kreditne srečke, 100 gld..............400 85
irečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	600 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48 —
Ogerikega » , » 6 » .	23*60
BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld.....15 60
Rudolfove «rečke, 10 gld. . .	65 —
S»'move srečke, 40 gld.	212 —
St Gendis srečke, 40 gld..........265 —
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .	402 -
Ljubljanske srečke..........63*60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	¿60 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st »	5550—
Akciie tržaškega Lloyda 500 gld. .	785 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	63 —
Splošna avstrijska Jtavbinska dražba . . .	133 -
Montanska družba avstr. plan............344 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	405 —
Papirnih rabljev 100 . . ...	254 —

Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za ignbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borsl.
Menjarnlčna delniška družba
„91 ERCII K"
I., flfollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Itrobelgaisa 2.
M* Pojaaulla rta, v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vredaeitalh papirja« in vestni *<vitl za dosego kolikor je mogoče riiocoga obrestovanja pri popolni varnosti MJT naloženih (jlavnlo,