Jatraa|a lidafa. 452. ttNOlH. v uoinjiu v um, m u. tetom isio. Caaa 4 f lurfe. Utalk XUII. Jntranla Udaja v Lfn»l|a*l: *se !eto...............K 12*— pol leta................. «•— ?etrt leta...............,. 3 — nit mesec...............M 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rok opisi te ne vračt }o. Drcdnižtvo: Knaflovt ulici št. 5, tem še izpreminjevalne predloge. Kdo je kriv? Srne se trditi, da je razinerje med Jugoslovani in Cehi se v zadnjem času preeej ohladilo. Predvseu? značilno je, da so Cehi prepustili *1u-goslovanom samostojno sklepati o postopanju glede proraeunskega provizorija. Le toliko so zahtevali češki agrarci, da slovenska klerikalca Ro-škar in Demšar, ki zavzeuuita v proračunske m odseku njih mesta, za da-nes ne glasujeta za proračunski provizorij. Od strani čeških in jugoslovanskih poslancev se sicer poudarja, da ni smatrati »Slovansko Enoto« že za popolnoma razbito, toda to zatrjeva-nje je bil u jako malo prepričevalno. Cehi in Poljaki. Naj važne jše postaja zbliže van je Cehov in Poljakov, katero smo že včeraj poudarjali. Včeraj so se na posebno vabilo Poljakov vršile med Poljaki in Cehi konference, ki ima-jo odkrit namen, doseči glede taktike v bodočem jK>litičnem položaju med njimi skupno postopanje. Konference se danes in prihodnje dni nadalju-jejo. Ministrske kombinacije. V vrsti ministrskih kandidatov se je pojavilo s* daj tuđi ime českega agrarca Praška ki priđe baje resno v poštev, da p- stane zopet jK)ljedel-ski minister. Kot češka ministra-krajana se imenuje dr. Začka in českega klerikalca dr. TJrubana. V nemških krogih se razvija živahna agitacija, da naj obdrži minister Hoehenburger svoj justični portfelj. Imenuje pa se za to mesto kot kandidat tuđi predsednik brnskega sodi-šča Blevleben. Za notranje ministr-*»tvo se imenuje kot kandidat tndi moravski deželni namestnifc Y>aron Heinold. Zatrjuje se, da bo pri češko-nemških spravnih konferencah, ki se nadaljujejo v januarju v Pragi, ie fungiral nov kabinet. Na drugi strani pa se zopet trdi, da se hoče poča-kati z novim kabinetom do končnega izida češko - nemških spravnih po-gajanj. Morda, da sedftj tuđi Jugoslovani, oziroma Slovenci ne ostanejo popolnoma na strmi- Preobrat jugp-slovanske, oziroma slovenske taktike, kakor tuđi dejstvo, da je med Poljaki in Cehi naila ideja zastopfttva Ju-goelovanov v ipi|li«Jriitva mnogo opore, govore » naxor, ^a bo Wđi Slovencem omppojfcnp pnmefno t#- stopstvo, Četudi ne na vodi 1 ne in me-stu, to je v enem vodiluih min istr-stev. Državni zbor. S. — Dunaj, 15. decembra. Ko je bil sprejet v poslanski zl>orniei predlog glede podaljšanja poslovni-škega provizorija, je utemeljeval po-slanec Beer svoj nujni predlog za znižanje železniških tarifov za češki premog, na kar je bila razprava pre-kinjena. — Poslanee T r y 1 o v s k i je vprašal zborničnega pr€Adsednika, ali je voljan protestirati proti grozo-dejstvom, ki se vrše na Ruskem proti ])olitičnim kaznjenceni. — Poslanee M a 1 i k pa si je dovolil končno neukusnost ter zahteval od predsed-nika, da naj ukrene primerne korake, ki bodo ščitili poslanee pred na-lezljivo boleznijo, katero prinaša v zbornico poslanee dr. Verstovšek. v katerega rodbini je baje pri otroeih škrlatinka. Seja je bila zaključena ob 3. po-poldne; prihodnja seja se vrši dunes ob 11. in obsega sledeči dne\Tii red: 1. Volitev delegatov, 2. debata o vladni zakonski predlogi glede sirot-ninskih blagajn, 3. debata o vladni zakonski predlogi glede konzularnih sodništev. Justični minister je pred-ložil zbornici zakonsko predlogo, ki vsebuje novelo k civilno - pravdne-mu redu, takozvani sodni razbreme-nilni zakon. Iz seje vojnega odseka. S. — Dunaj, 15. deeembra. VČe-raj je bil zopet sklican vojni odsek k seji, v kat eri naj bi se razpravtjala vladna predloga o veteranskem za-■konu. Opozicijonalni poslanci pa so od te seje izostali in zaradi tega je bil odsek nesklepčen in zopet se ni mo-gel obravnavati ta toli važen« zakon. Iz seje davenega odseka. S. — Dunaj, 15. decembra. Da veni odsek bi moral imeti včeraj sejo, v kateri naj bi razpravljal o nvedbi davkov na avtomobile. Ta debata pa je bila odgođena, ker se te seje ni udeležil noben zastopnik finančnega ministrstva. Iz seje proraeonskega odseka. S. — Dunaj, 15. decembra. V proračunskem odseku je bila stavljena na predlog nemškega poelanca Bedlicha prvotnu prva točka glede italijanskega fakultetnega vpraša-nja na drugo mesto dnevnega reda. S tem je i talijansko fakultetno vpra-šanje za dolgo časa odloženo. Znači J no je, da je ravno nemški vsouči-liški profesor bil tišti, ki je stavil ta predlog. Italijanski poslane^ Conci je zaman opozarjal Nemce na njih morahio obvezo. Nato se je obravna-val proračunski provizorij. HaJijan-ski poslanee Conci je pbdal v imenu Italijanov izjavo, da italijani z ozi-rom na dejstvo, da je bilo italiiaj^-sko fakultetno vprašanje stavljeno z dnevnega reda, ne morejo glMovati za proračunski provizorij. Naio «ta podala v obzirnih govorili đvorni svetnik dr. Ploj in dr. Koro&ee, vsak za svoj klub izjavo, da bodo glasovali za proračunski provizorij. Dr. Ploj se je pri Umm bavil tuđi z vpraša-njem dalmatinskih železnie ter je zalitevai, da ^e že fekoraj vzakoni u ujna }>o^odba, ki se je pod njegovim predsedstvom hklenila med Av-stro-Ainericana in za>:topniki avstrij-skih prostili }ioiiior>kih voženj. Lbto-tako je zahteval dr. i>i<>j, da naj vlada takoj dovoli f>(itrebni kredit za regulacijo Drave. Končiio je bil sprejet proračunski provizorij s crtanjem 125iiiilijonskt ^a i*osojila za dobo 3 mesecev in ^e j•** določil za referent:? v zbornici poblanec dr. Stein-\vender. Novi tiskovni zakon. Ci. — Dunaj, 15. decembra. Načelnik tiskovm-gft o(k*eka poslanee Ivcević je kouferiral včeraj z notra-njiin ijiinistroiii Haerdtloin ^lede sklepan ja o noveni tiskovnein zako-mi. Miffiifeter Haero-danikov je v marsikaterein oziru bolj neznosen, kakor položaj slovan-skega prelrivalstva v Avstro - Ogrski ali v Neinčiji. A\ sirijski Slovani obsojajo na primer zatiranje Poljakov v Rusiji. Ti Slovani so torej v gotovem oziru Rusiji sovražni. Kako morejo potem sanjariti, ila jim 1k> Rusija nudila pomoć v njihovi uarodni borbi. A pri tem so merodajui še drugi momenti. Avstrijski Slovani so po pretežni vtH-ini katoliki, Rusija pu je pravoslavna. Da to dejstvo tuđi vpliva na odnosaje Rusije sptx*ijalno na-sproti avsirijskim «>lovan$kim narodom, je jasno. Soinišljoniki pokojnega Pobje-donosceva ne morejo simpatizirati s imiiteistom dr. Kraiuaivni ali s svo-bodomislečem dr. Masarvkom. Rusi so po većini antisemiti, temu nnsproti pa so voditelji avstrij-skih Slovanov kolikortoliko filosemi-ti ali vsaj nišo načelni nasprotniki Židov. ! Rusija je dežela reakcije, dočim so Slovani, ki se brigajo za slovansko gibanje, pripadniki liberalnih nazo-rov. Slovaiiski jeziki ne tvorijo posebno silne vezi med posamnimi slovanskimi ii a rodi. Spori, ki smo jih imeli ]>rlliko opa^ovati v zadnjem času, dokazuje-jo dovolj, da -e že dva slovanska naroda med sabo ne moreta sporazume-ti ter živeti v miru drug: i>olegr dru-črega. Poljak i na primer imajo neprestano sj>ore z Malorusi in Ceh i, Srbi necejo ničesar slikati o Bolgariji in o Bolgarih. Po teh izvajanjili, ki se sieer ne odlikujejo po posebni točnosti, priha-ja grof Sternben* do ieh-le zaključ-k o v: Iz }M>vedanega sledi, da ni prav nobenega vzroka, da bi se bilo treba bati pred neoslavizmom, ki de faeto niti ne obstoji. Neo&lovani so se po pretežni većini navzeli gerniaiiake kulture, torej so Nemoem kulturno docela blizu in zato tuđi ni prav nobenega vzroka, da bi se Nemei bali pred njinii. Razočarani v svojih nadah in v upanju, da jim pomaka v njihovih bojih za ^a rodno ođamosvojitev, bodo slovenski- narodi iskali svojo sreoo zgolj tam, kjer žive, in stremili bodo samo za tem, da postane njihova ožja domovina silna in ugledna. m Tako grof Sternberg. Ne more-mo videti &rofu Sternberfru v srce in obisti, zato tuđi ne moreino vedeti, kaksen je pravi namen njegovega gori citiranja članka. Ali je njegov članek izraz pravoga njegovega prepričanja, ali je proračun jen v to, da nameće Nemcem j>eska v oči in jih uspava! Oseba grofa Sternberga je tako zagonetna, da se lahko sklepa to in ono. Vzemimo pa, (!a odgovarjajo Sternbergova izvajanja njego ven\u osebneiim prepričanju, potem moramo reci, da slon i mnogo njegovih zaključkov na poi>olnoma napačnih premisah. Njegova izvajanja namreč kaž4i-jo, da mož neoslavizma niti v bistvu ne jK>zna, ker bi sicer ne proglasa 1 za glavna zaprcko neoslavizma to, kar ravno hočejo neoslavisti s svojim delovanjem odstraniti. Da so medse bojni spori med Slovani na dnevnem redu, to je res-nica. Toda ti spori ne morejo prepre-čiti novoslovanskcga gibanja, zakaj bistvo tega gibanja je baš v tem, da se ti sj>ori in prepiri, če tuđi jx> dol-gotrajnem in trudapolnem delu, enkrat za vselej spravijo s sveta. Da se pa tako velikansko, skoro bi rekli Sisifovo delo ne more izvesti v enem ali dveh let ih, je pač jasno, saj tuđi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Politično društvo za kolizejski okraj ima danes zvečer ob 8. sestanek na Vodovodni cesti v ffostilni Fortuna. Clani so vabljeni, da se zanesljivo polnoštevilno udeleže tega sestanka. Manifestne i jsk i shod za slovensko vseučilišČe v Izubijani se po sklepu i>ripravljalnega odl>ora a kad. fer. društva »Sava« in »Pro-sveta« dne 18. t. m. ne vrši. Povod k teinu sklepu je dal spremenjeni politični položaj in dejstvo, da tuđi du-najski vseučilišČni odsek ne priredi nobene^a shoda na Dunaju vsled ne-jasnosti položaja v parlamentarnem odseku. Stare stvari ponavljati na siiodu bi ne kazalo, razpravljati o se-danjem stanju našega vsenČiliščnega vprasanja bi j>a po nas vetu iz krogov naših državnozl>orskih poslaneev ne bilo primerno, ker je slov. vseučili-ska z«ideva ravno sedaj v takem sta- diju, da bi vsako prcdčasno iznaša-nje tftvari v javnost moglo le škodo-vati. Maalfeslacijftid »hod se vtled teca preloil na posnejsi čas. Dolžno&t pa nam je, da se zahvalimo cd. gg. državnim poslancem, p. n. klubu narodno-naprednih deželno-zbora^kih poslancev in dunajskemu vBeučiliSkemu otlseku za sodeiovanje in na^vete. Za akad. fer. društvo »Sava«: Milko Na^lie, predsednik. Za akad. fer. društvo »Prosveta«: V. HL Zalar. S sastanka slovenskih, hrvažklh in srbskih kulturnih društev. Na sobotnem in nedeljskem se-stauku jufiroslovan*ikih kulturnih društev je predsedoval dr. Fr. Ilešič kot sklicatelj in predsednik »Slovenske Matice«, zapisnikar pa je bil Matičin tajnik Milan Pugelj. Na se-stanku ^o referirali: v imenu »Zveze slovenskih pevskih društev« dr. Vladimir Ravnihar, v imenu »Društva slovenskih zdravnikov« dr. Demeter vitez illeiweis-Trj»teniski, v imenu društva »Pravnik« dr. Danilo Maja-ron, v imenu hrvaškega pravniškega društva dr. Oton Kučera, v imenu »Slov. plaiihira« Škavić, v imenu »Siov. Šolske Matice« dr. Si-hrei-ner, v" imenu »Društva sv. Jeronima« dr. Gruber, v imenu »Bratov hrvat-skegra zmaja« Kmil pl. Laszowski, v imenu »Matice Hrvatske« dr. A. Ba-zala, v imenu »Srbske književne zadruge dr. Jovan Skerlič, v imenu »Društva hrvatskih književnika dr. B. Livadić in v imenu »Matice srb-ske« pa prof. Jovanovič. Po temeljiti debati so se so^lasno sprejele te-le resolucije: Za&topniki jug-oslovan-skih kulturnih društev pozivajo i>o-slance, da se zavzemo za priznanje reciprocitete zagrebškega vseučili-šča, da pospešijo ustanovitev medicinskih fakultet v Zagrebu in Bel-prradu ter se krepko zavzemo tuđi za ustanovitev slovenskeg-a vseučilišča v Ljubljani in hrvaške tehnike v Zagrebu. Cim najpreje se naj ustanovi zvcza jugoslovanskih kulturnih društev, s čemer se bo prožila mož-nost, da se bodo zastopniki teh društev vsaj vsako leto enkrat sešli na skupno posvetovanje. Končno je bila sprejeta resolucija ]>roti brezbriž-nosti jugoslova-n.skih knji^otržcev in proti malomarnosti naročnikov na ]ei>osloyne liste. Xa predlogr dr. Jovana Skerliča se je sklenilo, da se priredi drugri sestanek ju^roslovanskih kulturu ili društev prihodu je leto v Belgradu ob priliki jubilejske slav-nosti Dos it i ja Obra do vica. Predavanje o Ameriki. Snoči je bilo v Mestnem domu velezanimivo predavanje. Predavat je o življenju v Ameriki s posebnim ozirom na prifieljene Slovane new-yorški odvetnik dr. Mirko Pecar. Dr. Pecar je rodom Slovenec, njegovi starši so bili Slovenci, on sam, rojeu v Mostaru v Hercegovini, je bil vzgo-jen v hrvaškem duhu. Prva tri leta pravnih naukov je absolviral na du-najskem vseučilišču, juridične studije pa je končal na vseučilišču v Chi-kagu, kjer je oheiiem jioložil tuđi ameriški odvetniški izpit. Predavanje je privabilo v Mestiii dom indno radoznalega občinstva vseh slojev, ki je z največjo jMizornostjo sledilo interesantnim izvajanjem govorui-kovim. Predavatelj je orisal razvoj ameriškega naroda, karakterizira 1 značaj pravih Amerieanov, očrtal na kratko državne ure}>olna verska svo-lioda, vsled česar se sektarstvo silno širi. To sektarstvo pa i>osj>ešujcjo zlasti tuđi duhovuiki vseh verskih veroizpovcdanj, ki ne stoje na visini modemega časa. Tuđi med Slovenci in Hrvati so slabi duhovuiki največ krivi, da tamkajšnji slovenski in hr-vaški živelj vidno propmla ali pa vsaj ne more tako napredovati, kakor hi lahko. Govornik je na to razpravljal o zamorskem vprašanju, ki je še v Ameriki vedno enako perece, ino stališi u ainerišk«1 države nasproti prvotnim umeriškini prebiva.lc«*in Indijancem. Da karakterizira značaj in mišljenje Indijancev, j<* navedel tule zgodim: K Indijancu je nekoč pri šel misijonar, ki mu je jel prijK)ve-dovati o Kristusu 1m>^tu, ki je priše! na svet, da trpi za grebe človeštva, a da so ga tišti, katerim je oznanjal božji nauk, križali, da je za ta greii treba delati j>okoro itd. Indijance* j«1 misijonarja mirno iKvslušal, ko jt* pa končal, mu je rekel: Bratcc, kaj m<-ne to briga, če ste vi belokožei križali svojega boga. Pokorite se sami za svoj greh. Ako hi priše 1 vaš bog k nam, hi se mu ne bilo ničesar prign-dilo in ini bi #a prav tako prijateljsko sprejeli, kakor snio sedaj tebi*. Prav obširno in zelo instruktivno je dr. Pecar govori 1 o trgovinskih in prometnih odnošajih. O tein |x>g]av-ju, kakor tuđi o onein delu njegove-ga predavanja, ki se nanasa na slo-vanske izseljenike, njihovo dejanje in nehanje, borno spregrovorili jutri. Predavanje je trajalo skoro jmldru-go uro, a vkljnh temu je občinstvo \^trajalo do konca. Ko je dr. Peč.jr končal svoja izvajanja, so mu navzn-či z živahnim ploskanjem izražali svoje priznanje. Rusjanov zrakoplovni vzlet. Vsled neprestano slabega vremena sta morala zrakoplovca Slovence Rusjan in Hrvat Merčep svoj zrakoplovni vzlet odgoditi na ugodnejši čas. Ker je med tem do£la vest, da LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Lahka mu ta pot ni bila, tem manj, ker je sedaj sam bil mnenja, da se je Olga sama zastrupila z na-menom, da bi padla krivda na Svet-lina. Ko je stopil pred Elviro, mu je ta z obraza čitala, kako vest ji pri-naža. Smrt? je vprašala s takim glasom, da je zagovornika pretreslo tato, da ni mogel vprasanja potrditi. Sodui dvor je sklenil priporočiti va&ega inoža v pomiloščenje — 9 proti treni glasom je potrdilo njegovo krivdo, a pomiloscen bo na kakih dvajset let. Dvajset let! je zavzdihnila Elvira. Dvajset let! To se pravi nedolž-nega človeka živega pokopati. Še ni vse izgubljeno, gospa, je dejal zagovornik. Odkrito vam pri-znam, zdaj sem tuđi jaz prepricanja, da Svetlin ni kriv in i^repričala me je Lizlka. Povedal je Elviri, kaj se je zgodilo koncem obravnave in kako veli-kanski vtisk je napravil Lizikin na-btop na vse, prav zaradi tega, ker je bil očitiio spontanski izbruh globo-kega prepričn nja. Delajte, irospa, je rekel Elviri. Napnite vse moči, iščite in iščite, morda se vam vendar posreći dobiti dokaze, da se .je Olga sama zastrupi-la. Posebno s»- mi zdi, da ve Valjav-ka več, kakor je povedala. Sumljivo je vsekako, da je Olga ravno Valjav-ko nalaže poklicala, da ji je povedala svojo dolžitev, dasi sicer s to žensko več let ni občevala. Kar je v mojih močeh, bom vse storil, da vam pomagani. Težko bo, težko, je rekla Elvira tiho. Ko sem prej na vas cakala, sem že mislila, da se ustrelim, če bi bil moj mož obsojen. A zdaj veni, da tega še ne smem s tori ti. Vsaj toliko časa moram še živeti, da ga resim. X. Odkar je bil Svetlin obsojen, ni imela stara Valjavka nobenega mir-nega trenotka več. Ogibala se je ljudi, govorila samo najpotrebnejše in se ćelo za gospodarstvo ni veČ briga-la. Edino, kar jo je zanimalo, je bilo to, če bo Svetlin pomiloscen. Valjavka se je dobro zavedala, da je njeno pričevanje provzročilo Svetlinovo obsodbo. O njegovi krivdi je bila prepričana do konca obravnave, dasi je bil njen sin dragačnega innenja. Imela je mirno vest, da je pri obravnavi vse po pravici povedala, kar so jo vprašali, a da ni ni česar tega povedala »česar je nišo vpra- šali, to se ji je zdelo polinoma pravilno. Toda njeno prepričan je je bilo omajaiio v trenotku. ko je Lizika v sodni dvorani, prevzeta od svojih ču-stv'v, zaklieala sodnikom v obraz, da je Svetlin nedolžen in eno delo in za nobeno ral>o vTeČ in slutila je, da dolgo ne bo mogla prenašati te svoje velike skrbi. Do Svetlinove obsodbe ni nikdar razmišljala, kaj utegne biti v zakle-njeni in zapečateni leseni škatlji, ki jo ji je pokojna Olga izročila v var-stvo. Dotlej je samo pazila, da je ostala škatlja spravljena v kleti in da bi je kdo ne izmaknil. Zdaj pa se ji je zazdelo, da utegne v tej škatlji biti dokaz, če je Svetlin nedolžen ali če je kriv in kolikor boH je o tem ugibala, toliko verjetnejše se ji je to zdelo, toliko hujše ji je to ležalo na duši. Neštetokrat je mislila, da si loma odpre škatljo in se prepriča, kaj da je v njej. A v takih trenotkih ee je vae-lej spomnila, kaj je Olgi prisegla in opustila je zopet svoj namen. Kako trdno je bil v njen spomhi zapisan jnvgovc^r, ki ga je imela / Olgo. Vsake besede se je spcMiiinjala in prisega, ki jo je takrat storila, je bila tako slovesna, da je ni hotela prelomiti, pa če bi ji bilo zagotovijeno večno pogubljenje. Čez tri leta, ii je Olga rekla, da mora izročeno škatljo nesti na schI-nijo. Cez tri leta! Valjavki se je zdelo, da je to ćela večnost in strah ji j«* pretresal ude, če si je rt kla, da morda niti ne učaka teh treh let. In zakaj sele čez tri leta? To vprašanje ji je krožilo neprestano po glavi in |K»rajalo većino znova strašno skrb, da si je Olgii vendarle tvarna končala življenje. A vsako tako razmišljanje in ugibanje se je končalo s trdniin skle pom: Ce je Svetlin tuđi nedolžen, prisege ne prelomim, saj sem prisegla pri sreči svojega sina. Notranjega miru pa ji ti sklepi nišo dali niti ji i>ovrnili zdravje. Teden dni po obravnavi >*o se te skrbi začele še večati. LizLka je namreč zopet prebivala v kampanji. Želela je sama oditi za nekaj časa iz Trsta i u oče je njeni želji rad ustregel, češ, da se prej posabi priaor, ki ga je Lirika provzročila pri obravnavi proti Svetlinu. (DOS« irtteii»iJL priđe v Belgrad znameniti ruski avi-atik Maslenjikov, eta Rusjan in Mer-6ep prišla na misel, da bi priredila istočasno z Maslenjikovim vzlet v Belgradu. Mereep se je zategadelj te dni napotil v Đelgrad, da se z bel-gradski mi krogi sporazumi glede zrakoplovnegra vzleta. Ako se pokajanja posrečijo, se bosta Rusjan in Mereep istočasno z ruskim zrako-plovcem producirala pred Belgrad-ćani. V tem slučaju se vsi trije vrne-jo v Zagreb, kjer bodo priredili neke vrste zrakoplovno tekmo. Ako bo vreme ves čas ugodno, ni izkljuceno, da bi se vsi trije zrakoplovci ne na-potili preko Ljubljane v Trst. Seve-da se bodo imenovani zrakoplovci ustavili v Ljubljani samo, ako se bo pokazalo zanimanje za njih letalne produkcije. Obravnava proti falsifikatorjn Vašiću. Obravnava proti Vladimirju Vašiću, ki je, kakor je znano, falsifici-rai takozvane Friedjungove dokumente, kateri dokumenti so bili podlaca zagrebškega »veleizdajniškega« in takozvauega Friedjungovega procesa na Dunaju, se prične v soboto, dne 17. deoembra. Obravnava bo tajna. Vašića bo zagovarjal odvetnik Vaso Jovanović. Vašie je obtožen veleizdaje. Za ta zločin je dolocena ka-zen pet do dvajset let težke ječe. Akad. fer. društvo »Sava« naznanja, da se vrsi seja odseka za izpremembo društveuejra kroja 21. t. m. ob 5. v sobi »Političnega društva za dvorski okraj« (Pred igriščem št. 3), društveni sestanek pa 28. t. ni. ob 9. zvečer v restavraciji Narodne-g-a doma. K sestanku so vabijeui vsi čliini in ggr. starejšiue. Razne stvari. * Pozor na stolčen cimet! Malo-ruski list »Dilo« poroea: Carigrajski zdravsteni svet svari pred nakupova-njem stolčenegra cimeta in navaja sledeče vzroke: Vsak pobožni Perzi-jec hrepeni po tem, da bi bil po smrti pokopan na pokopališeu v Kerbelu ali v Xadžetu, ki sta sveta kraja za tište Perzijce, ki pripadajo k sekti ši-jitov. Ker pa ta kraja ležita na drugi strani perzijskeg-a zatoka, žalujoči so-rodniki truplo umrlega, da bi se delj časa nepokvarjeno ohranilo, denejo v svinčeno krsto, posipljejo ga s stcl-čeuim cimetom, ki dolgo časa mrtvo truplo ohranja ter tako hitro ne strohni. Na ta način pripravljeno truplo odpeljejo v Xedžet ali v Ker-bel, kjer je vzamejo iz krste, umijejo in sele potem po perzijski šegi po-kopljejo. Stolčen cimet s teh trupel potem kupu je jo razni trgovci, zlasti Židje iz Bagdada ter ga posiljajo v Evropo. * Spanje pravičnoga. Dobro na-ravo mora imeti vsekako nek kočijaž iz vzhodne Prusije. Peljal je s svo-jimi sanmi dva gospoda iz Allenstei-na v Redigkein. Na potu doinov, -izpil je nekaj kozarcev preveč — je zaspal. Konji pa so našli sami pot do glavne ceste, tam pa so si preraislili. S sanmi so krenili na polje in zape-Ijali potem na železniško progo. Tam so prevrnili sani — a kočijaž je spal naprej. Zamotal se je pri padcu v žicah. Enega konja, ki je stal na tiru, je povozil vlak, drugi konj pa se je splasil in zdirjal s sanmi čez polje. Kočijaž je zletel iz sani v sneg in spal naprej. Konj je našel potem na-zaj v hlev, gospodar pa je dal pre-Lskati vso okolico po drugem konju in kočijažu. Našli so ubitega konja in še vedno siadko spečega kočijaza, ki ni vedel ničesar o ćeli nesreći. Ce bi ostali konj ne bi našel doniov, bi bil kočijaž brez dvoma v občutnem zim-skem mrazu na polju zmrznil. * Mesto norcev na Kitajskem. V Nankingu je posebno predmestje, ne-snažno, mrko in tiho, to je mesto norcev. V središču mesta stoji pagoda Kuan - Yin, v kateri se valjajo po tleh nesrečni bebe i, za katere skrbi socuten l>onc, t. j. budistovski duhovnik. Z brezizraznimi očmi* strme ti nesrečniki na velikanski kip Kuan-Yina, ki stoji v ozadju pa gode in če-gar 16 rok grabi v vsemirje. Duhovnik, ki je strežnik teh nesrečnih, drži t roki zrcalo in knjigo. K vsakemu teh umobolnih »topi duhovnik in mu pomoli pod nos zrcalo, da ae pogleda, pri tem mu stapove z osornim glasom, da se mora pokoriti in da mora mirovati, obenem iztrga iz knjige list in mu ga da kot ainulet, ki pa je zaeno zatrdilo, da bo bolnik okreval. Teden dni ostanejo umobolni v pagodi, potem pa morajo nazaj v svoje stanovanje v inestu norcev, kjer jih nad^o-ruje drug bone in jih skuša ozdraviti s prigovarjanjeni, dobrimi sveti in če treba tuđi izgrda. Mnogokrat se doseže jo ćelo uspehi, ki so pa seveda le navidezni, ker nišo vsi prebivalci mesta norcev res umobolni in jih ozdravi sugestija. New-York ni amerikansko mesto. New-York je največjo mesto novega sveta. Ljudsko štetje v aprilu je dognalo, da je v New-Yorku 3V4 milijo-na prebivalcev. Od teh je V* inilijona Neincev, ravno toliko Ircev, polovica je Italijanov, toliko tuđi ruskih in poljskih Židov. Rusi, Poljaki, Cehi, Slovaki, Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari pa tvori jo tuđi kolonijo, ki šteje l/4 mi li iona duš. K tem pripa-dajo še Grki, Turki, Kitajci, Španci, Portugizi in Škandinavei; ćelo za-morcev je 100.000. Neka učiteljica v prvem razredu je imela 30 učencev, ki so govorili 24 jezikov. 17 med vseh prebivalcev je torej tri milijone tuj-cev. Na vsakih devet oseb pridejo le trije Amerikanci. Trgovci so po ve-čini Zidi, pivovarji Irci, mesarji Nemci, trgovci s sadjem, brivci in čist ilei čevljev so Italijani, pralci pe-rila so Kitajci, krojači so Fraucozi. Nevvjorski Amerikanec je torej po-pulnoma odvisen od tujeev in potem se še hvali ,da je New-York »največje amerikansko mesto. Župnik in kuharica pred sodiščem radi umora tete — Slovenke. ii. Obsojeni Šime Kovače vic je bil odpravljen v >ečo v Koper. Tu je pre-sedel že 5 let. Kakor pri obravnavi, tako je tuđi v ječi ruolčal, ker sta mu župnik To maše vic in Antonijeta Oštrić obljubila, da bosta skrbela za njegovo ženo in otroke. In res je župnik Tomašević sprva dajal Kovačevićevi ženi pK> 400, ix> 50 in po 20 K, in sicer vse to od denarja, ki ga je podedoval po umorjeni teti Ani Bančigaj. Tuđi Antonijeta je sprva dajala Kovače-vićki j>o par kron. To je trajalo nekaj časa, potem pa sta župnik in njegova ljubica prenehala s podpo-rami. O tem je sporočila Kovačeviću v ječo žena in Kovačević je pisal župniku opetovano pisma, v katerih ga je za klin jal, naj ne pozabi svoje obljube. Toda župnik je ostal grluh in se ni več brig-al za Kovačevićeva pisma. To je Kovacevića tako ujezilo, da je sklenii vse priznati. Mesec.i avgiista teg-a leta je na-prosil ravnatelja kaznilnice, naj ga vzame na zapisnik, ker ima nekaj važneg*a razodeti. Njegovi prošnji so ugodili. V zapisniku je priznal, da sta pra župnik Tomašević in Antonijeta Oštrić nagovorila, da izvrši umor. Za njegovo dejanje sta mu obećala podporo in denar. Sprva se Kovačević ni dal pre-provoriti, brezuspešne so bile vse obljube s strani župnika in Antonijete. Nekoe pa je Antonijeta Kovacevića povabila v svojo sobo. Tu .ga je jela gostiti z rujnim vincem, dokler ga ni do dobra npi-janila. Nato se je vlegla na posteljo ter pozvala Kovacevića, naj jo spolno rabi. Kovačević se seveda ni mo-gel upreti skušnjavi, podlegel je ter postal na to slepo orodje V rokah An-tonijetinih. Umor je izvršil še istega dne. . Da bi razjaril starko, ki je bila zelo štedljiva, si je knpil ribe in jih jel peci. . Starica ga je jela oštevmti. Dm jo razjari se bolj, je šel v župnikbvo klet ter si prinesel vrč najboljšega vina. Starica me j© M^đa lft» *■»-ljntila ter §e j© jeta • Kav«*eri*em prepirati V tem piepiro je vic zgrabil poleno, na katerem je bila na vrvi pritrjena železna krogla, ter je udaril Ano Rančigaj po glavi. Ker je le - ta hotela zgrabiti na mizi ležeč nož, je Kovačević skoči 1 k nji, jo vrgel na tla ter jo tolkel s polenom in železno kroglo, dokler ni iz- dihnila. Nato. je zaprl hišo ter šel k An-tonijeti Aštrić, rekoć ji: »Gorje mi, izgubljen sem!« Antonijeta mu je odgovorila: »Ne boj se, vse bo plaćala moja stara, jaz pa imam 40 vpliv-•nih prijateljev v Zadru.« Nato sta se oba vrnila v hišo, kjer je bila ubita Ana Rančigaj, ter sta uredila vse tako, kakor da bi bila starka padla § stola in se sama ubila. Tistega dne se je župnik nalasč odstranil iz Polešnika. Ko se je vra-čal, mu je šel nasproti Kovačević. Prvo njegovo vprasanje je bilo: »Ali si jot« — Kovačević mu ua to vpra-šanje ni dal odgovora. Župnik je vsled tega mislil, da Kovačević ni izvršil zločina, zato ga je jel psovati. Ko pa sta prišla pred župnišče, je opazil zastrta okna, ter takoj vedel, da je delo izvršeno. Tomašević ni šel v župnišče, marveč je takoj pozval orožnike, računajoč s tem, da je bil zločin izveden tako spretno, da mu nihče ne bo mogel priti na sled. In prišli so orožniki ter takoj spoznali, da je bil na starki izvršen zločin. Kmalu nato so zaprli župnika Tomaševića, njegovo ljubico Antoni-jeto Oštrićevo in cerkovnika Kovacevića. Vse te dogod"ke je natanko na-vedel Kovačević. Toda ta izpovcd bi še ne bila zadostovala za obnovitev procesa, ako bi mož ne navedel še drugih okolnosti. Na zapisnik je namreč dal tuđi še to - le: Da sta župnik Tomašević in Antonijeta meseca januarja 1904. in 1905. poslala v Zader po neko ba-bieo, ki je skrivoma ponoči prišla v Polešnik ter odpravila Antonijeti plod grešnega razmerja z župnikom. V dokaz, da se ne laže, je Kovačević natančno označii mesto na dvorišču, kjer sta bili otročji trupli pokopani. Sodna komisija je nato pieiskala dvorišče v župnišču v Polešniku ter res našla na označenem mestu 20 do 30 cm pod zemljo otročje kosti. Te koščice je sodišče poslalo medicinski fakulteti na Dunaj, ki je dognala, da so kosti deteta v dobi fimesečne no-sečnosti. Na podlagi tepra je bilo obnovljeno kazensko postopanje proti župniku Tomaševiću in Antonijeti Oštri-ćevi ter razveljavljena sodba z dne 19. februar ja 1906. Ker je Antonijeta Oštrićeva že prestala dva*mesečno ječo, ne more biti obsojena na smrt, ker se smrtna kazen ne srne pooštriti. Zato predla-£a državni pravdnik zanjo dosmrtno ječo. — Župnik Fran Tomašević pa je bil pri prvi obravnavi oproščen, zato predlaga državno pravdništvo glede njega smrt na vešalih. Kakor smo že omeuili, je na obra vnavo povabljenih 118 prič, da bo torej obravnava trajala okrog" 14 dni. (Dalje prihođnjič.) IaiaJaMj lm odiravorni urednik: Saato PmitoAleiiiiek. Lotcrijske številke. DTignjene ▼ sredo, 14 decembra 1910 Brat: 38, 4, 33, 17, 30. ZHn* otne w Budimpešti. Dne 14. decembra 19ia TtPMlll. Pitniat jul april 1911 . . za 50 kg 1C*96 » » oktober 1911. . za 50 kg 10*74 Ri za april 1911 .... za 50 kg 778 Koraxa sa na} 1011 ... za 50 kg 562 Ovts za april 1911 ... za 50 kg 835 Efektiv. 5 vin. ceneie. Borina porodila. Duaj, 15. decembra. Včerajšna borza je bila zppel v prav slabem raspoloženja. Zlasti je skušala lokalna epeknlacija realizirati mnogo vimđmmU Rmte ptioie T«Hale na »roiji Tiimi. Od &&ri% je tendirala d#* ▼ixa Leadon slabejše. »Krciitu budu w Ljobljaniv UraM kani imrnt** fetnt 14. feetatra !•!«. 4% najeva renta .... 9360 9380 4-2«/. *ebna reata .... 97 50 97 70 4«/c avitr. kraoska renta . . 93 70 93 70 4#/f ogr. . . 9195 9215 4% kranjtko delelno pcMoJflo 96— 97 — 4«/« k.o. češke dež. banke . 94'— 96 - Sredie U 1. 1860 ', ... 22650 23250 h n H1864..... 326— 332- M tfske...... 159 — ' 165 — M zeaeljske I. izdaje . 30125 307 25 11. „ . 29125 297 25 M ognke hlpotečne . . 267 50 263 50 N dua. komunalne . . 535 50 545 50 M avitr. kreditne . . . 53750 547*50 „ ljubljanske .... 95- 101 — n ivitr.rdce. kriU . , 89 25 1 93 25 m Ofr.......6075! 6175 „ biifltka..... 42 50; 46 50 „ tnrike...... 257 25 260 25 Ljubljanske kreditne banke . 466 — 470*— Avitr. kredltnega zavoda . . 669 25 670 25 Dunajske bančne družbe . . 555 — 556 Južne železnice..... 117-50 118 50 Državne ždeznlce .... 749 50 i 750 50 Alplne-Montan..... 767 75 768 75 Ceftke sladkorne družbe . . 247 60 ; 248 70 Zivnottenske banke.... 279 — 280 — Celdnl........ 11*37 ' 1139 Marke........ 117 57- 117 77* Pranld........ 95 15 9522* Ure......... 94 90 9510 Rublji......... 253 75. 254 50 Anton Šare IMau, ielnftinira alka jt. 5. a npli Inflm ilia (nsmti glnM nili) pile ftiante vezenino najcenejši naknp 18^ oprem za neveste. Hotarskeoa kandila sprejme 279 notar )(udovernik v Ijubljani. niiclnska liranilnlta v Drnlšn ¥ Dalmad|l tprejema hranilne vloge od K 2-— do K 1OO.OOO-— proti 5°0 obrestovanjuy ter povrača zneske do K 5.000— brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla- čevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825 Xa Taraost Mraailmlli vIm Im n\ih okr*. stOTanfe lasćl oMfiui Drali. (fhiki katekizem^ sa Ijiblja&sko obSasko volitev po Botcm občtasken ia yo-I filsm reda. hjfflD i pm nm i nHat C«Ma SO vlnarftt«. Komisijska zaloiba /farodne knjigarne Uaojam si vljudno opozoriti, da scm prcvscl 9 Kavu zastmmro .pik tene' ftW zavaranUUt. najcenejii zavod na kontinentu« i- Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno laV"" vsakovrstna posolila in kredite kakor : trgovske, starboe, hipotekarne, uradniške in menifcfid kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadsir. BOŽIČNA DARILA! :i Predno si nakupite božičnih daril 1! blagovolite si ogledati še moje izložbe in presođite cene ! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odlomili se bodete : takcj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki : h. suttner, mm Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejŠih precizijskih ur (s izpričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v »vici x varstveno znamko „I KO". Na}većja zaloga ur, zlatnine in srebmine, imrelov ter briljantnih nakitov itd.9 istotako ogromna Ubira kina-srebrnega blaga, kakor nastavkov, fedilnega orodja itd., vse v naimodernej&em sloga. Postrežba strogo solidna. Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. Telefon 273. Brzojavni naslov: „H. Suttner44. :: Cenlk zas£«»M&4 4 mm po «**«:» £:■&<£» y»k-*»*»**«* :: Junlo-te Inb i Liijair r#§lstr+vaaa imdrvfa * fjjaalM |aiitif Bntt mtMi: fataHmn ina 9.7. uunii itane nne. SprcicM vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga •• **•*/»; rcntnl davek plaĆuje zadruga sama. — Sprejeaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. ~ Dlje atstjilt na nairtziićnejie načine. — lavmotaii Uf liHffm g zamenja tu] denar, prodaja vsakovratne viednostne papirjc, srećke itd. Nakazila v Ameriku. — Etktaptin trgovske menice. — PrettrNje vnovčenje menic, nakaznic, dokurnentov itd. na vta tu- in inozemska tržiSČa. — Iziaja nakaznice. Vsa pojasnila se dohe bodisi nstmeno ili pismeno f udrnžni pisarni. 10 Mm w nal la imllie bi 9. to 12.. pipiidie o( 3. ii9 5. Ustanovljena lota 1SS2. 23 Kmetska posoiilsica liobljanske okolice r«§tstrovanft %mđrm%a g ■•oai«|«no utsio v bshiem uirihen Iobi ¥ Ljabllmnl u Dunajslri cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SSf 116.1 21-11 upravnoga premoženja................K 2Cy775.510-99 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 liro« wi«k«f« otfaltka rotitnoga 4avka, katoroga placujo aoaojllfftloa •aaa sa vlosnlk«. 8pra]«Dta tail vl»f • mm ttkoil raftoa ▼ i¥«l m čekOToioi pro-■t«t#M la |lk •brMtaJe #d dne vloge do dne dvigm. Stanje hranilnlh viog nad...............K 2 0,000.000 Poaojttjo nm aoaililooa po ll 4* c * t^/o na amortlsaoljo ali aa> po SV,/0 liro« aoioptlsaoljo | na aionlco po 6 . Posojilnica iprejema tud! ?Mk drugi ftićrt glede amortizovanja dolga. U B A DNE DHB: vsak dan od 8.—1Ž. in od 3.-4. Isven nedelf In praxnlko¥. TelelO« ftt. itS. Toštnm kranllnlce račun si. 828.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljiuii. Stritarjeva ulioa štev. 2. Sprejema vloge na ka|iiice in na lokoti rainn tor Jih obrestn|o Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450*000*— od dne vloge po 4l/i% *i»to. — Kupnje in prodaja «rodaostno Oj~- e f a~ r i Ti.«c _________ papirje vseh vrst po dnevnih knnih._________ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Solžnost vsakega. Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI". Podpirajmo torej domač slovaDski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpoloiti v najširsem obsegu. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rezervni fonoJ K 4SvmS.7O7«^ jamčljo sa oopolno vornost. Dfffltffl VII1I1III!44 ima posebno ugodne in prikladne BffHlffl TI1DIISM je rcs »lOT.nsk* zavarovalnica z vse-DlIllllU M»LHVIJI1 načine za zavarovanje življenja. DUUJUI fftjUlVIJil skozi slovansko - narodno upravo. Bflfllfff fllinilH11 razpoiaga z najcenejšimi ceniki za Bflfilrff VI H III IHH pnotno pod pira narodna društva, DUIIAII ftJLMVlJII preskrbljenje za starost, za slučaj MlllAII »fMJlVIJH organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodelnim namenom. Banka junu11 if^:zmves £lsti **"*svo- Banka JUVMA" s^5J^2S^o£k Vsa popila dajp im mlie puralii zastn boAe Mir v LjiiaDi. 4 a pio* | • •■ ti .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica *tew. 9. .-. Največji, najvaroejii slovenski deoanti zavod. Danarni promet do SI. rf*o*mbra 19Of9 nm4 **9 mlMJ^itow kron. Obstojefilli vlog nad 38 mllijonov kron. *m***l MmHlmf »#4 1 f^lUJanj kron. Za vtrnost vloicncgm denarja jamci zraven rezervnoga zaklado še mestna občina ljubljanska z vsem promo2en|on» In z veo SVOJO moAjO. lxaubO Tloženega denarja je nemogo6a9 ker je po pravi Uh te hranilnice, potrjenih po c. kr. dcfelgj vlmdi, isključeno veaka epekulaolja s Tlo^iim denarjepi Vloge se sprejemajo vsak dan w se obrestujejo po 4V4% brex odbitka; nerrd^jene obrestf se pripisujejo r^k^t pol k*a b l^vitalu- Sp/RJ?!?! ^loine knjižice drugih denarnih lavodov kot gotov Posojil* na semljišča po 5f/e obrati in proti amortiiaciji po najmanj */«% »« ^to. Daje po-^jjp i>f menice in vrednostne papirje Za ^arčevanje ima vpeljaiie litoc dfM^f hronilpllio, ¥ podpiraoje »k>?enskih trgovcev m obrtnikom pa krodHno drvMvo. 4