Leto LXXIL, Št. 21
Cena Din
tsnaja  vsak dan popoldne isvsemei oedelje in vrst * utrt 2. do 100 vrel i Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Dtn 8, večji vrsta did 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inosemstvo Din
petlt Narode
DBEDNUTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, KnmfIJeva «Jkm štev. 6 Telefon: 31-22. 31-». »-K 81-35 ta 81-86
PodruSnlce: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, LJuDljanska cesta, telefon St. 26 — CKLJR, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5.   —   Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351
V pričakovan]« Francove zmage v Španiji:
Naraščajoča napetost
ed Rimoiti in Parizom
Rim proglaša vsako akcijo v korist španskih novih komplikacij in skuša odvrniti Francijo od vojne — Mrzlična posvetovanja v Parizu
za napad na Italijo — London se boji vsakega poseganja v razvoj španske državljanske
Rim. 26. jan. e. »Giornale d' Italia« objavlja uvodnik, posvečen zmagoviti vojni akciji generala Franca, v katerem poudarja, da se general Franco po zmagoviti vojni akciji ne bo ustavil v Barceloni, temveč bo očistil vse ozemlje Katalonije prav do francoske meje.
Glede na grožnje Francije, da bo zasedla španski Maroko in pa Minorco, odgovarja »Giornale d' Italia«:
Če bi se francoski nameni v tem smislu uresničili, potem bi to pome* nilo:
1. agresivno in neizzvano akcijo Francije na Španskem ozemlju;
2. neposredno in odkrito intervencijo Francije v španski državljanski vojni, napram čemur Italija   ne   bi mogla
ostati ravnodušna;
3. novo poslabšanje obstoječega stanja v Sredozemskem morju, ki ga sredozemske države, v prvi vrsti Italija, ne bi mogle molče sprejeti.
List zaključuje, da pripadajo zmage generala Franca zgodovini Evrope in da so obenem priča vere in junaštva španskih nacionalistov. Reakcija v inozemstvu pomeni politiko agresivnosti proti Italiji.
Službena »Informazione Diplomati-ca« piše, da bo nadaljnja intervencija Sovjetske Rusije in Francije v Španski vojni prisilila Italijo, da si vzame svobodo akcije v pogledu Španije. Francoska bojazen, da se bodo pojavili italijanski dobrovoljci na Pirenejih, je pretirana.
Ibllkanske obrambne postojanke. V sever-noeahodnem odseku so nacionalisti prodrli pet milj. Navarske se pripravljajo za oble
Kaj bo storila Francija ?
Neprestana posvetovanja v Parizu — SnoSl se je sestal vrhovni vojni svet
Pariz, 26. jan. e. Sef francoskega generalnega štaba general Gamelin je z ozirom na resnost položaja v Španiji definitivno opustil nameravano inspekcijsko potovanje po severni Afriki. Kakor se doznava, dobiva general Gamelin stalno poročila o razvoju položaja na španskem bojišču, da lahko takoj ukrene vse, kar bo smatral za potrebno.
Posvet francoskega vrhovnega vojaškega sveta
Pariz, 26. jan. AA. Havas: Stalni odbor za narodno obrambo je imel včeraj popoldne sejo v vojnem ministrstvu pod predsedstvom Daladiera. Seje so se udeležili tudi mornariški in letalski minister, načelnik generalnega štaba general Gamelin, načelnik letalskega poveljstva general Vuillemin in načelnik pomorskega poveljstva admiral Darlan. Po seji je imel Daladier daljši razgovor z letalskim ministrom.
Napovedi „Tempsa"
Pariz, 26. jan b. Veliko pozornost v vseh diplomatskih krogih je zbudil uvodnik pol-uradnega »Tempsa« o španski državljanski
vojni. Pariški oficiozni organ svari najprej pred sleherno prenagljenostjo in poudarja, da hoče Francija brezpogojno ostati zvesta politiki nevmešavan ja v španske zadeve. Nato list nadaljuje:
»Toda nevmešavanje v španske zadeve ne pomeni nezanimanja za francoske interese. Ti interesi zahtevajo, da ostane Španija Špancem, pa naj bo njih vladavina kakršnakoli. Ako bi se torej dogodilo, da bi v primeru nacionalistične zmage v nasprotju z zagotovili generala Franca ostale še nadalje tuje pozicije v Španiji, bi morala Francija nujno poskrbeti sa kompenzacije. Kakor znano je več možnosti, ki prihajajo v poštev za zasedbo.«
V teh »Tempsovih« namigavanjih, ki jih navajajo vsi večji listi, vidijo komentarji grožnjo z zasedbo španskega Maroka. Zato je razumljivo, ako je »Tempsov« uvodnik vzbudil splošno pozornost, ker nakazuje možnost novih zapletljajev v španskem vprašanju.
Predčasni vpoklic rekrutov v Franciji
Pariz, 26. jan. e. V službenem listu je bil snoči objavljen ukaz, na pojdl&gi katerega morajo mladeniči rojstnega letnika 1918 nastopiti svoj kederski rok že v aprilu namesto v novembru, kakor je bilo prvotno določeno.
Pritisk Londona na francosko vlado
London skuša za vsako ceno preprečiti, da bi Francija intervenirala in jo bo najbrže postavil s priznanjem generala Franca prod izvršeno dejstvo
London, 26. jan. e. V zadnjih dneh je opažati v Londonu precejšnjo ner-voznost glede stališča Francije v španskem vprašanju. Namera Francije, da vojaško zasede nekatera španska ozemlja kot varstvo, je napravila v Londonu slab vtis, ker smatrajo, da bi imel tak ukrep lahko nedogledne posledice Na drugi strani pa povzroča znatno zaskrbljenost ialijanska mobilizacija, ker stvarno ni znano, v kakšne svrhe Italija mobilizira. Včeraj je bilo po uradnem poročilu vpoklicanih v Italiji pod orožje 60.000 rezervistov. Obstoji namreč bojazen, da bo Italija takoj, ko bo rešeno špansko vprašanje, stavila druge zahteve in zahtevala takojšnjo rešitev. Zaradi tega je trajala včerajšnja seja ministrskega sveta pol-
ne tri ure, dočim običajno traja ob sredah le eno aro.
Padec Barcelone pričakujejo v Londonu vsak čas. Angleška vlada se stal« no pogaja s francosko vlado in izvaja na njo precejšen pritisk. V Londona mislijo, da Chamberlain v nobenem primeru ne bo dopustil, da se Francija angažira v Španskem vprašanju. Francoska intervencija po mnenja angleških vladnih krogov ne bi rešila republikanske vlade v Španiji, temveč bi samo izzvala največje nerede v sami Španiji in bi tudi poostrila odnosa je v Evropi. Pričakujejo, da bo. takoj po padcu Barcelone angleška vlada službeno proglasila vlado generala Franca kot zakonito in ji bo priznal« pravico vojujoče se stranke, Česar doslej ni storila.
General Franco se pripravlja na obleganje Barcelone
Hotel bi se izogniti preveHfcenm raadefaafa mesta, Id na] postane njegova
Bilbao, 26. jan. A A. Nacionalisti so vče-mj zavzelo mesto K a raso, važno središče bombažne industrije. Nacionalistični oddelki obkoljujejo Barcelono. Čete generala legne so zavzele Cornello. San J us to in Es-plihsss ter visoko goro Pedmles, odkoder obvladujejo predmestji San Selvasio in Salio Miseroa. Navarskc brigade obvladujejo vrh Tibidao. Republik*n*kHn četam v Barceloni je ostala edina svobodna cesta v Se-in Isherdo, Letališče pri Llobregatu
je postalo izhodišče nacionalističnih dov. Nacionalistična letala so preletela Barcelono in metala letake, v katerih zahtevajo, naj se katalonska prestolnica takoj vda. Tovorni avtomobili s »vašem sa barcelonsko prebivalstvo so pripravljeni, da pojdejo takoj za četami v mesto.
Uridm, 26. jen. AA. Reuter. Zavret je Barcelone po nacionalističnih četah ss bo izvršilo hkratu s vseh sirarn. Ni
ganje mesta. Te četa so že pustile za se- j celone.
boj kraj Ruby ob vznožju barcelonskih vrhov. Maroške čete so popolni gospodarji mostov čez reko Llobregat južno od Bar-
Barcelona se obupno brani
ei si morajo krvavo priboriti vsako ped — Obkofitev mesta se nadaljnje — Barce-se bo držala ie par dni
London, 26. jan. AA. Reuter. Po poročilih republikanske agencije so snoči sporočili po barcelonskem radiu, da je prebivalstvo Barcelone pripravljeno braniti ulico za ulico in hišo za hišo. Poročilo pravi dalje, da Barcelone ne bo tako lahko osvojiti, ker so republikanci pripravljeni vsi do zadnjega braniti mesto.
Davi je barcelonska radijska postaja objavila uradno poročilo, v katerem pravi: Na katalonski fronti sovražnik že zmerom srdito napada v raznih odsekih te fronte. Bitka se ogorčeno nadaljuje, posebno pri Manresi in Corderi. Republikanci se junaško bore in ogorčeno upirajo. Na drugih frontah nič novega. Sovražna letala neprestano bombardirajo prebivalstvo Katalonije, Napadi terjajo številne žrtve.
Porbanca, 26. jan. AA. Havas. Francoski poslanik Jules Henry v Barceloni se je snoči ob 23.10 izkrcal v Port Vangu. Pripeljal se je z neko francosko torpedovko. Z njim je prišlo tudi mnogo francoskih beguncev.
Umik republikancev
Saint Jean de Luz, 26. jan. AA. Reuter. Po poročilih iz nacionalističnega vira, ki so jih semkaj dobili smoči, so se po zavzetju Solsone začele umikati vse republikanske čete na vrhovih in v snežnih predelih Gornjih Pirenejev okoli Sea de Ogrel. V barcelonskem odseku oblegajo čete generala Jague Barcelono in pričakujejo navarske oddelke, ki maršira jo od Man rese po dolini reke Llobregat čez Ta raso. Zdi se. da
je Francova taktika ista, kakor pri Bilbau; pričakuje namreč popolno obkolitev Barcelone, potem šele bo mesto naskočil, da se tako ogne pouličnim bojem.
Zadnji vlak iz Barcelone
Perpignan, 26. jan. AA. Reuter. Poslednji vlak, ki je še mogel odpeljati iz Barcelone proti francoski meji, je prispel davi v Port Boux. Z njim se je pripeljalo okoli 200 žensk in otrok. Vsi so bili izčrpani in sestradani. Še neki drugi vlak je skušal odpeljati iz Barcelone, toda letalsko bombardiranje ga je prisililo, da se je vrnil z vsemi begunci, ki so strahovito sestradani čez dan so neprestano letela nad mestom nacionalistična letala. Na mejo se je pripeljalo okoli 500 ameriških in kanadskih prostovoljcev, ki jih bodo poslali v njihovo domovino. Nekega tujega dopisnika so pridržali v Figueri, češ da ima pri sebi prepovedane fotografske posnetke. V Figueri je že uvedena cenzura. Tuji dopisniki se neprestano zgrinjajo z vseh delov fronte.
Mehika bo sprejela Španske begunce
Mežico, 26. jan. AA. DNB. Predsednik Cardenas je izjavil, da je mehiška vlada pripravljena naseliti 1400 bivših republikanskih miličnikov iz Španije, ker misli, da njihova navzočnost ne bo pomenila nobene nevarnosti za javni mir ta red.
t&eCa mesta v ra%vatinah
Huda potresna katastrofa v Ameriki — Naihuie je prizadeta republika čile
Santiago de Gnile, 26. jan. e. Republiko Cile je včeraj zadela huda potresna katastrofa. Conception, tretje največje mesto republike Cile, je bilo po potresu najhujše prizadeto. Središče mesta, ki šteje nad 80.000 duš je popolnoma uničeno. Oblasti so se obrnile brzojavno na vlado za nujno pomoč ter zahtevale v prvi vrsti zdravila, ovoje in živila. Položaj v mestu je strašen. Število mrtvih še ni znana Hudo so bul prizadeti tudi kraji v južnem in srednjem delu države, kjer je položaj zelo resen. Potres je divjal v šestih provincah na rjodročju, ki je široko 4 milje in dolgo 100 milj ter se razteza ob obali Tihega morja. Na tem ozemlju živi nad milijon ljudi. Oblasti so poslale na pomoč letala, posebne pomožne vlake in avtomobile. Prvo pomoč prizadetim krajem so prinesla letala. Cela vrsta manjših mest in krajev je razdejana in porušena. Mesto Conception je tudi zelo Izpelo zaradi požarov, ki so izbruhnili v raznih delih in se še vedno širijo. V mestu Talcajuana, južno od Santi aga, je proglašeno obsedno stanje, ker je cela črta mesta v razvalinah in obstoja nevarnost nemirov. Potres je zelo opusto-šU tudi pristanišče. Nad mestom so se kmalu pojavila vojaška letala, ki so prinesla sanitetni material in druge potrebščine. Kmalu po nesreči je dospel na po-zorišče katastrofe tudi predsednik republike Agire Fereta s posebnim vlakom« s
katerim se je pripeljalo tudi 40 zdravnikov in 70 usmiljenk.
V Valparaisu je prebivalstvo v paničnem strahu pričelo bežati, ko je videlo, da se je začel majati in nagibati stolp katedrale. V mestu je popokalo na tisoče šip v izložbenih oknih. Po zadnjih poročilih, ki so jih oddajali s pa mikov, se je v mestu zrušilo več poslopij.
V Talcajuanu so jetniki pobegnili iz zaporov. Pazniki so streljali in ustrelili na begu 10 kaznencev. Ministrstvo notranjih del poroča, da je mestece San Carlos, ki šteje 9.000 duš, in se nahaja 330 milj južno od Santiaga, popolnoma porušeno.
Vei tisoč mrtvih
Santiago, 26. jan. AA. Havas. Po najnovejših poročilih je potres povzročil pravo katastrofo v Chilanu in Concepcionu. Uradno poročilo pravi, da je v Concepcionu tisoč mrtvih, večina ostalega prebivalstva je pa laže ali nevarno ranjena. Skoro pol mesta je razdejanega ali pa poškodovanega. V Lotti je ubitih 15 ljudi, 50 jih je pa ranjenih. V Tulcajuanu je 14 mrtvih in okoli 100 ranjenih. Po poročilih, ki so jih prinesla letala, poslana na kraj nesreče, je mesto Chilan popolnoma razdejano. Število žrtev je Še neznano, sodijo pa, da do-več tisoč.
Razkrita teroristična organizacija ramuarire železne garde
Bukarešta, 26. jen. AA. (Rador). V neki I0M v predmestju Bukarešta je 7. t. m. nastala eksplozija, ki je ubila nekega bivšega člana Zatezna garde. Preiskava je ugotovila, da Je poročnik Nikolaj Dimitrescu, ki je bil v službi v vojaškem kemičnem zavodu, dal na razpolago potrebni material za tehnično akcijo terorističnih legkmar-Jev, akcijo je pa izvršilo nekaj bivših laki se smatrajo sa šefe lega biv-
šega gibanja Omenjeni poročnik se po eksploziji ni vrnil v službo in tudi ni prišel na svoje stanovanje. 24. t. m. so ga pa aretirali v delavnici, kjer je s pomočjo 22 svojih pajdašev izdeloval peklenske stroje, tako silne, da bi mogli v območju 100 m pod pritiskom 20 atmosfer povzročiti katastrofalne požare. Ti peklenski stroji so Imali zmes petroleja in bencina in jih je bilo moči nositi Ha hrbtu. V zvezi s to
afero so aretirali 21 sokrivcev, ki so Vet priznali, da so sodelovali pri tej teroristični akciji Železne garde. Poročnik Dimitre-scu je izja\'il. da je nameraval zanetiti požar v glavnem poštnem poslopju in električni centrali ter radijski postaji, potem pa še v drugih državnih poslopjih po načrtu* ki so ga i/delali člani ZeU'/nj a ur de. Poročnik Dimitrescu je 25. t. m. i i,poru izvršil samomor.
Sestanek Balkanske zvez^
Atene, 2o. jan. e. S pristojnega mesta javljajo, da bo redni sestanek HalkausJce zveze v Bukarešti 16. februarja Urško delegacijo bo osebno vodil ministrski predsednik Metaxas. 9 februarja bo Mctsocas izročil predsedništvo sveta Balkanske zveze rumunskemu zunanjemu minutni Ciatcn-cu, ki bo predsedoval temu sestanku.
Kjuseivanov bo v kratkem obiskal Ankaro
Carigrad. 26. jan. e. Bolgarski poslanik pri turiki vladi HrisfeOV je izjavil novinar jem, da bo bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov v kratkem obiskal Turčijo. Poslanik je prispel v Ankaro, da se dogovori glede programa prihoda in bivanja ministrskega predsednika.
Spremembe v turški vladi
Carigrad. 26. jan. e. Včeraj popoldne je ministrski predsednik Dželal Bajar podal predsedniku republike ostavko vlade, ki jo je ta tudi sprejel. Predsednik republike Is-met Ineni je nato poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru in tajniku narodne republikanske stranke dr. Refiku Scjdamu, ki je zvečer že sestavil novo vlado. V novi vladi sta bila izmenjana samo dva ministra, in sicer notranji minister ter minister za kmetijstvo. Za notranjega ministra je bil imenovan Faik Eztrak, za ministra za kmetijstvo pa bivši minister za narodno gospodarstvo Muh lis Erkmet. Danes se bo nova vlada predstavila veliki narodni skupščini in obenem bo stavila vprašanje zaupnice.
Rekordna brzina ameriških vojnih letal
925 km na uro!
Pariz. 26. jan. e. Po vesteh iz New Yor-ka je angleški pilot Lloyd Cheld dosegel na lovskem letalu »Curtis B« nov hitrostni rekord in sicer je preletel 925 kilometrov na uro. kar je naravnost bajna brzina. S tem je posekal vse letalske rekorde. Kakor znano je francoska vlada prvotno naroči la v Ameriki 100 takih letal, zdaj pa s* oujejo iz USA glasovi, da namerava Amerika prepovedati izvoz teh letal. Francoska vlada pa je naročila še 600 takih letal.
Strašna zima v Severni Ameriki
New York, 25. jan. w. Nad vsem severovzhodnim delom Zedinjenih držav je zopet nastal silen mraz,, kakršnega v letošnji zimi Se niso zabeležili. Temperatura je padla ponekod celo na 48 stopinj pod ničlo. Obenem pa besne strahoviti viharji, ki dosegajo hitrost do 110 km na uro. Po dosedanjih poročilih je 12 ljudi zmrznilo. V zapadnem in srednjem delu New Yorka je promet zaradi snežnih žametov skoraj nemogoč. Na cestah je obtičalo v snegu veliko število avtomobilov. Policija je danes po radiu pozvala vse avtomobil is te, naj se ne podajajo v nevarnost. Z zapadne strani je po cestah nemogoč vsak dostop v mesto.
Dve državi v Palestini?
London, 26. jan. b. »Times« objavljajo v zvezi z bližajočo se palestinsko konferenco uvodnik o palestinskem vprašanju, v katerem nakazujejo možnost, da bi se angleška vlada odločila za ustanovitev samostojne arabske in samostojne židovske države v Palestini. List poudarja med drugim, da so se v Londonu le z obžalovanjem odrekli znanemu načrtu o razdelitvi Palestine na tri dele. Sedaj se po mnenju lista pojavljajo samo še naslednje možnosti:
»Razdelitev Palestine v dve samostojni pokrajini, židovsko in arabsko, katerih vsaka naj bi imela svojo posebno vlado In pravico, da na svojem področju no svoji volji omejuje ali dovoljuje priseljevanje. Dokler bi se ne našla primerna dokončna oblika, naj bi obe pokrajini ostali pod angleškim mandatom. Toda stiemetl bi se moralo za tem, da bi se ustanovila sirske-palestinska zvesna drsava, v kateri bi židovska Palestina In krščanski Libanon tvorila avtonomna zvezna člena. Taki državni tvorbi bi lahko Francija in Anglija skupno Jamčili meje.«
Curin, 26. Januarja. Beograd 10 11.70, London 20.71, New York 443.625, Bruselj 74.825, Milan 23.30, Amsterdam 23925, Berttn 177.12, Praga 15U5, Vi va 88.75, Bukarešta 3.40.
*t*. 21
KAKO se OBVLAPAjO ŽENSKE?
Rešitev tega vprašanja Vam bosta pokazala prijatelja
Jack iti Bob
Vražja mornarja
DANES PREMIERA OB 1C 1». m 81. URI
LJ
po-fltanu v
DNU UN10NU, tel. 22-21
Pogon z ogljem, špiritom
in drvnti
Kaj je pokazala prva propagandna vožnja, priraj««*
lani jeseni
Ljubljana, 26. januarja Pri nas je posebno potrebno, da začnemo uvajati domače »gorivo kot pogonsko sredstvo motornih vozil, ker moramo uvažati nafto. Ideja, naj bi motorna vozila uporabljala namestu bencina ali nafte °g"lje» špirit ali celo drva, izhaja predvsem iz Italije, kjer so tehniki med sankcijami iskali mrzlično rešitev, kako bi prilagodili motorna vozila pomanjkanju bencina. Iznašli ,odnosno izboljšali so celo vrsto generatorjev in kmalu se je zdelo, da bodo motorna vozila z uporabo pogonskih sredstev povsem izpodrinila bencinske motorje. V drugih državah so gledali skeptično na te »poizkuse«, a sčasom so vendar začeli raziskovati vrednost in pomen uporabe cglja in drugih nenavadnih pogonskih sredstev za motorna vozila.
Pri. nas je bil lani z odlokom ministr-»tjva za grozdove in rude ustanovljen Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev«; v njem so zastopana ministrstva, znanstvene ustanove, gospodarske in industrijske ustanove, gospodarske in industrijske organizacije. Glavna naloga odbora je ,da proučuje uporabo domačega goriva kot pogonskega sredstva za motorna vozila, zbira podatke ter gradivo z izsledki o novih pogonskih sredstvih in sestavlja predloge, kaj bi morali ukreniti na pristojnih mestih, da bi se naša država s čim večjim pridom posluževala izsledkov proučevanja in izkustev pri uporabi domačega goriva. V ta namen bo odbor tudi prirejal propagandne vožnje z vozili, ki bodo uporabljala domača pogonska sredstva.
Prva propagandna vožnja je bila prirejena jeseni in zdaj je odbor objavil rezultate o njL Vozili so štirje rjo&niški avtomobili, dva avtobusa in štirje tovorni avtomobili, in sicer na progi Zagreb—Beo- .
grad skozi Bosnot  tako da.    so    prevozili I
skoraj vsi povprečno nad 700 km. Uporabljali so vse vrste domačega goriva. Bn
potniški avtomobil, šestcilindrski, je b£t opremljen z generatorjem za   oglje. Za
začetno vožnj«.« je to vozilo potrebovalo bencin, ki ga je porabilo 3 litre, razen 88 kg oglja. Drugi šestcilindrski avtomobil z obsegom 3386 ccm je vozil z ogljem in drvmi. Porabil je 100 kg oglja in 30 kg" drv. Tretji potniški avtomobil, ki je preveril 772 km, šestcilindrski z obsegom 3227 ccm, je porabil 210 kg oglja in kilogram olja. Četrti potniški avtomobil je vozil z metilnim alkoholom ter je prevozil 920 km, ima 4 cilindre z obsegom 1700 ccm. Porabil je 115 kg- metalnega alkohola in 17 kg špirita. Med vožnjo so bile pokvarjene cevi za hlajenje medtem ko pri drugih potniških avtomobilih ni bilo nobene okvare. Avtobus z 20 sedeži, 8 ci-lindrskim motorjem obsega 3568 ccm, je bil opremljen z generatorjem za oglje in drva. Oglja je porabil 383 kg da*v in 18 kg oglja na 590 km dolgi vožnji Drugi avtobus s šestcilmdrskim motorjem obsega 3180 ccm je prevozil le 260 km in porabil 67 kg oglja. Izmed štirih tovornih avtomobilov so uporabljali trije za pogon zemeljski plin metan, eden pa oglje. Prevozili so po 720 km. Eden je porabil 110 c. m. plina, druga dva pa po 30 in 35 c. m. .medtem ko je vozilo z generatorjem na oglje porabilo 204 kg oglja ki 6 litrov bencina. Na generatorjih ni bilo nobenega defekta pri vseh teh vozilih, kar kaze, da smemo tudi pri nas računati na uvedbo domačih pogonskih sredstev za motorna vozila .
Propaganda za uvedbo domaČih pogonskih sredstev je v resnici potrebna, ker je tudi od cenejšega pogonskega sredstva odvisen raavoj avtomobilizma ali motori zma pri nas, skoraj prav tako kakor od dobrih cest.
ki ga opravlja z ljrsnprliiii rno vestnostjo in vzorno pridnostjo t Interesu prebivalstva hi države.
Industrijska afera pred sodiščem
Sodba v „litoponskl aferi44 bo razglašena v soboto
Celje, 25. januarja
V nadaljevanju razprave o tako zvani >litoponski aferi c pred tričlanskim senatom okrožnega -sodišča v Celju je bil včeraj zaslišan za izvedencema inž. Vojom Knopom in inž. Schmidmgerjem v Oetlju
kot izvedenec univ. prof. dr. inž. Ladislav GrUBe-lj,  ki  je obdelal zadevo  predvsem z
Uterarnega stališča. Pri ogledu tovarn li-topona v Celju in Domžalah je ugotovil mnogo sličnosti, a tudi več znatnih razlik v ustroju tovarne. Navedel je strokovno literaturo,  v kateri  so opisani vsi
kemični postopki čiščenja cinksulfatne raztopine za fabrikacijo Utapana in za proizvajanje v svetlobi in temi obstoječega litopoma. Pri analizi vzorcev litopo-na iz tovarne v Celju, iz tovarne v Domžalah in iz tovarn i. G. Farben v Nemčiji je ugotovil v domžalskem vzorcu forsfor-no kislino, ki je v celjskem in nemškem vzorcu ni bilo. Pri osvetljevanju teh vzorcev z ultravioletnimi žarki je po treh urah ugotovil pri celjskem vzorcu Jitopo-na najmanjšo odpornost proti osvetljen ju, dočim sta os tria domžalski in nemški vzorec neizp remen jena. Hirsohlova metoda kemičnega čiščenja ni v bistvu prav nič novega. Na podlagi strokovne literature lahko pridemo do izdelovanja lito-pona pač pa je stvar v tem primeru dolgotrajna. Oe pa imamo obenem na razpolago  podatke nekoga.,  ki je sam videl
in pregledal kakšno litoponsko tovarno, je ustanovitev nove Utoponske tovarne mnogo   lažja in hitrejša. Razporeditev
aparatur az izdelovanje litopoma se ravna po  posameznih    kemičnih postopkih.
Stvar ni tako komplicirana., da bi je kemik ne mogel razumeti. Za dosego dobrega produkta v ntoponski tovarni je važna kontrola produkcije, to je kontrola obratovanja aparatur in kemičnega procesa.
Razprava je bila ob IS. prekinjena in se je nadaljevala ob 15.
Kot prvi je bil zaslišan kot izvedenec višji svetnik inž. Gulič iz Ljubljane, izjavu je, da nudi objavljena razprava drja Hirschla o litoponu in litopcmskih pečeh konkurenci možnost preračunan j a kuril-nosti redukcijske peči. Nekatere tovarne v Nemčiji in Italiji imajo modernejše peči nego je Hirschiova. o kakem posebnem izumu dr. Hirschla tu sploh ne more biti govora.  Hirschlove redukcijske in kalci-
nacijske peči so stare in demo nepravilno zgrajene.
Ker je v celjski in domžalski tovarni li-topona toliko sličnosti, je verjetno, da je pri gradnji domžalske tovarne igral vlogo zavesten ali podzavesten vpliv Miloše vica na inž. Pibernika. V obeh tovarnah pa je izvedenec ugotovil tudi veliko razlik. Tako n. pr. kadi za luž en je niso slične, mlini za sušenje litopona pa so docela različni Tu ne jfre za mdusrrijtsko spijonažo. ker ni prevzel tovarnar Medic od Metalnega ak-cionarskega društva v Celju ničesar bistveno novega glede izdelovanja litopona. Redukcijske in kalcinacijske peči z istim efektom kakor v celjski in domžalski tovarni lahko postavi vsak konstrukter industrijskih peci. Zato dr. Hirscbel ni nikak izumitelj, marveč samo konetrukter, ki prejema običajno za konstrukcijo takih peči po 2.500 do 3000 din.
Blodno je zaslišanje dr. ing. Hirschla, ki J» £id in prejema od približno 20 tovarn v Evropi za svoje litoponake peci veemi-ttjonsko odškodnino ne leto. Dr. Hirscbel jB jepet navajal in hvalo svoje specialitete ter izjavil, da je pripravljen plačati 50.000 spm za. reveže, če mu kdo dokaže, da se masno 1 patent pokojnega izumitelja dr. Htt*—le kje uporablja in plačuje. Ko m+m gaoelA izvedenca univ. profesorja dr. CHaalj in inž, Gulič stavljati dr. Hirschlu strokovna vprašanja, se je začel dr. Hir-v svojih odgovorih izmikati in je po-
stal tudi predrzen, tako da ga je moral predsednik pozvati k redu.
Odvetnika dr. žužek in dr. Goričan sta stavila sodišču nekaj dokaznih predlogov. Senat se je umaknil k posvetovanju, ki je
trajalo od 17.30 do 18. Sodišče je zavrnilo dokazne predloge in je osvojilo samo dokazni predlog' dr. žužka, da predloži dr. žužek sodišču najnovejšo številko strokovnega lista * Chemiker-Zeitung«, v kateri je važna razprava o litoponu.
Nato so se zaceli govori zastopnikov obtožbe in zagovornikov. Namestnik državne, ga tožilca g. Jereb in odvetnik dr. Goričan
kot zastopnik Metalnega akcionarskega društva v Celju kot zasebnega udeleženca sta predlagala obsodbo vseh obtožencev v smislu obtožnice. Sledili so tehtni in izčrpni zagovori obrambe, ki je predlagala oprostitev vseh obtožencev. Bivšega ravnatelja, kemične tovarne v Celju Evgena Miloševi -ća in trgovca Karla Detelo iz Ljubljane je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan, mestnega stavbenika Karla Jezernika iz Celja odvetnik dr. Pinter, industrijca Franca Medica iz Ljubljane odvetnik dr. Žužek iz Ljubljane in inž. Mirka Pibernika iz Ljubljane odvetnik dr. Juro Hrašovec. Govori zagovornikov so trajali vsega tri ure.
Ob 22. je predsednik senata dr. Dolničar razglasil, da bo sodba razglašena v soboto 28. t. m. ob 10.30. Zanimivi in poučni razpravi je ves dan prisostvovala velika množica občinstva.
Pomanjkanje uredništva
Trbovlje, 25. januarja Uprava poete Trbovlje I je že večkra.t zašla v težaven položaj radi pomanjkanja uradniatva. Službo opravljajo samo 4 uradniki z upravnikom vred In ti komaj zmagujejo ogromno delo, ki se stalno množi. Kdor pozna obseg poštnega prometa na tukajšnji pošti, ta se mora naravnost čuditi, da ves aparat tako vzorno funkcionira. To je mogoče edinole na ta način ,da dela uradntstvo tudi v preko-urnem času, saj je pri tolikih strankah povsem nemogoče vse ogromno delo urediti v rednih službenih urah. In tako vidimo v uradu tudi še v poznih večernih urah tako upravnika kakor ostalo uradno osebje pri zaključevanju dnevnih poslov. — Te dni pa je zbolela uradnica. Treba bi bflo nadomestila ,ker je urad-nigtvo že itak preobremenjeno. Namesto tega pa pride z višjega mesta sporočilo, da se naj Služba v uradu omeji. Toda kako omejiti Službo, ko pa je treba vse stranke odpraviti, vse neštete delovne edinice vknjižiti in odpraviti, vse račune zaključiti in končno se vse ostale neštete neodložljive posle urediti. Treba je imeti pred očmi dejstvo, da je na tukajšnji pošti ogromen promet, saj je znašal v letu 1938 ves denarni promet preko 100 milijonov dinarjev, število delovnih edlnicpa je znašalo preko 122.000 in so vse težke edinice. Prepričani smo, da je poštna, direkcija še zdavnaj storila svojo dolžnost in da ni njena krivda radi pomanjkanja uradniškega osebja in da ne manjka uradništvo samo na tukajšnji posti marveč tudi drugod. Zato pa je nemogoče dobiti nadomestilo za bolno u radništvo. Da gre delo na tukajšnji posti tako brezhibno m naravnost vzorno pri tafco majhnem številu uradniatva, Je zasluga uprav tega uradništva ,ki se žrtvuje in dela preko svojih moči in dolžnosti, ker bi bil sicer vsak reden promet nemogoč.
Treba bo potrkati drugod na vrata, da se razmere na naši pošti stooijšsjo in poštenemu osebju oiajta delo. Naše pošte, zlasti pa Trboveljska pošta I je visoko aktivna in kot taka pač zasluži, da se ji dodeli vsaj še ena uradniška moč in tako olajša poštnemu osebju teško ~Iek>,
Ali desimo sneg?
Ljubljana, 26. januarja Davi se je znatno ohladilo ter smo dobili dano, hkrati je pa upadel barometer (kar je nenavadno, saj se barometer navadno dvigne, ko postane hladneje) in po vremenskih napovedih smemo pričakovati sneg.
Južno vreme traja ž« 15 dni, kar je nekaj izrednega v januarju. Vajeni smo sicer zmedenih zim, ki se vrste že več let, vendar nas je letošnje januarsko vreme presenetilo. Ob novem letu je še vedno kazalo, da bo zima precej hladna ter da bo po dolgih letih — zima v pravem pomenu besede. Ko je nastopilo južno vreme v kratkem presledku drugič, smo pričakovali, da bo kmalu zopet pritisnil mraz rn da bomo dobili še več snega. Toda od dne do dne je bik) topleje in ko je skopnel sneg, je že začela zeleneti trava kakor marca. Na ljubljanskih ulicah in trgu prodajajo okoličani telog (teloh), tako razcveten kakor spomladi in na prisojnih krajih v nekoliko višjih legah so se pokazale že prve trobentice.
Po vremenskih napovedih bi morali dobiti sneg že včeraj. Ker ga ni bilo, smo nezaupljivi tudi danes. Ni izključeno, da bo toplo vreme še trajalo vsaj nekaj dni. Sneg je težko napovedovati. Najbolj presenetljivo bi bilo, če bi mraz siploh več ne nastopil, kar se zdi kljub temu, da smo »prestali najhujšo zimo«, najmanj verjetno.
Nase p!tališče
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 26. januarja: HoUywood. Red A
Petek, 27. januarja: zaprto
Sobota, 28. januarja: Žene na Niskavuo-riju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Nedelja, 29. januarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Upniki, na plan! Izven
Ponedeljek. 30. januarja: zaprto
Cankarjeva proslava v drami. Na Sveč-nico dne 2. februarja bo v drami Cankarjeva proslava. Obenem tudi proslava 20-let-nice, odkar igra drama v lastni hiši. Ta dan bo ob 11. uri dopoldne najprvo odkritje Cankarjevega poprsja v veži dramskega gledališča. Kip je delo akademskega kiparja g. Kika Pirnata. Takoj po odkritju bo matineja v  dramskem gledališču, na
kateri bodo recitirali člani drame razne odlomke iz Cankarjevih del. Zvečer ob 20.
uri bodo vprisorili Cankarjeve 'Hlapcec v režiji Cirila Debevea- V zvezi s Cankarjevo
proslavo bo v drami gostovalo v torek, dne 7. februarja mariborsko Narodno gledališče in vprizorilo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Podrobnosti slede.
OPEŠA
Začetek ob 20. url
Četrtek, 26. januarja: La Boheme. Gostovanje Josipa Gostiča. Red Četrtek
Petek, 27. januarja: ob 15. uri: Boris Go-dunov. Dijaška predstava po globoko
znižanih cenah od 16 din navzdol. Izven
Sobota, 28. januarja: Frasquita. Red B Nedelja, 29. januarja: ob 15. uri: Roxy.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ob 20. uri: Gioconda. Izven. Znižane
cene od 30 din navzdol Ponedeljek. 30. januarja: zaprto
Nagec v občinskem zapora
Skofja Loka, 24. januarja Svojevrsten dogodek je doživela v nedeljo na večer in naslednji dan škofjeloška mestna stražnica. V neki predmestni gostilni so aretirali 36-letnega Ivana Hribarja, bivšega rudarja iz Trbovelj. Hribar je beračil in hkrati popival. To seveda ni ostalo prikrito in mož je moral v zapor. Tako narede z vsakim rogoviležem. Občinski zapor je že marsikomu vrnil iztrezne-nje, potem pa prostost. Bržčas bi bilo s Hribarjem tako, da se ni pričel vesti v zaporu tako, kakor da je znorel. V zaporu je klel, rjul in tulil in meščani, ki so hodili po Mestnem trgu, so se začudeno spogle-davali, kaj neki pomeni ta cirkus. Nič manj nerodno ni bilo oblastem samim, kajti kako lahko je sklepati neukemu, da se dogaja spričo tolikega kričanja zadaj za stenami gotovo kaj izredno hudega. Hudega seveda ni bito. Le Hribar se ni hotel potolažiti. Metal se je po celici sem in tja, praskal po zidu in zmerjal. Na stražnico
so poklicali kar sodnika samega, da ne bi bilo napačnih razlag. . . V stortjah ki jih je počenjal Hribar, pa je bil to šele začetek. Ko so namreč potem znova pogledali v zapor, se jim je nudil naravnost neverjeten prizor. Hribar je bil dobesedno strgal obleko raz sebe. Kos za kosom je frčal po tleh in kmalu je ostalo na njem le nekaj perila. A le za kako uro, kajti strgal je s sebe vse. Kar v zadregi so bili kam in kako z moškim, kajti rezervnih oblek na zalogi ni. a nagec se je med tem valjal po zaporu.
Za prvo silo so potem le staknili nekaj obleke, obenem pa so se začeli tudi temeljiteje zanimati kako je s Hribarjevo pieteklostjo. In tako so ugotovili, da ga isoejo zaradi tatvine še iz leta 1936. Hribar
sicer trdi, da je zaradi tatvine v Tržiču, kjer js bil pokradel nekaj obleke in perila, še odsedel, toda to se bo šele videlo. Po-prašali pa bodo tuđi v Trbovljah, da tam povedo kaj natančnejšega o Hribarju. Po-divjanca, ki js po obrazu, o&ividno zaradi kake eksplozije, od smodnika ožgan in na eno oko step. so odvedli davi v zapore okrajnega sodišča. Tam mu bodo izprašali vest zaradi izrečenih žalitev, pa tudi zaradi zastarani« grehov.
Iz Trbovelj
Rdečemu krita v Trbovljah so darovali trboveljski reaervni oficirji namestu venca na grob svojega pokojnega tovariša gosp. Hermana KoTbasna znesek din 380.—. Najlepša hvala!
Samomor mladega fanta
St. Vid nad Ljubljano, 26. januarja V Srednjih Gameljnah se je pri mesarskem mojstru Avgustu Kosu že blizu tri leta udi mesarske obrti 171stni Janez Ogu-linc, doma iz Stoba pri Domžalah. Fant je bil Izredno priden in marljiv, pa vesele narave, da so ga imeli vsi radi. dele sadnje dni je postajal nekam potrt in molčeč. Na vprašanja znancev, kaj mu je, ni odgovarjal in se tudi ni zaupal tovarišem, s katerimi je skupno posečal obrtno nadaljevalno Šolo v št. Vidu. V nedeljo je odšel a tovariši na Rašico, kjer se je ustavil v znani Knezovi gostimi in ostal tam do večera. V ponedeljek je kakor po navadi zgodaj vstal in nakrmil živino, nato pa izginil.
Domači so ga jeli iskati in so ga našli šele popoldne na podstrešju — obešenega. Fant je vzel vrv in splezal na poševni podstrešni tram. nakar si je zataknil zanko za vrat. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Šmartno, kjer je bil v torek pogreb. Kaj je mladega fanta pognalo v smrt, še ni znano.
Iz Ljutomera
— Novi vrelci petroleja, V smeri od Čakovca proti Murskemu Središču je na delu komisija, ki išče petrolejske vrelce. Na veČin mestih so vrtali v zemljo ter ugotovili, da je na nekaterih krajih globoko v zemlji velika količina petroleja. V začetku pomladi začno graditi barake, nakar se bo začelo izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Ker je bilo v zadnjem času najdenih mnogo sličnih vrelcev v Dolnjem Medjimurju, je pričakovati, da se bo v tem letu pridobivanje petroleja zelo povečalo, kar bo dalo zaslužka marsikateremu, ki si je moral doslej služiti kruh v inozemstvu. Kraji v Medjimurju in njega neposredni bližini se bodo z dosedanjo eksploatacijo premoga, ki zalaga vse Med-jimurje, Prekmurje in PrleMjo lepo razvili, zlasti še ko se prične pridobivanje petroleja v večjem obsegu.
— Nov železniški tir do Noršincev. Nov železniški tir do Noršincev je gotov ter bo v kratkem izročen prometu. S tem tirom bo odpadlo delo kretničarju, ki je moral biti pri kretnici v Noršincih ob prihodu in odhodu vlaka v Ljutomer. Sedaj je delo gotovo. Tir je tu, nerx>sredno ob njem pa banovinska cesta, če premo-trimo paralelnost železniškega tira z banovinsko cesto, vidimo^ da je ta tir mnogo preblizu te prometne banovinske ceste. Na nekaterih krajih se železniški tir približa celo tako ,da znaša razdalja med nasipom tira in nasipom ceste komaj 1.5 do 2 m, kar je pač mnogo premalo, ker sta vendar pri tej razdalji tir in cesta mnogo preblizu drug drugemu. Zato bo nujna zahteva, da se radi tira preloži banovinska cesta od kolodvora pa do hiše gosp. Pučnika v Noršincih. S tem bi se tudi cesta nekoliko zravnala. Kljub temu, da je današnji promet že na tej cesti zelo motoriziran, je vendar radi živine, zlasti mladih vprežnih konj, cesta preblizu železniškemu tiru. Ta cesta je tudi poleti vedno polna kmetskih voznikov, ki vozijo
slamo, seno, anopje ter druge hitro gorljive predmete. Kadi železniškega tira, ki je preblizu ceste, obstoji tudi nevarnost, da bi iskre lokomotive sežgale voznikom slamo in druge hitro gorljive predmete. Zato je preložitev banovinske ceste od kolodvora do Pučnikove hiše nujna potreba.
— Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru.
Na odborovi seji Kola vozačev in jahačev, 18. januarja v gostilni g. Strasserja v Ljutomeru so se po novih pravilih soglasno izvolili sledeči funkcionarji Kola: Za predsednika: Šumak Mirko, za podpredsednika: Baukart Jan, za blagajnika: zltek Franc, za namestnika blagajnika: Slavič Franc, za tajnika: Porekar Vlado, za namestnika tajnika: Jakelj Gregor, za gospodarja: Galunder Franc, za namestnika gospodarja: Vaupotič Jakob. Ostala odbornika: dr. Porekar Ciril in Slavič Alojz. Vsi navedeni so bili z večino glasov z listki izvoljeni na rednem občnem zboru Kola dne 18. decembra 1938.
Iz Šoštanja
— Protituberkulozna liga ima 731 članov! V nedeljo dopoldne se je v vrsti letošnjih občnih zborov vršil občni zbor šo-štanjske Protituberkulozne lige. Lepa udeležba — mnogo je bilo zlasti kmetov — je izpričala, da protituberkulozm pokret uspešno prodira med najširše plasti mestnega in okoliškega prebivalstva in širi smisel za borbo proti jetiki. Poročila odbornikov so ugotovila velik porast Članov; liga jih šteje sedaj 731 in je tako stopila po številu Članov na čelo šoštanjskih društev. Med članstvom je posebno dosti kmetov, kar dokazuje da so zaupniki po posameznih vaseh in okoliših plodno vršili svojo nalogo. Spričo takega porasta je mogla liga v lanskem letu izvršiti več proti-jetičnih akcij. Organizirala je večtedensko letovanje slabotnejsih in revnejših otrok
na Smrek ovcu. Otroci so se na planinah dobro počutili in se izdatno opomogli. Taka in slična letovanja bo liga skušala izvesti vsako leto. Poleg še nekaterih manjših podpor je liga podprla šolarsko kuhinjo Z zneskom din 3000 in Protituberku-lozni dispanzer v Pes j u z din 2000. Tudi za tekoče delovno leto si je določila lep program; število članstva pa hoče povečati na 1000. želimo ligi pri tem delu največ uspehov, na javnost pa apeliramo, da ligo podpre z največjim razumevanjem. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s sedanjim predsednikom dr. Medicem na čelu.
— »Ameriško tatvino« je doživelo v noči od nedelje na ponedeljek naselje Paka v soteski Hude luknje. Kdor se vozi ali hodi po te-f soteski, lahko vidi na večih mestih ob cesti velike skladovnice drv lesnih trgovcev Skaze, Ali, Golla iz Velenja. V ponedeljek zjutraj so domačini opazni, da se je Sklad drv čez noč vidno zmanjšal, obenem pa so vedeli povedati, da SO ponoči čuli brnenje avta v bližini skladišč. Dom* neva, da je nenavaden pojav avta mogoče v zvezi z drvmi, se je izkazala za docela pravilno. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki je čudno tatvino tudi kmalu razkrila. Neki Razgorečnik iz Velenja si je ogledal GoDova drva in zasnoval načrt: Sel je v Savinjsko dolino k avtoprevozniku, se mu predstavil kot lesni trgovec in ga najel za prevoz drv iz Pake v Ljubljano. Avtopre-voznlk je dal. nič hudega sluteč, tovorni avto na razpolago. Šofer je odbrzei ponoči
v Pako. kjer so naložili nad tri klaftre drv; odpeljal jih je po točnem navodilu Razgcrečnika v Ljubljano ter jih prodal*
V ponedeljek zjutraj so bila drva že pred Flgoveem v Ljubljani. . . Na povratku pa so začudenega šoferja že ustavili orožniki in mu razložili vso stvar. Duhovita zadeva se RazgorečnUcu kljub vsemu ni posrečila.
— Kap. V sredo zjutraj je umrl, zadet od kapi, Luka Penšek, gostilničar in posestnik v Ravnah.
Iz Slovenj gradca
— Kramarski in živinski Sejem. Včerajšnji kramarski in živinsk sejem je bil prav dobro obiskan ter so bili trgovci kakor tudi  kupci prav zadovoljni.
Z Zidanega mosta
— Iz železniške službe. Pred kratkim je bil imenovan na lastno prošnjo tukajšnji prometni uradnik g. Grčman Stanislav za postajenačelnika na Savo pri Litiji. Na njegovo mesto je prišel g. Pogačar iz Dravograda. Obema želimo vse najboljšo na novih službenih mestih.
. Iz Hrastnika
— Redni občni zbor Učiteljskega zdraviliškega doma bo na svečnico 2. februarja ob pol 11. v pisarni posojilnice na Dolu pri Hrastniku štev. 6 po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika 18. rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. Čitanje in sk'lepanje o računskem zaključku za leto 1938. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen oh vsakem številu zastopanih zadružnikov.
(foeCegnlca
KOLEDAR
Danes: Četrtek. 26. januarja katoličani: Polikarp
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Marica: Princesa Ilona Kino Sloga: Plačal vam bom Kino Union: Vražja mornarja Kino Moste:   San   Francisco (Jeanette Mac Donald)
Splošno žensko društvu: predavanje prof. Venčeslava Čopiča ^Socialna vzgoja otrok c ob 20. na ženski gimnaziji. Blei\veisova cesta
Socialno ekonomski institut: predavanje dr. Iva Pirca o socialno zdravstvenih problemih in raziskovanju slovenske vasi ob 20. v dvorani Zbornice za TO T
Društvo »Pravnik« občni zbor ob 17.30 v dvorani št. 79 justične palače
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarČič. Sv. Jakoba  trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
<9$ped bita
Usoda tega človeka bo nedvomno zanimala Široko javnost ali vsaj Ljubljančane. Pravimo zanimata, ne da bi morda hoteli komurkoli trkati na vest, čeprav bi bilo potrebno. Usoda posameznih ljudi, četudi je njihovo trpljenje še tako veliko, se zdi brezpomembna. Pred marsičem zamižimo, zakaj bi tudi ne pred invalidom, ki se opira na bergljo. ko gre s težavo delat no šišenski vrh... Delat z lopato, človek, ki se s težavo premika.
Toda dandanes mora biti vsak vesel, če
dobi delo. Tudi 35-letni invalid, ki so mu odrezali desno nogo v kolku, se je morat sprijazniti ne le z bergtjo, temveč tudi z lopato. Mestni socialni urad mu je dal delo. Invalid se dela ne brani. Kako bi naj živel brez dela? Ali bi se naj postavil, oprt na bergljo. ob živahni cesti ter izte&iil odprto roko? Mlad je še, z marsičem se je že sprijaznil, nikakor se pa ne more s pro-sjačenjem.
Rad bi delal kot enakovreden delavcem, ki imajo vsaj zdrave in cele ude. Zato se
je obrnit že večkrat s prošnjo na mestno občino, naj bi mu kot ljubljanskemu občanu dali podporo, ki bi jo porabil za nabavo proteze. Delati brez noge in še brez proteze je res težko... Toda težko je tudi dobiti denar za protezo. Prošnje so mu
odklanjati, češ, krediti so izčrpani, počakajte do novega proračunskega leta. In revež je zopet čakal, stradal in trpet, pa tudi ob u pav al.
Zdaj ima torej delo. Opira se na bergljo in lopato. Opravlja delo, ki ni lahko niti za zdrave ljudi. Invalid je v nevarnosti, da pade, zlasti ko se mora vzpenjati po strmem pobočju ter se še bolj pohabi. Pravi, da se sicer ne boji zase. a skrbi ga, kaj bo početa njegova družina brez rednika. Da, vedeti morate, da je delavec brez noge družinski rednik.
Ali usoda tega nesrečnega človeka res ni vredna zanimanja? Ali ve kdo Ta podobne nrirre? 1   -   ' " I ' r
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez ▼ Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 26. L 1939 Kranjska gora 810 m: —1, drobno mede,
20 cm snega, prsič, Rateče-Planica 870 m: —1. oblačno, 30 cm
snega, oarenjen, Hanlea-8lalaa 950 m: —1 oblačno, 35 cm
snega, prsič, Dovje-Mojstraaa 680 m: 0, sneži,  13 cm
snega,
Pokljuka 1500 m: —2, oblačno. 75 cm snega, pršic,
Dom na Komni 1520 m: —4, đrobno mede,
120 cm snega, pršič, Gorjuše 1000 m: —1. drobno mede, 20 cm
snega, pršič, Zelenica 1584 m: —3, delno oblačno, 120
cm snega, prsič, Velika planina 1588 m: —5, drobno meda,
46 cm snega, prsič, Kote pri Sv. Treh kraljih 1191 m: —2,
oblačno. 40 cm nega, oarenjen, Peca 1854 m: —3, demo oblačno, 80 cm
snega, prsič, Rimski vrelec 580 m: —2, oblačno, 12 cm
snega, oarenjen«
.Slavnu pevca GLADVS SW AUTHOLT In JOHN BOLJES v ljubkem
OM pojeta arije
■ I |.ft f% Glovanni«, IlUUlt fantazija«, Itd. ram i_
sti- ~~  Ljubavne  pustolovščine  podeželske deklice
Princesa
KINO MATICA Z1-Z4
Predstave ob 1«, 19. In tL ari.
DNEVNE VESTI
— Nov ban drinske banovine. Za bana
drinske banovine je imenovan dosedanji pomočnik bana dunavske banovine Vladi-rnir Jevtič. Rojen je bil i 1S87 v Nisu in je znan kot dober pravnik. Kot sodni polkovnik je bil imenovan leta 1924 za velikega župana sremske oblasti. Pozneje pa je bil veliki župan užiske oblasti in pomočnik bana na Cetinju. Nekaj časa je bil tudi pomočnik bana moravske banovine.
— Nov član glavne kontrole. Za Člana
glavne kontrole je imenovan direktor savske finančne direkcije dr. Janko Rajačič.
I R0B1N HOOD j
_ Tečaj turistične marke ostane neiz-
premenjen. Z merodajne strani prihaja obvestilo, da se o izpremebi tečaja turistične marke sploh še ni govorilo in da ostane ta tečaj neizpremenjen. Kakor doslej se tudi zdaj izplačuje vsem nemškim turistom za turistično marko 14.50 din. Ce bi nastale kakršnekoli izpremembe, bo javnost o tem pravočasno obveščena. Izpremembe bi lahko nastale šele po sporazumu med našo Narodno banko in nemško Reichsbanko. Vsaka bojazen glede nevarnosti za naš turizem je torej odveč. Narodna banka samo za tečaj klirinške marke ne garantira, kar pa ni v nobeni zvezi s turističnim aranžmajem.
— Konferenca v kmetijskih šolah. Kmetijsko ministrstvo namerava v kratkem sklicati posebno konferenco o vpiašanju kmetijskih šol. Na konferenco bodo povabljeni poleg zastopnikov ministrstva samega še zastopniki banskih uprav in kmetijskih šol. Obravnavalo se bo v prvi vrsti \*prašanje v koliko obstoječe kmetijske Šole odgovarjajo po svojem programu nalogam, ki jih morajo izpolniti v naših razmerah. Poleg tega se bo govorilo o povišanju števila kmetijskih šol, ki jih je zdaj premalo. V vseh naših kmetijskih šolah je komaj 1.500 gojencev, kar je glede na število kmetskega prebivalstva nade države mnogo premalo.
— Kongres  Jadranske  strafte. Poročali
smo že. da bo letošnji kongres Jadranske straže 11.. 12. in 13. februarja v Zagrebu.
Na njem se zbere okrog 120 delegatov oblastnih odborov. Predsedoval mu bo predsednik JS Tartaglia. Najvažnejša točka dnevnega reda bodo volitve nove uprave
ter predlogi o delu in organizaciji JS.
— Pospeševanje strelskega sporta v sokol s tvu. Savez SKJ je razposlal vsem svojim edinicam obširen načrt dela na pospeševanju strelskega sporta med Sokoli, zelja Saveza je, da bi nudil strelski pokret sokolski mladini vse potrebno znanje že pred vojaško službo. Vsa sokolska deca naj bi bila za vsesokolski zle t leta 1941. oborožena z lesenimi puškami.
— Kongres vinogradnikov. Društvo juž-nobanaških vmogradnikov je imelo oni dan občni zbor, na katerem se je govorilo tudi o sklicanju H. vsedržavnega kongresa vinogradnikov, ki bo od 10. do 12. marca v Vršcu pod pokrmiteljstvom kmetijskega ministra Stan kovica. Na kongresu bodo zastopane vse panoge . našega gospodarstva, ki so v kakršnikoli zvezi z vinogradništvom. Povabljena bo pa tudi Zveza nemških vinogradnikov iz Berlina. V okviru kongresa bo prirejena razstava vin. Udeleženci kongresa bodo imeli polovično voz-nino na državnih železnicah. _
— Vojni invalidi, ki so aktivni državni nameščenci (ne (mevničarji) se pozivajo, da nemudoma predlože vsa svoja Izvršljiva rešenja po invalidskem zakonu iz leta 1929 pristojnim krajevnim odborom 17-druženja vojnih invalidov, isti pa naj jih do 5 februarja 1939 pošljejo Oblastnemu odboru v Ljubljano radi prevedbe na invalidske prejemke od 1. aprila t. L naprej, v smislu nove invalidske uredbe. — Oblastni odbor U. V. I. v Ljubljani.
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri
»Plačal Vam bom«
V borbi proti gangsterjem zloglasnega čikaškega podzemlja! Izredno napeto filmsko delo!
— Idrijske ljudske in narodne pesmi,
ki jih je priredil za moški in mešani zbor bodo izšle v lični knjižici, ki bo gotovo v veselje vsem pevskim zborom, — ne le delavskim — založila Rudarska zadruga. Naslovno sliko je originalno naslikal idrijski rojak prof. Dolfe Lapajne. Cena knjižici bo okoli 20 din. Dolžnost vsakega Idrijčana je, da te pesmice naroči, tudi če jih ne poje, ampak kot spomin na svoj rojstni kraj in na mlada leta. Zbirko naročite že pred izdajo na naslov avtorja Zorka Prelovca. Ljubljana, Dalmatinova 13-1.
— L radništvo PAB zahteva kolektivno pogodbo. Uradništvo ljubljanske podružnice PAB-e je imelo na poziv Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, px>družnlce Ljubljana, v torek 17. t. m. konferenco, na kateri je podrobno obravnavalo svoje službeno razmerje in posledice, ki bodo zanj nastale po dovršitvi dela v zvezi z ureditvijo kmečkih dolgov. Konferenco je vodil predsednik ljubljanske podružnice g. Vladimir Vrančić, prisostvoval ji je pa kot gost tajnik sarajevske podružnice in član glavnega odbora v Zagrebu g. Berislav Krpan. Po izčrpni debati je uredništvo sklenilo priključiti se zahtevam sarajevskih tovarišev in urgirati sklenitev kolektivne pogodbe po načrtu, ki ga je že lani organizacija predlagala upravi PAB. V tem smislu sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji.
— Plenarna seja Stalne delegacije lesnega gospodarstva Jugoslavije. Danes dopoldne se je začela v Zagrebu v dvorani borze zelo pomembna plenarna seja gospodarske organizacije lesnih izvoznikov. Na dnevnem redu je razprava o izvozu našega lesa ter o ukrepih za pospeševanje izvoza. Zaradi padca klirinške marke so nastale z izvozom lesa v Nemčijo posebne
težave, treba je pa tudi načeti vprašanje ureditve izvoza lesa v Italijo in druge ne-klirinške države. Sklepi današnje seje bodo torej važni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo spremenljivo vreme. Včeraj je nev koliko deževalo v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 16, v Dubrovniku 15, v Splitu 14, na Rabu 11, v Mariboru. Zagrebu in Visu 8, v Beogradu 7 v Ljubljani 6.4, v Sarajevu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752, temperatura le znašala 0.6-
— Nesreče. Delavec Martin Sušnik, zaposlen v Bonačevi tovarni, se je včeraj udaril s krampom po desni nogi ta se Občutno poškodoval. Jože Sluga, uslužbenec v Mi kliče vem hotelu, je padel včeraj z motornega kolesa in se poškodoval po glavi in po rokah. — Brezposelni trgovski po-
I KINO MATICA |
močnik Stanko Ivančič z Blok pa si je na
slamoreznici odrezal po nesreči tri prste na desni roki.
— Težka avtomobilska nesreča. Na cesti Kragujevac—Topola se je pripetila včeraj težka avtomobilska nesreča. Smrtno se je ponesrečil svetnik ministrstva javnih del Hranislav Kovačević, ki je bil v Kragujevcu na svatbi. Na povratku se je drveči avtomobil na ovinku prevrnil. Pokojni je kot pravni referent ministrstva javnih del sodeloval pri osnutku zakona o pooblaščenih inženirjih, ki velja za njegovo delo. Delal je pa tudi na osnutku zakona o elektrifikaciji ter uredbe
o cestnem in melioracijskem fondu.
— S kravjim sirom je hotel iztočiti rsu nO. Blizu DugegaSeiaje bil napaden oni dan Franjo Jurak, ki ga je zabodel z nožem v prsi njegov sosed Stjepan Klarič. Jurak mu je namreč kradel vino. Prepeljali so ga v Zagrebu na kliniko, kjer je pa v torek umrl. Podlegel ni rani, ki mu jo je bil zadal Klarič. temveč tetanusu. Rano si je hotel namreč sam   izlečiti in
sicer s kravjim sirom. Pri tem je imel roke  umazane  od gnoja  in  tako je dobil
tetanus.
— ženo ubil in prikoval v7 ^sto. v bosanski vasi Podmilaciju, kjer se izganjajo hudiča v cerkvi, je bil storjen grozen zločin. Premožni kmet Joso Dojder. vdovec
s petimi otroki, se je pred 8 meseci oženil. Kot skopuh je na vse načine mučil mlado ženo, končno jo je pa ubil. že mrtvi je zabil klin v čelo m jo prikoval h krsti. Ker je bil kupil krsto že več dni prej so postale oblasti na njegovo početje pozorne in odredile so ekshumacijo, in tako je prišel zločin na dan. Obenem so pa oblasti dognale, da je Dojder ubil tudi svojo prvo ženo.
— Siromašna stara žena pod lokomotivo. Na kolodvoru v Koprivnici Je opazil strojevodja Ivan Grbac včeraj na progi staro ženico, 701etno Veroniko Križan, ki je nekaj iskala med tiri. Hotel je ustaviti lokomotivo, pa je ni mogel. Lokomotiva je ženico podrla, da je padla med tračnice, toda po čudnem naključju je ostala živa. Prestrašeni strojevodja je mislil, da je obležala na tiru vsa razmesarjena in je debelo pogledal, ko je ženica prilezla izpod zadnjih koles samo z raztrganim krilom. Strojevodjo je prosila, naj še ne požene lokomotive, češ da jI je ostal pod njo en čevelj.
— Redek primer zvestobe. V Splitu sta se včeraj poročila Tomazina Kocejič in strojnik na parniku *Sv. Duje« Nikola Duje. Rada sta se imela celih 30 let. To je pač redek primer zvestobe, posebno v naših časih.
Iz Liubliane
—lj jOletnlca predsednika Strokovne komisije za Slovenijo g. Mlinarja, strokovna komisija za Slovenijo, Delavsko kulturna »veza >Vzajemnost«, delavsko glasbeno društvo »Zarja« in Zveza grafičnih delavcev v Ljubljani prirede jutri ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice proslavo jOletnice predsednika Strokovne komisije za Slovenijo g. Ivana Mlinarja.
—lj Predavanje PrlrOd©slovnega dru" Stva. V torek 31. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Miroslav Adlešič o temi: »Sodobni problemi akustike«. Predavatelj bo v lahko razumljivi obliki podal oris najnovejšega razvoja akustike v zvezi z glasbo. Predavanje bodo spremljali eksperimenti in diapozitivi. Začetek ob 18.15.
—lj Sentjakobčani uprizore v soboto in nedeljo ob 20.15 izvrstno in zabavno komedijo češkega dramatika Emila Vacheka >Peč«. Dejanje se vrši v Ukrajini za časa svetovne vojne. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, Pugljeva, Novak. Petrak in Plevelj. v nedeljo popoldne ob 15.15 pa se uprizori prvič kot popoldanska predstava >Dobri vojak Svejk«. Kupite vstopnice že v naprej, v predprodaji, ki bo v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— Za kuhinjo najrevnejših v stari cu-krarnl je daroval g. Viktor ftober, trgovec s špecerijo (na Sv. Jakoba trgu 4.) 50 kg pšenične moke. Večkratnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje z željo, da bi našel več tako požrtvovalnih posnemalcev.
u— Sadjarsko In vrfcn*r»ko društvo na Viču ima nocoj ob pol 20. predavanje ▼ šoli. Predaval bo g. nadzornik Strekelj: Vzgoja breskve in jsgodieevja. Vstopnine nt
—ilj Čigava Je bala merske trave? Posestni ca Pranja Cenčur na Friškovcu je prijavila, da je včeraj zjutraj našla na dvorišču svoje hiše balo morske trave, znamke »Sapec-Maroc«. Kakor domneva po:? -n. ie balo skril na dvorišču tat, ki je ukra^ 1 morsko travo najbrž iz vagona na kolouvoru, pa se je pozneje ni upal odnesti. .
_lj Nočni vlomlleL Na Taboru so ponoči
zalotili strežniki dva rokomavha, ki sta malo popre je poskušala oborožena s krampi in drugim muujem vlomiti v trafiko tik parka. Vlom pa ss jima m pnsraMl, kar
sta bila
hiteli in aretirali. BO Je ______
Ahlin, doma iz Slivnice pri Grosupljem, ki je že znan vlomilec in tat Drugemu rokomavhu se je posrečilo nilnoetl pate, pa bo gotovo tudi kmalu pod ključem, ker Je policiji znan.
—lj latvme. Z avtomobila na Flgovfie-vem dvorišču je ukradel nekdo na škodo zdravnika dr. Maksa Ml beliča iz Velikih Lašč dva usnjata kovčega, v katerih so bili medikamenti in razno zdravniško orodje. — Višjemu svetniku drž. železnic ina, Adolfu Paligu, stanujočemu na Mestnem trgu 8, je ukradel nekdo z nočne omarice starinsko zlato žepno uro z verižico, vredno 3.700 din. — V torek je nekdo vlomil v nabiralnik v cerkev Božjega groba v Stopanji vasi in ukradel ves drobiž, v znesku okrog 50 din. — Medicincu Nedelj ku Kolevu je tat ukradel v kavarni Prešeren 900 din vredno ternnomodro suknjo. — Iz spalnice orglarske šole v Cerkveni ulici 21 pa je tat odnesel učencu Ignacu Krizmanu niklja sto žepno uro s srebrno verižico, par volnenih rokavic in žepni nož. _
prepeljali davi 401etnega slugo Ivana P., uslužbenega pri neki tvrdld na Mestnem trgu. P. se je v samomorilnem namenu zastrupil s plinom, pa so ga še pravočasno rešili.
Iz Celi a
—c šolska proslav« sv. Save. V petek 27. t. m. ob 0. dopoldne služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Ob 10.30 bo krenila procesija v telovadnico I. drž. narodne sole, kjer bo šolska proslava sv. Save z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača.
j R0B1N HOOD I
—c Tragična nesreča. V ponedeljek okrog 20. je padel SUetni Franc Jelen iz Sevčnika pri Velenju doma s podstrešja nad hlevom na zemljo in si zlomil hrbtenico. Jelena so prepeljali v celjsko bolni-
co.
Z Jezice
Vlomilec Gabrijel Meglic pod ključen
ie |e »pceUgo skrival, slednjič »o ga p* le »asa««
in aretirali
Ljubljana, 26. januarja Kriminalni organi so dolgo zaman zašle, dovah nevarnega vlomilca Gabrijela Meglica, včeraj ponoči pa so ga slednjič zalotili v nekem stanovanju v Mostah. Meglic je znan kriminalni tip, o katerem pravijo zapiski na potici ji, da je bU že nad 25-krat kaznovan. Doma je nekje iz okolice Kranja, pa se najraje mudi v Ljubljani. Meglic, star okrog 40 let, je prišel nedavno iz zapora pa je takoj zopet zašel na kriva pota. Najprej je vlomil v neko hišo v Linhartovi ulici, kasneje nekje v Bohoričevi ulici, nato je zagrešil več vlomov v hiše v okolici in tudi sredi mesta. Opetovano so ga tudi zalotili in spoznali, pa se mu je vselej posrečilo odnesti pete.
Meglic je mojster v preoblačenju in v pretvarjanju in prav ta njegova umetnost mu Je pomagala, da ga zasledovalci niso mogli dobiti v pest. Policija je pravilno domnevala, da mora imeti nekje svoje skrivaHSCe, kjer je imel tudi zalogo obleke, ki jo je zmerom menjaval. Svojo zunanjost je znal tudi sicer spremeniti in si je rad pomagal s ponarejenimi brčicami in šminko. Ker je vedel, da ga zasledujejo, je zaupajoč v svojo umetnost, nedavno celo začutil potrebo, da se ponorčuje iz kriminalnih organov in je pisal na policijo pismo, polno zasmeha.
Slednjič pa je le prišla njegova ura. Detektivi so zvedeli, da se Meglic skriva ne-
kje v Mostah, kjer so vse pretaknili, da bi ga izsledili, pazili so na vsakega sumljivega človeka, končno pa ga je detektiv Krizman zalotil v kinu na Kodeljevem. Med predstavo je opazil lepo oblečenega moža. ki se mu je zdel nekam znan. Zato je po predstavi stopil za njim in mu sledil do stanovanja. Zavil je v neko laso, ki je bila policiji že znana iz raznih hišnih preiskav. Detektiv je takoj odhitei na stražnico, kjer je počakal do zgodnje jutranje ure, nakar je odšel nazaj do hiše v spremstvu dveh stražnikov. Sam Je stopil v hišo, kjer je v drugem nadstropju potrkal na vrata, za katerimi je takoj za-čul nervozno šusljanje. Na poziv, naj mu odpro. mu je odgovoril najemnik stanovanja, naj počaka, tisti hip pa se je že odprlo okno in je detektiv začul svarilni klic spodaj stoječega stražnika. Meglic je nameraval skočiti skozi okno drugega nadstropja na dvorišče in se rešiti, kar pa mu je preprečil spodaj stoječi stražnik. Na stražnikov klic mu ni preostalo drugo, nego zlesti nazaj v sobo. nakar so se vrata odprla in ga je detektiv uklenil.
Na policiji je aretirani Meglic zopet zaigral komedijo, protestiral proti aretaciji in dokazoval svojo nedolžnost. Ker pa so mu vlomi dokazani, bo moral ponovno sto-i piti pred sodnike, ki mu bodo zopet naložili zasluženo kazen.
Iz Radeč
— Občinski sejem. Običajni vsakoletni Pavlov sejem (25. jan.) je bil zelo dobro obiskan. 2e na predvečer so nekateri kramarji pripeljali svoje blago, večinoma pa v sredo zjutraj. S tovornimi avtomobili so
1
KINO MATICA
J
— podmladek jadranske straže Domžale priredi v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri v tukajšnjem Sokolskem domu svoj glasbeni nastop. Sodelovalo bo 25 mladih harmonikarjev in še več drugih na raznih glasbilih, vmes je na sporedu tudi petje in ples. Pričakovati je, da se bodo vabilu odzvali mnogoštevilni poslušalci.
— Dramatski odsek Sokola pripravlja za 5. februarja t. L veseloigro »Zakonci stavkajo«, ki jo bodo zaigrali naši priznani igralci in igralke. Predpustna prireditev Sokola pa se bo vršila dne 18. februarja t 1. na kar že danes opozarjamo vse udeležnike sokolskih prireditev.
PRISTOPAJTE K Jč LICI!
ga pripeljali iz raznih krajev ter ga razstavili sredi trga. Prignane je bilo tudi precej goveje živine. Lepi voli so bili po 4.50 do 5.— din žive teže. Srednje in slabše vrste goveja živina je bila se ve veliko cenejša. Krave in teleta pa večinoma kar počez. Sejem je bil dobro obiskan. Enake so bile tudi kupčije, s katerimi so bili kramarji kar zadovoljni. Na svoj račun so >r;5Ii tudi gostilničarji, ki so prodali mnogo pijače in jedače.
— Stroj ga je prijel. Te dni se je pripetila v  radeški  papirnici  nesreča,  ki bi
kmalu zahtevala življenje delavca Janeza Sonca, stanujočega na Jelovem pri Rade.
cah. Ko je prišel ob Šestih zjutraj na delo k rezalnemu stroju, je natikal gonilni jermen na kolo »Kalandra«. Stroj se je počasi vrtel ter ga zgrabil za desno roko.
Na obupno ječanje so prihiteli tovariši ter
ustavili stroj in s tem resili ubogega Sonca. Takoj so mu nudili prvo pomoč. Nato pa so ga s papirniškim avtom odpeljali v bolnico.
— Tatvina železa v papirnici. V torek zvečer so tatovi odnesli iz tukajšnje papirnice precej železa. Tatvino so takoj opazili ter pričeli s poizvedovanjem. Ko so v Starem dvoru, blizu Šušteršičevega mlina proti gozdu videli, kako se pomika sumljiva luč, kraj nje pa tri moške postava s koši. je bilo jasno, da gre za tatove. Takoj so jim sledili čez hrib do Kala. Tod*
I ROBIN HOOD j
v temi sredi gozda so se tatovi skrili. Tatvina je bila prijavljena varnostnim oblastem.
Iz Kranja
— V zadnjem času so se zopet pomnožile radijske motnje, ki so najbolj občutne od 19. ure dalje. Motnje 00 pri nekaterih naročnikih tako močne, da ni mogoče slišati niti napovedovalca doinade postaje. Posto oziroma iskalca motenj za Kranj pro-
simo, da krivce edmpreje izsledi.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej. Preklici izjave beseda Din 1-—
Za pismene odgovore glade mallb oglasov Je treba prilozi t_ znamka — Popustov za male oglasa os priznamo.
DOPISI
B< seda 50 pai  davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din
POT DO SREĆE knjigo in ostale Informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa
Karmaha, zalec. 13.T
OGLAŠUJTE ale oglase
„Slovenski Narod44!
Beseda samo 50 par.
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej, Naimanjsi znesek 8 Din
MEDARNA
Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12.T
KLIŠEJE
JUGOGfcAUU
KUPIM
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Dto
TOVORNI AVTO
1 in pol do 2 toni, kupimo. Ponudbe s znamko in ceno poslati na: Gasilska Četa Podirtik-GUn-ce. ^__302
PULT ZA KARTOTEKO
dobro ohranjen, plamena m ognja varen, kupimo. — Mestna hranilnica v Ormožu- 261
ŽIVALI
PRODAM
?Uff«KA SUKNJA črna, dobro ohranjena, za gospoda srednje velikosti, ugodno naprodaj. Poizve se: smartin-ska cesta 14-I„ levo. 301
Ia SUHE BOSANSKE CEAPLJE
10 kg Din 80.—, 25 kg 170.—. Med, zdravilni šumski, 10 kg Din 165.—, 30 kg Din 475.—» zaklane, očiščene purlce 10 kg Din 130.— franko vosoma razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
361
POSEST
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
MAJHNO POSESTVO
ob glavni cesti, pripravno za vsa ko obrt, prodam. Puž Anton, Veliki Gaber, pošta St. Vid prt Stični, Dolenjsko. 300
ŽAGA S POSESTVOM olizu postaje in Save naprodaj nujno zaradi družinskih razmer. Zelo poceni. — Vprašati: Sevnica ob Savi, trafika Clm-peršek. 263
SLUŽBE
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveta in mlada
POTNIK
s lAjtfrnim avtomobilom, dobro vpeljan v savski in drinski banovini, išče zastopstvo renomirane firme. — Ponudbe na: A. Rendell, Zagreb, Badaličeva 37.
50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
fm ušla   Prosim vrniti.
MLADO OSEBO
redoljubno, cisto, dobrega obnašanja, za posUešoo gostov, kt sna šivati, iščem za boljšo kavarno. Mas. zaslužek din 600.—, vse v hiši. Solidne osebe naj pošljejo ponudbe s sliko na Propaganda, Zagreb, JelačKSev trg 5, pod »114«. 260
GLASBA
Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dm
pstosvni, Philip« 510 a, odlično ohranjen, ^igir*1"*1
se v upravi »Slov.
Smetana mleka in olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pometena sta H s dragimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se Is dvajset let izdelaj« bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo koto. Odstranjuje gube In pege a tena. Od izgleda kota sveža ln mlada ter daje občutek ln vonj. Dlačice ne rastejo Francozinj« a« kot celota smatrajo da-mnogo lepše, kakor so bile pred neko-lett. Strokovnjaki pravijo, da te mora »•navaden pojav pripisati telo povečani kreme Tokalon. Vsak mesec ae Jo do milijona tub. Tudi Vam J« potrab-a Jo začneta še danes uporabljati, pa Izgledali vsako Jutro mlajša. Uspešna Itoat Vam ja zajamčena v vsakem aH pa ss Vam vrne denar.
Makulatura! papir
prota
•prava »Slovenskega Naroda41 Ljortillaaa, Kaafljeva ulica ttmv. 5
69
»8-.OVBN8KI lfARODc.
21
em ljubic in štiri žene Charlie Chaplina
Zdaj ae Je prvi. zgodilo, da Je ieaa zahtevala fvCttev ad afcaa ta a« oa od a|e
Is Hollywooda se potrjuje vest o ločitvi Charlie Chaplina in Paulette Goddardove ter o njegovih pripravah za novo poroko s mlado igralko Sandro Winthersovo. Ameriški filmski listi priobčujejo obenem nekatere podrobnosti o začetku tega ljubavnega romana. Pauletta Goddardova je bila tretja Chaplinova zakonska žena Chaplin se ni ločil od nje po lastni volji, temveč po njeni želji. Pauletta se namreč hoče orno-iiti s svojim mtimnim prijateljem earlom of Warwickom. Zgodilo se je torej prvič, da ni zapustil svoje žene Chaplin, temveč njega.
Chaplin ln Marlena Dietrich
Sandra Winthersova je bila doslej gledališka igralka v Los Angelesu. Piše se v resnici Doroty CammJiigoreeva, Chaplin jo je spoznal med gledališko predstavo ter jo angažiral kot glavno Igralko In svojo partnerico za svoj bodoči film, figur libreto se ni bil določen. Takrat še ni bilo znano, ali bo Chaplin izdelal po nacrtu svoj film »Diktator«. Takrat je še nam kolebal med najrazličnejšimi idejami, a njegova nova partnerica ga je presenetila z drzno mislijo, naj izdela film o lastnem življenju »The Life of Charles Spen-cer Chaplin«. Kljub temu se pa zdi, da ta film nikoli ne bo izdelan in da bo nova Chaplinova ljubezen ustvarila eno glavnih vlog v »Diktatorju«, že večkrat odpovedanem, prekinjenem in znova napovedanem.
Prvi ljubezenski roman >ve-likega potepuha čustev« se je pričel med svetovno vojno, ko je mladi neznani mož večer za večerom prihajal v izposojenem svršniku in trdem klobuku, skrbno osna-ženem s ščetko za čevlje v Keiisington Gate, kamor je spremljal iz gledališča malo statistko Hetty. Le-ta je podlegla jetiki, ko ji je bilo 20 let, ne da bi doživela sijajno kariero svojega prijatelja. Cliaplin ni nikoli pozabil na svojo prvo veliko ljubezen in njen spomin hrani s tolikim spoštovanjem, da niti njegovi najboljši prijatelji niso mogli odkriti imena uboge statistke.
Od tistega časa je bil Chaplin trikrat oženjen, razen tega je imel pa več ljubic in o nekaterih se je govorilo, da se namerava z njim oženiti, tako s Clairo Wind-sorjevo, Polo Negri in Rachel Mellerjevo. Toda trajne sreče mu ni prinesla nobena izmed njih.
Prva Chaplinova zakonska žena je bila E d n a Purvianceva. Leta 1915, ko se je Chaplin seznanil z njo, je bila strojepiska. Takrat je postala njegova partnerica v filmu in v življenju. Zakonska zveza je trajala tri leta in Edna je igrala v kakih 15 filmih. Potem je pa prišla ločitev zakona in Edna se je navadila zapraviti
250 dolarjev, ki jih je dobivala vsak teden od Chaplina v nekaj urah v loeungcleakih barih za coektaile in likerje.
Mildred Harrisova, v katero ae je Chaplin zaljubil leta 1918, je bila hči garderoberke iz kina. Dobila sta otroka dečka, ki je pa kmalu po rojstvu umri. Leta 1920 sta se ločila. Potem se je Mildred še dvakrat omožila
Chaplinova sinova Sldnev In Charlie
Liti Greyevi je bilo 16 let, ko jo je Chaplin angažiral za film >Zlata opojnost«, v katerem pa ni igrala. Kmalu se je z njo oženil. Imel je z njo dva otroka — dečka, toda na pobudo Litine matere je prišlo do ločitve zakona ln sicer z velikim skandalom. Takrat je kazalo, da bo krivično javno mnenje v Ameriki prezgodaj zaključilo Chaplinovo umetniško kariero. Sodišče je prisodilo otroka Liti Grevevi in Chaplin ji je moral plačati milijon dolarjev odpravnine. Poročila se je znova in ameriški svet je kmalu pozabil nanjo.
Georgie Haleevaje dobila prvo nagrado v lepotni konkurenci. Režiser Stern-berg jo je angažiral za glavno vlogo v nekem filmu, a Chaplin ji je dodelil vlogo v filmu »Zlata opojnost« namenjeno prvotno Liti Grevevi. Umetniško sodelovanje in romantika src se je pa končala kmalu po dovršitvi filma »Zlata opojnost«.
Njena naslednica je postala Virginia Cherrillova, ki nikoli ni mlatila postati filmsku zvezda. Chaplm jo je spoznal na neki rokobortri. Tako je postala njegova partnerica v filmu »Luči velemesta«. Potem sta se ločila in Virginia je vzela pred dobrim letom earia of Tersea.
Avatrijka Marie Mtlller s filmskim imenom May Reevesova se je seznanila a Chaplinom na njegovem potovanju po Evropi v Canneau. Pozneje ga je spremljala v Italijo in v Alžir. Chaplinovi prijatelji so jo nazivali »skrivnostna Marija« ali »ciganka«. Chaplm se je zaročil z njo, pred poroko jo je pa zapustil m odpotoval na Kitajsko. Zapuščena nevesta se mu je osvetila m tem, da je iadala knjigo »Charlie Chaplin«, ki ga 'ndiskretno škandaliz ra.
Paulette Goddardova
Pauletta Goddar dova je bila prvotno manekenka, pozneje pa članica znanega zbora Ziegfeld-Girls. V Chapli-novem filmu »Moderna doba« je igrala glavno vlogo. Chaplin se je je sicer otresal, nazadnje se je pa le oženil z njo. Njegova ljubezen do Paulette je bila tako velika, da je prvič končal film s happy-endom. Navzlic temu se je pa končala zakonska zveza, omajana baje z utemeljeno Chaplinovo ljubosumnostjo, drugače, kakor film.
Nemški pristanišči
Hamburg in Bremen
V torek je predaval v Ljubljani o njih šef propagandnega oddelka pisarne „Jugoslavija"
Ljubljana, 26. januarja I Na Željo jugoslovanskih m nemških gr> 1 Sipodarskih in uradnih krogov prireja turi- | stična pisarna »Jugoslavija« v Hamburgu * skupno s »Putnikom« serijo predavanj, ki imajo namen poglobiti trgovske stike med Nemčijo in Jugoslavijo. Pisarna »Jugoslavija« je imela po severni Nemčiji že več J predavanj o naših turističnih krajih in dosegla so zlasti v propagandnem pogledu ve- j lik uspeh. V torek zvečer je bilo prvo ta- i ko predavanje v Ljubljani.   Predaval je šef propagandnega oddelka pisarne »Jugoslavija«, naš ožji rojak Ivo Gabrič. Med poslušalci v dvorani Trgovskega doma so prevladovali trgovci.
Pogled na Hamburg; s kopnega
Predavatelj je najprej poudari, da hoče v prvi vrsti zbuditi zanimanje za Hamburg in Bremen. Hamburg, ki leži ob Labi 100 km od morja in ima svoje posebno pristanišče Cuzhaven, je največje nemško pristanišče. Hamburg je svobodno mesto in se je v novejšem času znatno razvilo. Zlasti obsežna so novo zglajena skladišča s površino nad 800.000 kv. m. Reka Laba je za Hamburg neprecenljivega pomena. Preko nje m drugih vodnih cest ima priključek na zapadno in srednjo Nemčijo, Češkoslovaško in Poljsko. Statistika kaže, da gre polovica tovornega prometa v Hamburg po Labi. Hamburg ima tudi izreden promet s tovornimi avtomobili in največji evropski
_ _ -_______.... Ta svobodna loka
ima redne zračne zveze z vsemi industrijskimi središči kontinenta. Tovorno blago lahko že po poldrugi uri nalože iz letala na ladjo. Najbolj je organizirana svobodna luka, kjer ae lahko blago preklada brez carinske kontrole. Hamburška luka ima 264 km obrežja, pristaniški železniški tiri so pa dolgi 482 km. Za naglo prekladanje skrbi 1300 električnih premikajočih se žerjavov, in 15 žerjavov za najtežje tovore. Največja skladišča so v upravi Hamburger Freihafen Lagerhaus Gesellschaft. d oči m je lastnik država. Ladijski promet je izreden. Lani je znašal tedensko 352 ladij.
Hamburg je sedež največjih parobrodnih družb. Med največja evropska parobrodna društva štejejo Hamburg-Amerika Linie, ki ima trgovsko mornarico s 723.000 brutto registrskimi tonami. Prekomorska zveza z New Yorkom obstoja že od 1. 1847. Družba zaposluje 13.000 osebja, od tega 8000 mornarjev. Družba »Hamburg-Sud« ki vodi izključno promet z vzhodno obalo Južne Amerike, ima 52 modernih ladij.
Drugo veliko nemško pristanišče je Bremen in velja, odkar so zgrajene avtomobilske ceste, za glavno postajališče tovornih avtomobilov. Rečna in pomorska plovba je v Bremenu stara že 1000 let, V pristanišču so največja evropska skladišča za žito, ki
lahko sprejmejo 78.000 ton zrnja. Poseben pristaniščni zaliv je namenjen eksportu kalija. V skladiščih lahko namestijo 120.000 ton kalijeve soli. Bremen je sedež znamenitega »everonemskega Llovda, ki vzdržuje parob rodno zvezo s celim »vetom. Znana je tudi parobrod na družba »Hansa«, katere ladje vozijo v Indijo. Bremen je v gotovem ozira največji nemški in kontinentalni trg, zlasti za bombaž, volno in tobak. V mestu je posebna borza za bombaž Bremen je tudi na glasu zaradi kavnega trga, dalje lesa, jute, rita, vina in južnega sadja. Razen uvoznega blaga cvete tudi izvoz, zlasti strojev in izdelkov iz bombaževine in volne. Sem se steka tudi izvozna industrija kemikalij- elektrotehnike. optike, porcelana itd. Prekomorski tovorni promet je znašal 1. 1937 8,330.000 ton v vrednosti 2 milijard RM.
Predavanje so spremljali številni krajši nemi in /voeni filmi. Trije so pokazali pristaniške naprave in življenje v Hamburgu, dva pa v Bremenu. Izredno zanimiv je bil film, ki je pokazal postanek olimpijskega zvona. Krasen kulturni film nas je z ladjo popeljal na sever v znamenite norveške tjorde in še dalje do ledenikov Spitz-bergov.
Poslušalci so predavatelja na koncu nagradili za lep večer z odobravanjem.
Uspehi n. zleta gorenjskih
Od 356 tekmovalcev jih je nastopilo 309 ■
so poalaH 243 tekmovalcev
carjev
Klubi GZSP
Jesenice, 25. januarja Največja zimsko-športna prireditev, ki jo je priredila GZSP-a v okviru 2. izleta gorenjskih smučarjev v Kranjski gori, je za nami Prireditelj nas naproša, da objavimo sledeče točne in uradne podatke, ki naj bodo vsem jasen in nazoren dokaz, da je praznik gorenjskih smučarjev dosegel velik uspeh.
Vsega skupaj je od prijavljenih 356 tekmovalcev nastopilo 309, in sicer:
za tek na 18 km 44 tekmovalcev za tek na 5 km 31 „ za tek na 3 km 49 za kL kombinacijo 14 „ za veleslalom 55 „ za slalom jun, 57 „ za solo skoke sen. 16 „ za skoke jun,        49 „
Od tega števila nastopajočih tekmovalcev odpade na klube GZSP 243, na klube ostalih podzvez pa 66 tekmovalcev. Od tega števila je Gorenjcev skoro 40, dočim so bili ostali tekmovalci iz krajev izven Gorenjske. Zato je bil to res »gorenjski izlet«. 2e ob tej priliki pa naj z naše strani velja iskrena zahvala za udeležbo vsem tistim tekmovalcem in jih že sedaj vabimo na naš 3. izlet v prihodnji sezoni.
Najmočneje je bil na izletu zastopan SK Bratstvo z Jesenic z 42 tekmovalci, slede Ilirija z 41, SPD Kranjska gora s 36, Srn k. Ljubljana s 30, nato še Gorenjec in Skala z Jesenic, Mojstrana, Bohinj, Tržič, Poljana iz Kranja, Jezersko, Sokol Jesenice, Kovinar, Sokol Bled, Maraton Zagreb, SPD Celje in Maribor, Planina Ljubljana
Ker se pojavljajo razna mišljenja o dolžinah in višinskih razlikah tekmovalnih prog, ugotavljamo, da so službene mere sledeče:
Proga za tek seniorj ev — dolžina točno 18 km in ne 14 km.
Proga za veleslalom — dolžina 3 km z višinsko razliko 500 m, ne pa 2.5 km z višinsko razliko 400 m.
Proga za slalom jun. — dolžina 750 m z vi&insko razliko 120 m, ne pa 400 m z višinsko razliko 70 m.
Vse te proge so bile ugotovljene s točnimi meritvami in so vse druge trditve napačne in neresnične.
Rezultati v posameznih disciplinah so bili sledeči:
Tek seniorjev 18 km:
1. Klačnik Alojz, 51.49, prvak izleta in prvak GZSP; 2. Smolej Franc, 3. Zemva Lovro, 4. Klančnik Gregor, 5. Knap Leon.
Tek joniorjev 5 km (14 do 16 let): 1.  Polda   Janez,   30.12,   prvak izleta in prvak GZSP; 2. Mertelj Boris, 3. Hro-vat Janez, 4. Logar Janez, 5. Stana Roman,
Tek naraščaja 3 km:
1. Rožič Janez, 17.56, prvak izleta; 2. Valentar Ciril, 3. Makovec Jože, 4. Cvetek Janez, 5. Urbas Kondi, prvak GZSP. Veleslalom seniorjev:
1. Praček Ciril, 2.29.7; 2, Cvišenber-ger Adolf, 3. Koblar Stanko, 4. Urbar Slavko, 5. 2nidar Emil, 6. Klein Bruno.
Solo skoki sen.:
1. Klančnik Karol, 143.1 točk, prvak izleta; 2. Jakopič Albin, prvak GZSP; 3. Klančnik Gregor, 4. Razinger Tone, 5. Flor-jančič Peter.
Klasična kombinacija:
1. Bevc Edo, 265 točk, prvak izleta;
2. Pogačnik Anton, prvak GZSP; 3. Klančnik Gregor, 4. Razinger Tone, 5. Rus Janko.
Tek j unio rje v 5 km (16 do 18 let):
1. Rožič Janez, 28.39, prvak izleta; 2. Kopavnik Lojze, 3. Slivnik Kristl, prvak GZSP; 4. Osvald Lojze, 5. Pristavec Mirko.
Skoki juniorjev:
1. Polda Janez, 145 točk, prvak izleta in prvak GZSP; 2. Bukovnik Leon, 3. Rozman Janko, 4. Razinger Lojze, 5. Brun Berti.
Slalom juniorjev:
1. Bertoncelj Jože, 46.6; 2. Kavčič Bojan, 3. Koren Tonči, 4. Mulej Tinček, 5.—6. Saksida Ivan, Ravnikar Rado.
Od devetih prvih mest so tekmovalci GZSP zasedli 5. Tekmovalci SK Ilirije so zasedli prvi mesti v teku naraščaja in starejših juniorjev, tekmovalci Sm. k. Ljubljane pa v klasični kombinaciji in solo skokih seniorjev. Toda dejstvo je, da so tudi ta prva mesta, razen klasične kombinacije, zasedena po tekmovalcih, ki so doma na Gorenjskem. Zato je nedvomna resnica, da je smučarski sport »gorenjski sport«.
Omeniti je treba, da je brezhibno potekel ne samo organizatorično in tehnično, pač pa je bila tudi vzorna disciplina tako pri tekmovalcih kakor pri funkcionarjih. Za pomoč se moramo na tem mestu zahvaliti tudi funkcionarjem LZSP, zlasti še številnim funkcionarjem, članom Sm. k. Ljubljane.
Dasi vodstvo prireditve ni sprejelo predlogov glede spremembe skakalnic, je tudi skakalna prireditev brezhibno in brez katerekoli nesreče popolnoma uspela.
Kranjska gora je v vsakem pogledu storila svojo dolžnost, kar še posebno potrjuje zadovoljstvo vseh tekmovalcev in gostov, ki so bili omenjene dni v Kranjski gori. S to prireditvijo je pokazala, da je edino zmožna, da izvede prireditve največjega obsega. Za vse delo in pomoč zasluži vso pohvalo.
Izlet, ki je bil po kakovosti in organizaciji sigurno največja tovrstna prireditev v državi, je tudi velikega pomena za nadaljnji razvoj zimskega sporta na Gorenjskem, to že zato, ker je bila vsa prireditev posneta na film. GZSP prosi tudi vse tiste, ki so fotografirali posamezne točke te mogočne zimskosportne prireditve, da pošljejo proti primerni odškodnini svoje posnetke na naslov podzveze. Izlet gorenjskih smučarjev je za nami in z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je prireditev popolnoma uspela in GZSP je že takoj začela z delom za prihodnjo, še večjo in mogočnejšo nianifestacijo. Gorenjska olimpiada je dosegla svoj cilj. Vsi, ki so sodelovali so pokazali, da idealizem na Gorenjskem premaguje vse zapreke, čeprav se ne upošteva velikega dela podzveze v celoti. To kar so posetniki Kranjske gore V izletnih dneh videli, še do danes ni pokazala nobena zimskosportna organizacija in uspeh je še pomembnejši, če se upošteva, s kakšnimi skromnimi sredstvi je bila ta manifestacija izvedena.
Ako vzamemo perspektivo celokupne prireditve, moramo ugotoviti, da je gorenjska olimpijada in z njo GZSP napravila velik korak naprej, kajti GZSP je dokazala, da je njeno delo pozitivno in da vodi k pravemu cilju, za kar j! more biti JZSS in vsi merodajni faktorji le hvaležni.
GZSP.
nfcholas Siluert
8
Hiša groze
J roman L
Vse njeno telo je drhtelo, toda poteze okrog ust so pričale o odločnosti.
— Povej mi nekaj, — se je nenadoma oglasil Guy Lucas. Ko si naju slišala pri vratih knjižnice in ko si potem odšla, ali nisi odšla pred hišo in odprla oknic tu na drugem oknu?
— Ne storila sem samo to, kar sem vama povedala. Odšla sem po stopnicah gori, sedla v naslanjač v prazni sobi in čakala tam s tem. ..
Obmolknila je ob strašnem spominu.
— To se zdi tako nemogoče, tako smešno, — je dejal Guy Lucas. — Domenil sem se z Elso, da se nocoj sestane va tu, ker je to edini kraj na svetu, kjer sva lahko sama; vsaj mislil sem tako. Pa ti pride najprej John Cable in potem ugotovimo še, da je hiša polna — umorjenih ljudi...
Guy Lucas se je zarezal:
— Kar se tiče tistega groznega obraza, ki ga je videla, — je nadaljeval čez nekaj časa, — lahko pojasnim, kaj je z njim. Sedela je nekaj časa v temi. Njena domišljija je imela prosto pot. Sama priznava, da je bila že napol oslepljena po blisku.
Potem ko je odprla oči, se je znova zabliskalo in domišlija ji je pričarala pred oči strašilo. Mislila je, da ga v resnici vidi. In glejte, kako se drugo z drugim ujema. Vihar, tema in zapuščena stara hiša.
Ta pametna razlaga je učinkovala na advokata. Tudi on bi bil tako pojasnil zagonetni dekličin privid.
— Tako nekako bo, — je dejal. — In gotova bi bilo nespametno jemati gospodično Macdonaldo s seboj gori v sobo, kjer ji je bujna domišljija pričarala pred oči strašilo. Najmanjši ropot bi zadostoval, da bi se zopet prestrašila.
— Ne poznaš Else, kakor jo poznam jaz, — je dejal Lucas. — Zadovoljila se ne bo z nobeno razlago, dokler sama ne pride resnici do dna. Sem za to, da jo vzamemo s seboj gori v sobo. Gotovo bomo našli na tleh sledove — in krvavi bodo.
Dekle je prikimalo. Bila je preveč razburjena, da bi mogla govoriti. Vsi trije so vstali in odšli iz sobe. Guy Lucas je stopal spredaj, za njim pa dekle, a zadnji je bil advokat.
Odšli so v prvo nadstropje.
— In če kaj zagledamo? — je vprašal Guy Lucas.
— Streljaj! — je odgovoril John Cable mirno. — Jaz za svojo osebo storim tako.
Nihče ni odgovoril — le dekletu je zastala beseda v grlu.
Stopili so na hodnik v prvem nadstropju in se ustavili pri prvih odprtih vratih.
— Tu sem bila — je dejalo dekle. — Bilo je — bilo je za tem-le vrati.
Guy Lucas je posvetil z električno svetilko na tla in vzkliknil zmagoslavno:
— Tu je dokaz tvoje pomote, Elsa! Kar poglej: v sobo in iz nje vodijo dobro vidne stopinje v prahu, toda noben moški nima Čevljev s tako majhnimi petami. Nobenega dvoma ni, da so to tvoje stopinje, samo tvoje.
Dekletu je oči vidno odleglo, toda njeno razburjenje še ni izginilo:
— Torej misliš, da imam halucinacije? Vstopimo v sobo in preiščimo jo. Gotovo bomo našli tam še en izhod.
Stopili so v sobo. Dva pramena svetlobe sta zaplesala po stenah. Nasproti vratom velike sobe sta bili dve visoki okni z zamazanimi šipami. Iz sobe so vodila edina vrata na hodnik. Razen tega so pa vodila iz nje posebna vratca v prazen pri-stenek, kjer so bili samo obešalniki.
— V to sobo ni mogel od nikoder priti, Elsa, — je dejal Guy Lucas in se globoko oddahnil, kajti ogled sobe je potrdil njegovo teorijo.
— Skozi okna v sobo gotovo ni prišel. Močan piš vetra bi te bil opozoril, da je nekdo odprl okno. In skozi ta vratca tudi ni mogel priti.
Vrnili so se na hodnik. Dekle je zmajalo z glavo, reklo pa ni nič.
— Gotovo boš priznala Elsa, — je dejal Guy Lucas, veseleč se svoje zmage na način, ki ga je smatral John Cable za netaktnega, — gotovo boš
priznala, da imamo prav toliko nade, da bomo našli tvojega umorjenca, kakor skrivnostne Col-faxove rubine, ki naj bi jih imel kapitan Arthur AUen Lucas. Nekateri ljudje so za žive in mrtve trdili to.
Ustavili so se pri stopnišču. Oba moža sta čutila, kako se jima je odvalil kamen od srca, ko sta se prepričala, da je dekle res imelo samo halucinacije. Zdaj so si svetili s svetilkami gori po stopnišču v tretje nadstropje. Tu pa tam se je luč zalesketala na zrcalu ali na svetli ograji, pokriti s prahom, in mračno poslopje se jim je zazdelo prijaznejše. Groza umora se jim je odvalila od srca kakor prokletstvo. Tudi dekle je dihalo svo-bodneje, čeprav se še ni bilo otreslo dvomov.
— Kaj govore ljudje o teh rubinih? — je vprašal advokat
— Staro bajko pripovedujejo. Kako se je razširila, nihče ne ve. Govorilo se je pa približno takole: Ko je kapitan Lucas oral morske valove, je plul nekoč s vojo tovorno ladjo proti vzhodni Indiji — s staro tovorno ladjo, iz katere je iz-žemal denar. Na tej vožnji je sprejel na krov starega mornarja Colfaxa, kd mu je pravil o bajnih rubinih, skritih na nekem otočku blizu Sumatre. Ko je priplula ladja v tiste kraje, se je kapitan zasidral in odpeljal s čolnom s Colfaxom na obalo. Tam sta pustila čoln s posadko mornarjev, ki so ju bili pripeljali na otoček, sama sta pa izstopila. Cez dve uri sta se vrnila in bilo je jasno, da nista ničesar našla.
Urejuje Josip jjsjsMM — Ba »Narodno tttonoc Fran Jem «— Se upravo to tnseratni de* Usta Oton Gnristof — Vsi v tdnNJsm