Foxhuj    tckoH rat'iin    it. 24. — (onto correnle con la pasta.                                                                                                                            Pomnuznu   *;< i <;/.a  .-.<>  y-ionnk.
Izhaja vsak pondc-
lick in čctrtck   po-
poldne.
otane zacclo letolS
*¦-•< za. pol leta 8 L~
?o četrt leta 4 L. Za
Mozemstvo celo leto
<* a naročua brez do-
Voxlane     narorninc
•*e ne moremo
ozirati.
vdfjovorni urednik:
,__Polde Kempcrle
5/ev. 55           VGoric/,včetrtek77.ju///a7924.         Let. w.
Ufrankirana
ft se ne sprvje^
. (Jglasi xe rar
<j   />o   dftfjovo-
'    j/lfl'fljo   V
tstfif izdaja konxorcii
UURlfiKF STUME
Tixk. Juch v (Jorici
via Morelli JO.
Vpraca   in   uredn.:
ulica Marneli 5.
(prej Seuole).
Tako se ne postopa z narodnimi manjsmami!
^edvojna Jtalija ni poz-naLa na- i
r<Kln<>stm!i manjšin. zato se ji tiidi;
üi bllo treba baviii    z   manjšinsko !
Jojitiko. 6e le s priklopitvijo twisili I
d*žel in južne   Tirolske    ie   prišlo
P°d njeno okrilje loliko ne-Italija-
?Ovj da j<» posialo manjšinsko vpra-!
*anje za njo pere.ee. Naravno, da je
v<* vidikov, po katerih se lahko to
ypi'asunje rešuje.    Naj    navedemo
;T| 'lajznaeilnejse, v kateri.Ii so več
^1 niiirij zapopadene   vse rnožnosti
P^topanja  z narmlnimi  tnsmjsina-
nui;                                                         j
, *-) Xarodna    nianjsina   :»e   mora i
jjrc'zobzirno ugonobiti.    ker   je ne-1
VaLHa all nezaželjena.
. —) Narodni manjšini ><•   prizna-
,,.^  da   ima    samolastno kulturno i
j?l j^nje, kaierega se ji ne sme na-
j*"n/> zatreti, katerega   se pa mora I
<|ukor mogoče omejiti in ovirati.
'*•) Xarodni manjšini se prizna j,
^r«ivic*u do popolnoma svobodnega i
^odnega in politienega   razvoja:
Ziivj» se brezpo«"o,ino odpov^ raz- j
l°d<>vanju inajijšine.                       \
jj^.^aterega   teh   vidikov   skušai
^».JHiiska vhula voditi svojo poll-!
t *o nstpram dnigorodcem? Glasilo
\\\t'U Nemwjv. ki se v svoji He-
"ki z dne 14. t. m. liuli Imvi s tern
vPru.šanjeDi, pise:
v  •                               '               ¦>
J'' resuici votli rnan.isijjsko poliu-
^°• Pravzapiav bi moral biti na |
t(J vpra5a.nje samo EN odjrovor: j
yia^lu. Toda. v petiii letih itali-!
.larjskcp., vladan.ja snio spoznali,;
^1 imamo dva državna urada, ki !
v°clila poglavitno rnanisinsko j
IJpHtiko: vlado IN  prefekturo v!
^^Vem našteva tirolski list raa-1
^. nfczakoiiitosti in nepostavnosti? |
o**** izšle iz prefekture:   prexlpisi
Lm-i !lriM'n<-ffa    .j<'zik«'    prepoved
"isluj, iU,pjHOV v grotovih krajih,
WUlst «W-inskih zastopov   i. t. d.
do JIR.°tavUa«   (^a   .ie v^a<la JKdala i
^^'JlJ samo dva odloka, ki se tife-
lO|fmur'jšinslu' poliiike in siw?r  od-
^, KlHle krajevnih imen in   šolski
%to vprasnje list:
a'.''/j kMicrc^a vidika sr vodi !<¦-
rlM napnun n;un nunijšinka poli-
t!' u-' Ako od^(jvojiino na na.j-
t* l0stttvnejši nacin, poteni niore-
_n° l'tv.i: iibcralno postopjinje ]»<>
sirs '^<M)I vzoi'cii inn)) je bilo ob
'. l'Pu miiu, pri sloyesni otvorit-
i.' pJiiiiirnoila in pri dniKili ))i'i-
,!.Ku», obljnbljeno (^le.i št. :V):
^ J'da v Kimu s<' na^iblje k mir-
v^u, ()(j dr/.uvne oblasti pospe-
j ^^Diu duševnemu prekvače-
'•]u (St. 2); f(ospo<] prefekt se je
<J 'KJloril /a brezobzirno rnzna-
^JovaiLi« (SI. D."
%h*\ U<' v*''-ia.i° beswle   tirolskega
i..u v polni meri tndi    za   nas?
tinsk-Viws   s   kal*'lilHi  '¦'   irii^"-
n^\    l'^-^eki      po^iuil    v    obup
^sk»     ^"^^v»    »«     Jiižiiem   Ti-
^riK't*'ln Slll° Inora''   ^IM''   m' Hre"
o^ v!' a tudi na<l nas niso pri sic
i^UiV Sl<*e* **illv'i*i CM' ***iÄiiih podi«-
Ru s»1 °^as^n»kov. AH naj razun I»*-
|.^ '.P<»mnimo fa Uii za^otoviJa, ki
^ ^al min. pre<!. AlussoJiui jrl«*-
lie svobwle državnozborskih voli-
tev in na nttsilja. ki so >e pot em iz-
vršila? AJi naj oinenini» obljuln-
mi», predsednika <rlede naših «Irii-
štev in z njimi primerjamo znani
odlok videmskejra prefekta? Dovo-
Jj. Cemu bi navajali še na^lalnje do-
kaze? Saj smo neštetokrat na la-
stni koži morali obfutiti dvolienost
italijanske politikc. saj smo v teh
petih letih nebrojnokrat bili Iiri«!-
ko razoearani. U(\ je prijaziiim ob-
Ijubam iz ltiinu sledil bi<- iz Vidriia
ali kateregit driijsrejra manjsejja sn>
diš<va.
Neinški list ima popolnoina prav.
ko trdi, da je ostala man išinska
[-olitika oznaf-ena po<l t<»(*ko .% sa-
nio obljuba. da uravnava osre<!nja
\laxla svoje postopanje po politiki
pod tofkn 2. da pa podeželski
olrlastniki izvajajo sk(»ro povsod
(jolitiko brezobzirue»a in brezpo-
ifojnega ruznarodovanja. Ta raz-
lienost v postopanju z narodnimi
•'iianjšinami je pa brezdvoinno tež-
ka nikrsina na telesn drzavc. l)o-
kler vlada ne bo spoznali da po-
stopanje z narodno manjsino ni
k;umo tipravno, temvet- mllicfio poli-
tico vprasanje, za katerega reši-
(ev mora sama prevzeti odgovor-
nost. ne bo ta ran a ozdravljena ter
bo priz4u!e]a manjšini. ;i hu\' flr/ip-
vi pogubno ško<lo.
Kaj se godj po svetu?
V Pragj »o so s*Btali    te dni ¦/
stopniki  Jugoslavije,   Ce^ko-Slos a
ske in Komunije   k zborovanju, da,
st- (iom<n':jo glede   skupne pulitikc
-Vii!" iiiiUmUf.   Zadnji sest-anek    s»*'
je vrsil v Belgradu zadnio zimo in i
je ATzbudJl yelikansko   pozornost. v '
vsej Kvropi, ker je tedai dr. Nm-
'•io pro^la.si] svetu prijateljsko /'
zo z Jtalijo.   Tokratni sestanek i,
iria tUtega pomemi kakoa* z-adrjji.
ie kljub temu .           '         H» .
se riarrirec v Mini aJiuuiii    v    ten.
casu precpj spremenile. in bieer j<i
davni vzrok stance   do slovanskcl
llusiij^.
Obraiuba novih meja.            j
J>a bodo naši citatelii    r azurn el i i
nov poJozaj, jirn rnoramo so enkrat Ir
povedati, iz kakšne^a vzroka je bi- [
la ustaiiovljena Mala antanta. -Iu-
^oslavija, Cesko-Slova.ska   in    Ko-
munija so ob sklepu svetovne voj-
ne zdnižile svoje krvue brate v ve-
iiko jiarodne    države,    osvobodivöi
jih  izpod  iieiiJŠku-mstžarskesra jar-
ma. Jasno je, da so Nemci in Ma-
žari iz^ubili mno^o zeml.ie in pri si i
ob svojo politicno veljavo. Posebno
Ogii ne inorejo še danes preboleti,
I da .so izgubili ^ospodstvo    nad hr-
vatskinii, srbskimi,   romunskimi in
slovaškimi d^/elaini.    Z gnjevoin v
duši ]ii-enašajo Jiove razinere, ki .>e
jim zde poTiizevalrw.  Nannl.  ki je
bit navajen  ukazovaii    in ü(is}kkIj5-
riti in tlariti iniJjom-    lu.jeua   ijud-
stva, se ne more tako hitro sjnijaz-
'nit.i z mislijo, da bi bil enak in celo
i'manj vreden ko nje^rov      nekdanji
|lilap(H*.   Zato kujejo Mažari v svo-
!jib prsib naklepe maščevania, pri-
pravljajo se   na ugoden   trenutek,
ko bi lahko planili na dan in upra-
¦ bili    izjrubljene   lii'vaiske,   ronrnn-
¦ sk(^ in slovaške zemJje.    Proti    ma-
'.zarski pohlepnosti    w>    se   združili
Celii, Jugoslovani in lionnmi,
Kistanovili so zvezo Male antante
'in so dojfovorili, da bodo z orozjem
!v j-oki bianili irnvt- mej«'. T<> }c Mi'-
'¦ meniti, neporušni i<Mrie!
!tante.
,'         Dru^i cilji Malt* antante.
Obramba proti  mažJirski TK>hk*p-
|ii(/sti    ni  edini  <silj    Male anlaute,
ij Vsaka izmed ve-lanjenib   držav    jd
¦iZUHletlovaia )X)W^ te|<a še svoje po-
ie namene. ('eško-Slovaska   dr-
,-va ima na svojem    ozemliu    tri
x/iiljoi'e in po] Nemcev,   ki    so go-
'! rnocno razvite   industrije,
lere   bi Cesko-Slovaška    ne'
mogia živeti. Pod jet no in kuiturno'
:azvito nem.sko pjebjyalstvo   bi se
ado s pom or jo Nemci je    odtrgalo
iv in združiio z nemško re-
(ehi   moiajo torej   pwiziti
.^emeijo, gledati morajo,   da s<;
"'• ne   okrep-i    in v boju pi''
f.ivijjior Male Antante.
Jugofelavija    je    zivela    za «>asa
ustanovitve Male ant;1           --ovra-
štvu z   Italajo. J.eta   !'          ¦•» bile
razmere med obema drzavama ze-
lo Jiapete, Italija je podpirala Bol-
gare in Mažare proti Jugo-slaviji,
^TTiala je Albance proti Ju^oslaviji
^n ji met a J a, kjer je mogla polena
pod nog<?. Mala antanta ie služila
Jueoslaviji za orožje proti Italiji.
Romunija je bila zopet v sporu z
KiLsijo. Odkai- so leta 1918. Ttomuiii
za<(»dl; Besarabijo, je bilo romun-
sko-ruskega prijateljstva koner*.
Romuni so se baJi in se boje tudi
danes rusk eg«, napada na Besara-
bijo. Mala roinunska država bi s<*
težko ubranila sama ruskega na-
>vala in zato je iskala v Mali an-
'tanti zav^ite proti mogočni Rusiji.
Prexlstraza slovanstva.
\ saka «'-lanif-a    Male    antant«- j<j
/usledovala toj*ej    poleg    glavjiega
<'ilja še druge koi-i*sti, vsuka drzava
;,i<' iskala v MaJi  antanti svojo po-
Jsebno (i)iranjb(;.
I Xaj)>o!j jjevarna in korl iiva za-
|<!* va Male antante je biJo J'azme-
|rje do slovanske Rusije. Romunija
'je za.ht^val«. (k! reljov in .lugoslo-
jvanov zas^'ito proti Rusiji, katere
iji ne eni in n«- drugi ne more jo nu-
Iditi.
: Huskega vprašajija so se el ani Ma-
le antante    previdnc»    izotiibali,    f
tern niso mnogo govorili in iako j«
slo vm- gladko, dokle,]1 ni  izbruhni
radi Besmalnje med R\isi in Romu
\%i] "«.T»•!• iii  nepopravljiv spor.    .In
iovaiii in Ohi    .s<>    T-utili. da .-<
treba odlwiti.    kajti   R-omuniji
*•'>   zabtevala njiJiovo    pomof-,      i
xnali mi obenem, da ne moieio po<
l.'obenim pog(»jem    nns1<n>iti    prot
,  brjitskj ruski državi. zakai <<*Jii ii
!  .lugt^HJovaiii  ^ «''Utijo v  Kvro]»i zi
nekako predstražo     »Jovajiwtva, V
se pravi za zastopnike in prijatclje
vehkega ruskega nanxJa.
Besuirabija }*' <"i'"m, ^.r
Male antante.
Rusi in Jioinu/ii.
J-'olozaj postaja vedno b«>j i   j/ai-
ven, cim bolj .yd   ostrijo     (xlnohaji
med Rusj in Jiomuni. Poio^-aJi sino
^e na tern mestu, da ne marajo Ru-
>i pod nobenirn jxjgojem    pj-jznati
Besarabije Romunom. Za!         '   >o
'od Romunov Jiesarabijo i           Jj.,
sklicali so v ta namen posebno kon-
JereJiCM> z zastopriiki    J^omunije    v
\ a mayo, a v«e je biJo zaman.NaÄi
čitatelji se spomin jajo,   kako j« Oi-
č^rin protestira.l    leta     1D*22.    jadi
'•jje na konferenci  v (ienovi
•;ea iiiarca 11J24. je bil sklicaji
,jjov   romun.sko-ruski    se.-taiiek   na
¦.       =.7_      ftu                .         ..  w>iHit
;'U"» R(-                      -   zah-
leve odbili in tako je biio tudi du-
iiaj.sko zborovanje brezuspešno.
Od tega wuHi «o se jazmeje med
j Rus-i in Romuni tako poostril<% da
i so v l.^viopi piicak<rvali oboiožen
jspopad na besarabski ineji in raso-
ipisje je pisalo se pred kratkim, da
{zbirajo Rusi velako armado ob reki
Dn jester...
J>a >e \*>\-4> .Kusi s tako f!di>vrat-
nosijo za  Hesarabijo,                (inlji-
vo, kajti ta zemlja jim i*juira pot
proti  Caiigradu/   kunw str<Mni in
v«iiuii   M'jini   -u¦«•iiiijeijju,   IÜUJ   (^IJÄ
bi rada jazširila svoj vpJiv na Bal-
I kan in bi rada spremenila ('an grad
v /ai-iv/'c ruske moci.
Romuni išeejo poinoe.
I Oiin je nastala nevaniost. da iz-
; bruhne med IJusi in Romuni vojna,
, sta .lugoslavija in Jfornunija na-
imi^nila Romunoni, da bi v slueaju
ivojne. ne mogli računati hm ^igo-
I slovaiiKko in resko  pom«-             <>m
in   Jugoslovanom je nemo^uc».-,  da
i bi  se vdeN'zili vojne    proti  materi
Jlusijj.
;     Od Ifda,, .,    ,,.. ; ... j'omunska, zu-
jnanja poJitika koJebati  in  valovati
j na levo in desno.    Ronmni    so pri-
ičeli i*>kati    pomoe.j    proti  Kusiji in
njibove o<'-i so se objndi pr<*<J vsera
im posaijiezrie evropske veN'-;;"
Naj}/rej so Romuni pot
Rimu, misleč, da ima. ItaJiiü iiitc-
1 res podpirati Jlomunijo pioti pro-
dirajot'-em slovanstvu, ki m1 sii'i na
Jadj'a.n^ls'<» ihoci«« m i.r.Ji f'üil.
gra<lu.
Italija ,)<• ioniun.-K<'  vuiujbc ou-
bila, in  sic^r  iz  vt-v   razlo&t'ov:  pr-
vie je bila mnenja,   da   je   siovan-
ska nevarnobt še precej dalec in da
,   je treba danes rvsevati <lriu;a, lx>Ij
prakticjia vprašanja.  Drugi«' je bi-
ll ali ja takrat   in   je še dauvs v
.  sjxiru  z   Romuni jo  ker  ne  marajo
,  Romuni poi'avjiati vojnih (Jolgov, ki
,  jili imajo z  It ali jo. Nad.alje  j<« Ita-
j   liJM  sklenila z .lugoslavijo piijate-
I isko pogo<|}M»    in    j«' priznala    wj-
.   vje-t.<ko Rusi jo, s katero  ie stopila
i»  takoj v trgovske stik<\  Iz teh  raz-
%  logov j<4 Jtalija o<igovojila     R<»rnu-
j   iioin, da ne misli  pre!ivati  kivi  ra-
)   ¦'¦'•  f>f sarabije.
i                I'raiK'Ozi in Komuni.
n ; iiofiiuiiija s<-« j<- obrniJa n;».n> k
u FVancozom in v /^«'¦<1ku so iin^li
o I'Roinuriii   navidezen   ii.-])«'}j.   I'omun-
Sr.ran   :¦________________________________QOcU^KA  STSA2..--
ska kraljeva dvojica «e je peljala
,v Pai'iz in se po#ajala a predsedai.-
koin franeoske republike, easopisi
§o poročali, da se bo sklenilo z&vez-
ništvo mod Romunijo in Francdjo.
sToda v resaici se Francozi ni«o
bog zna koliko ogrevali za Romu-
ne, zakaj Francozi ¦aa prav nie ne
Jboje slovauske nevarnosti. Oni oelo
žele, da bi so iSlovani v Evropi o-
krepili in razsirLli, kajti to bi bila
protiutež proti Neinčiji in Iteiliji.
Francozi so se zanimali za Romu-
ne samo radi tega, ker je bil Poin-
care v boju s sovjetsko Rusijo in
ee je hotel poslužiti Rouiunov, da
pritisne na Ruse.
Pogajanja med Francozi in Ro-
muni so se vlekla zelo počasi, do-
fcler ni na Francoskem p;idel Poin-
care in je nastopil vlado Horriot.
Zmagujoča franooska demokracija
je drugih nazorov ko Poiueare.
Hcrriot se žfli sprijazniti z Rusijo
in jo naklonjen sovjetski vladi. za-
to je jasno, da ne bo poniaffal Ro-
munom proti Rusiji.
" Navadna spreinemba vlade je
torej zadostovala, da so spJavali po
vodi vsi upi Romunije. Francoska
poraoč je torej  danes  izkljucena.
Kaj naj počne Roinuni.ja? Kje
naj išče zaveznikov proti Ru^oni1?
Pred kratkim so pisali oasixiki,
da nameravajo Roinuni skleniti >
Poljaki in Turki. proti rusko zvezo,
a vse kaže, da iz t"u"t ]>**>>;•> ^"
tfolgo ne bo nie.
Položaj RoniuiLij«; ,je iorej zelo
težaven in skrajno neprijten,
Romuni so potrtd in potlačeni.
- Najtežja naloga Male an tan to.
S takirn slabim razpolozenjem \r
srcu so šli Romuiii na zborovanjc v
Prago. Zastopniki Male aatanto so
razpravljald o razmerju do Rusije,
a jasno je, da se češko-jiiLO*slovan-
sko stališče ni mo#lo skLadati z ro-
munskim. V vseh drugih vpra&a-
njih, posebno v giavnem, ki se tide
obrambe novih meja proti Ogrom,
so člani Male antante edini, edino
Rusi'a jih danes loci.
Najtežja naloga gospoda Benena
in drja Ninčiča obstoji v tem, da
so nporazumejo glede Rusije z Ro-
munijo, zakaj od tega odvisi bodo-
či razvoj Male antante.
Trenutno je to najtežja nalo^a,
ki jo morajo rešiti odgoyorni ju-
goslovanski. in ^eški  T>olHiki.
DNEVNE  VESTI
T1>IJASKI ZAVOD ALOJZIJE-
VlSf:E V GORICI.             ]
Vodstvo Alojzijevišea obvešča
javiiost, da Im) v prihodnjem »ol-
8kem letu na novo sprejelo proti
plačilu:
1)  dijake, ki želijo obiskovati go-
riške srednje sole in
2)  licence,   ki ;so z dobrim usp«-
hom   dovrsili    IV. razred   ljudske
sole in se hoeejo «rinraviti za spre~
jvin    v    l. ra/l*«Mi    ilaHe    lUKaj.siije
srednje Sole (gininazije, realke, u-
(^itelji.šča) aJi dopolnilne sole, ki
velja kot pripravnica za tra^ovsko
Solo.
Prošnji za sprejem v zavod naj
<.rilo/ijo sledeče listine:
1)  Krstni list   (pravilno   kolko^
van),
2)  zadnje šolsko spričevalo,
3)  spričevalo du!iovne«ra pastirja
o nravnem obnašanju prosilca.
Prošnje z navedenimi prilogami
naj se pošljejo najkasneje do 31.
avgusta t. I. na naslov:
Vodstvo Alojzi jevišča, Gorica,
Via Ponte Isonzo 3-9.
Clojenci preteklega äolskega leta
naj vložijo le prošnjo brez prilog.
Vodstvo Alojzijevišča.
VAŽNO ZA VSE.
Vinarska zveza v Gorici, Via
Mamelli št. 8 ima v svoji zalogi do-
bra, naravna vipavska vina. Krč-
marji, uritelji. duhovniki podpiraj-
te to va/no pod jet je našega kmeta
s propaffando in s tem, da kupujete
^pri njens. Postreženi boste najbolj-
se glede kakovosti in jjlefle '-en.
OSEBNA  VEST.
V tržažki bolnišniei leži težko bolan
g. nadučitelj Alojzij Vorčt G. Verč je
dolgo vrsto let služboval v Kanalu.
zadnji c-as pa v Šmartnein. Odličnemu
žolniku žolirno zdravja in moči za, no-
vo delo.
PRIJATELJ  PRIMORSKIH
SLOVENCEV.
Nase urp-dništvo je obiskal včeraj
odličon T'txski pisatelj g. profewor Vy-
biiiil iz Olomuca. 0. Vybiräl jo vnet
prijateij Slovrencev; prevedel je na
čoski je/ik .desot modernlh siovonskih
kujig-, /tied njimi vo<" del Lvana Canka-
rja. Ravnokar jo v krasui izdaji [>odal
Čohom  pnnod  Erjavčeve kujige „Slo-
venci". Sedaj pripravlja spis o primor- i
ekili  Slovanih.    Odličnomu.   prijatelju  i
uašegra naroda pošiljamo v irueau na-
rodnih organizacij  s tega mesta hva- ,
ležen pozdrav!
ZBOROVANJE SLOVANSKIH
UCITEL.rEV.
, V daeh 19. in 20. t. m. se sestanejo
odposlanci vseh slovanskih učiteljak^
društev na zborovanje    v Gorici.
mo na ta dan prisrčne pozdrave!
OKRAJNI ZIVINOZDRAVNIKI.
Videmska prefektura je na novo u-
redila okrajo za živinozdravnisko
službo na Goriškem. V območju g:orL-
ško podprefekture bo petnajnt živino-
zdravniških okrajev. Občine sc zdru-
žijo v poaebne konsorcije za živino-
zdravniško službo. Uradni živino-
zdravniki bodo imeli sedež v Štandre-
žu, Gradiški, Konninu, Ajelu, Cervi-
njanu, Kanalu, Kobaridu, Tolminu,
Ajdovsčini, Dornberg-u, Vipavi, Koru-
nu. Cerknem in Idriji.
PAMETNE BESEDE.
V  nedeljo se je mudil v Gorici veliki
invalid Delcroix.   V g-oriškem g-ledali-
8cu je imel govoi', v katerem se je do-
taknil tudi  razmerja države    in  itali-
janskeg-a  naroda do Slovoncov.    „Člo-
pečanstvo ne sme zanikati   domovhie,
toda tudi domovina ne sme zatreti člo-
ivečanstva" je rekel. Če zmag-a načelo,
)ci je izraženo v teh best^dali poSteneffa
človeka tndi  pri odffovornih    italijan-
skih politikih,   bomo    SlovoncL    lahko
zadovoljno živoli v Italiji.
ZACELO SE JE.
Razni prefekti ho se že zavodli nexako-
nite oblasti, ki ;jim jo daje odlok proti
svobodi tiyka. Prva žrtev tega odloka
je bil easopLs italijanskc Ijudske .stran-
ke „La voce popolare" (Gla« Ijudstva)
v Modeni. Sledila «ta rau „Re di dena-
ro" in „La voco  ropubblicana".
TRGOVSKA POGODBA MED JUGO-
SLAVIJO IN ITALIJO.
V  pondeljek .se je podpisala    tr«?ov-
J Hka iK>4fodba mud Italijo in Jii«roslavi-
jo. ItaJijanska vrlada je zahtovala, da
dovoli Jug-oslavija uvoz vina iz Julij-
hke Krajine. Jug-oslovatiHka vlada iu
biia t«mu nasprotua, toda pridržala a\
je i>ravioo do kontrolo nad uvozom.
Nadzorovati jt; hotela, če se bo uvaža-
) vino v resuici xamo iz Julijske
[rajiae. Ternu se je pa protiviia itali-
anska delejtfacija. Izid te borbe j« bil
%, da so «pet zma^ali italijanski ka-
italisti. Dovolil se jo iiamrec uvoz li-
(*r'u*\'.  voimuta in rnareal».'.
ZDRAVA MIHEL.
Zadnjo nedeljo se je vrnil na Dobro-
om v Brdih javen ples. Kakor poro-
amo na druffem mestu, so zbrali fan-
jet ki ofenojajo, da se 8 takimi sredatvi
apeljujo in kvari našo Ijudstvo, 36
ir za uarodoo dobrodclne nainono. Zo-
o zdrava in hvalevjodxia misel. I^ah-
:omisolaim in koristolovskim priredi-
eljem javnib. plesov ai niogoče dati
:repkejše zaušaico ko na ta način.
?osaernajte jo povsod, tudi tarn kjer
>le«ov ne prirejajo protinarodni ole-
nenti, toinveč ljudje, ki se kar eedijo
larodnoffa navdušenja, a nočejo uvi-
ieti, kako tirajo s svojimi dejanji
laš uarod v pogrubo!
MUSSOLINr PBI RUSKF.M
POSLANFKU.
RimHki poslauik sovjetskn republike,
Jurenev, jn povabii %. Mussolinija ua
ibed. Mussolini se je pripejjal z av-
;om aa rusko poslaništvo v spromstvu
i)rambovcev. Kosila so se udeležili kc-
lator Contarini, jorrof Paolucci z ženo,
:ajnLk ruskeera po.sianištva in. Juronev
sam. Vsi gospodjo so bili v črnih fra-
kih, grofica pa v razkošni vr^.fM-ni o-
premi.
Kaj bodo n^kli h temu. iiawi koiniini-
sti, ki so zgražajo n^d slovonskimi po-
slanci, čo grovorijo z g. MussoLinijoin,
in niu hočejo i-.)/!'>žiti zahteve trpeče-
i?a Ijudstva!
XEPßUETNO DELO.
Uobri general D<» Bono, ki m« ne
privoščijo resnicoljubni italijanski
listi miru, je vložil tožbo proti casopi-
som;  „Epoca", „L'Unitä"  in „Huniani-
s". Radovedni smo, ee si bo    prilju-
'ni siroiioral  s tomi tožbaini  pridobil
,led, ki si j?a jo sam uničil s cuamm
iiostopanjem ob raziskavi Matteottije-
veg^a zločioa.
ZA NAŠEGA KMETA.
Vinarska zveza v Gorici, v kateri sc
zdruzene vipavske vinarsko zadrupo
so prav živahno razvija. Dclovanju t(
„Zveze" se morajo konsumenti zahva
Hti, da pijejo no primerni coni narav
no, domačo kapljico. Kljub velikemv
napredku na tem polju pa inoramo n
Kotoviti, da je posebno na Toi min
skein, Kanalskom in v g-oriSki okolic
še mnogro krčmarjev, ki ne točijo do
mačih vin. Konsument! na noge! Zah
tevajto od g-ostilriičarjev, da točijo do
mača vina. Nai kruli jedo, od nas s<
odvisni, zato naj prodajajo tudi do
mače blagro.
SLOVENSKIM TRGOVCEM IN
SLOV. KRCMARJEM.
Xasa dežela pridola mnoRo dobrcgr
sira. Posebno Tolminci in Bovčaui s
pečajo s pri delo van join sira. Sirarsk
obrt l)i se pri nan lahko lopo ra<vi jal
in bi prinaäala našeniu kuietu lope do
hodke, ce bi se naši trg-ovci in krt
inarji zavedali svojc dolžnosti, da me
rajo prodajati le domačo blayo. Kd
tyi >e upal trdUi, da je naš domači si
slabsi. in dražji od tujeya sira/ Pc
sebno jurrf?«i pri tetn Gorica. Olove
povprasuje v g-ostiltii in v tr«rovn:
PO bovskem in tolminskeni siru, pa s
nikjer ne dobis. Istotako grešijo tiic
na»i s.lovonski trgi iu slovenske öl
cine. Vipavski kmetje! Tolminski i
bovški kmotje pritiskajo na svoj
krčmarje, da točijo domača vina! St(
rite tudi vi# tako in zahtevajte povso<
da se prodaja domari sir.
NAZNANILO.
|   Podpisani  naznanjam  vsem znancer
; prijatelj^m   in   tr«:ov(;o,ni   na  deželi,  I
nit; osebno poztiajo, da sem odloži! s<
! uredniitvo    „Ouka na paloi",    tor    n
mam z njim nikakeffu stika vcč. E^'
ko nLraam nikakih stikov z „Narodao
knjig-arno in tiskarno". Obiskoval bom
odslej kakor doslej v iinenu draise
tvrdke vso cenjene trjfovce, ki so m1
bill naklonjeni. Upain, da bom tudi v
bodoče zanvof?f)L brez dvoma konkun-
rati tako s cenami, kakor z blatrona-
V Goricu 14. julija 1924.
Mat ko Lovko.
P001TNI6KI KÜRZ ZA DIJAKE
V GORICI.
Opozarjamo on*: dijake, ki iaiaj0
ponavljalne izpite čez pocitniwj, ka*°r
tudi one, ki želijo vstopiti ua uovo
tuk. srodnje sole, da so otvorili aktivni
slov. profesorji za te dijake poaebne
pripravljalue tečaje za v«e prodm^'
Ker so cone iiaravnost iualouko»kJ0,
se s to inžtitucijo okoristijo iahko tudi
Hajrevnejši dijaki. Vsakovrstne ini°r'
niacije o solskiJi zadovab daje PrOl<
A. P., via Morolli št. 3-II, Gorica.
„L'AURORA",
Jmesocno gkwüo    futuristicnega   gü*'
nja v Jul. krajini (mlada umet. HtrUj^.
katoro urejuje g. Sofronio Pocarini»
je pred kratkim   izdal.   la-stno   zbir*
futurističnih pesmi,    priuaša    v **oi
zadnji številki   poročilo   o pi-vi 'lDie     |
razstavi v Gorici. Prinaša tudi  ropr^
dukcijo naših slov.    umotaikov    \&
Pilona, Alojzija Spazzapana in  Iv»11
Cargo.
GRDA RAZVADA.                 |
Kdor pozna iLase drugorodne so^
Scauo žo iz prodvojnih časov, vo, d»
bili udani kruti strasti:    lovu drobn»
ptičic. Prejšnja vlada jim je to str
hladila s strogo prepovedjo;    zdaJ  P
.so tej krutosti odprta vrata iia «tezw-
V  moji bližini stanujo  uradniški f        ,
ga, laiski Goričan,    ki v prostom «*J*
ne dela drugega kot nastavlja   rv>
nireže in pticam limanice. Cela kr4 ¦
prekoristnih  ptic    ta    človek    P°dftoj
znosi domov in poje. Lastna »neden^
je   tcmu  brezsičuožu   voč   kot   iiei^01
na škoda, ki jo povzroca kmotoval^
na poljskih pridelkih. Pri.sto.ina obl   ,
bodi opozorjona na to brezobzirno l
tiranje tako potrobnih ptic!
•                                     Tičji prijateU-^
MAR5AL.
Še nam je v spominu čudcžna P*
i  vljica iz davnih     dni:    Hudobnež
. fudrl ponoči v tuji kram   ubil   0°^.
. darja, n<dozü zaklad   zlata v lX^l[^y
\  nik in ga odnesel domov. Ko jc z 0^
.  dezevanimi prsti   razvezal   to vor,
.  SvignUe iz njega    kačc,    se mil oV
.  krog vratu in ga usmrtile.              .^
j      V tek čudnik čnsih    se. je nrawP
.  uresničila.                                        if.
Bilo je v Rimu. Lasmh-niji i,z vse  t^
žave so se zbrali   tui   zborovanj^
sam Mussolini jim jc govoril:   .»"°  ^
sem sem, da sein časnikar, kajti V\
x izmed vas zamore nekoč v nahrbtn
c  najti zlnto maHalsko palico".           •
a     Med mozmi, ki so poslušali lo> ^jL,
3   ni obef, jr stal fa.Uslovski veljak *'' ..
-   pellt,   (iloboko se je zamislil,    v* . .uq
-   klobuk in je sei iskat zlato »w^f.?^
-   palico.    Dolgo je potoval, se m^('ll> ^
0   Irudil. Po tem je slednjiv   naš ei  »^   '
r  ki je nosü s seboj zlato maršalsko r^
'-   lieo. Najel je nočne pošasti. 'I" z<1"
k  fjcjo poslanca Matteottija.                ^
1      Zvečer so mu pripeljali.    nbo!J<> '"
a   p/o. Vzel je mrliČu nuhrbluik in z    .,
li   torn oddrčal na dorn.   ZaklrnU Je l^a.
i-  ta^ prizgal luč in razvezal tovor. l
n   sei je v njem Zcleznc zapestniw *
e   binfrskega niaršala.                             ¦,«,
)-      Prebledel je, ugasnü luč, pobrol
i,  nar in planil na cesto. Pred vr.Q.
Ktal marsal in mu zvrzal zloein^ki
ki in ga odpeljal v jefo.                  „ ^
sc bi bll ubotji moz o pravcnn <¦' *^
l, znal za. pra.vljico o zfatu, kl )p ^
ei   rodilol Mordn bi sedaj sedel pri n°"
)-   svoje malere.
L-                                                   Robida-
„(10 RISK A STRA2A"
Stran   g
Kaj je novega na deželi ?
/                     PODGORA.
1 SllSali smo, da goriski obcinski svet
^ela na to, da se priklopijo občine Sof-
**n, äonipoter, Podgora, Standrež in
k°čnlk Gorioi. V poroeilu, ki uteme-
^jo to željo, »toji tudi slodečl dokaz:
J&ko potrobno je to združenje, nam
fokaaujo dejstvo, da 90% v.seh uteklih
Psov prihaja v Gorico iz teh okoliskih
^\xl Kaj pomagajo vsi ukrepi me-
8*Qe občine proti f>asji steklini, Če
j**111 uhajajo ]>si v mesto! Zato je tre-
va, da so to oftčine pridružijo gori.ške*
0111 Uiestu in da pridejo pod komando
ma?i8tratne klike!
Kako grozou    «trab  jo  popadel   ma-
^tratno očeto prod stoklimi psi! Kaj-
* Proj ni bilo tako nevamosti; prod
*ojno ta klika ni trepotala pred oko-
Jicanskinii phi. Stekli psi so začeli u-
•tajati v mesto sele po I. 192a.
ŠEMPKTER.
* "*  naši občini   jo    zavladalo    vcliko
^"Urjonje.    Na««   samostojnfl občine
¦] bi bilo konfto!    Z   nawim de-narjem
^*J bi razpoliiprali goriški magistratni
P'^uiki  in trgovci!    Saj    Sempeterci
;°wo vemo, kam pos taco    moli!    Ne
°Qio so «dali. Ni ga poštenega donia-
L^' ki bi hoteT sm.rt šempoterske ob-
.Qe*   To del ata zahrbtno dva privan-
ana eloveka, ki živita od našega de-
i'*9" Saj poziiamo delo oboh!    Zakaj
® ^allousijB: toliko trudi, da bi uničil
"a^l°f*tojnost   Senipetra?   AH   se   boji
^ Sonipetercev?    Ali    ga je sram
^rtložiti  doinaeomu obeinskemu   five-
iO('u(» računo o gospodarstvu  v ob-
*' Ali se zato druži  z gorisko ma-
,   ^ratno kompunijo?    Pa v Sempetru
80 dovolj  niož,    ki    ne bodo pustili
°aati domačo občine.   Možje,   obrni-
0 s° do oblastev in ne udajmo ae!
GABEEIJK - MIBEN.
j,^.^^    „Izobražovalno  društvo"    prl-
. v* duo 20. t. m. vrtno veselico s sle-
lT v*poreflom:
tr \ ^karji" - kmeeka žaloigra v
kjf.h ^janih - A. Remoc. 2.) Kuplet
bjj^nikar"     a.)    „Mutant    muzikant",
*ka v enem dojanju - J. Stoka.
^ °^ odmori razne    doklamacije    in
j. s|f0 točke.    Kor jo program    dobro
jj v ai1 ^ljudno vabimo vse, ki si želijo
0110 in podnč.nn zabave.
DORNBERG.
u ^edeljo vsi v Dornber«1! Objav-
gi K* VzP°r^d koncorta Pevskegra in
»beiiOg.a driiStva iz Gorice, ki se bo
^11. v nodeljo, dno 20. t. m. ob 15UJ0 v
L„ Ojilriični  dvorani   v  Dornbergru:  1)
^artl°.aVal.lo: tfI p^liaßcL" Sol°- 2-
Ad       "^-' Pianino". Mešani zbor. 3. a)
lo-^'V .»Frfinica". b) Jonko: „Vabi-
tto'   to^' »bor. 4. a) Vodopivec: „Uje-
*>W r>fU>ka ložlm"- Me«**"i zl'O'"' I*) v°-
n^. V°C: «Pfiei". Mnšani zbor. c) Vodo-
ink '. ' rs<«-n". MoHani zf>or, sopran
<je vUl'iton koIo. 5. a) Prochazka: „Zvez-
C) ^ar»Jo". b) Lajovic: ;,Kvetla no^".
%Io V: "Vz<lih" «) s>«v: ..Mak". Tenor
jovj ,N SJ)rr'ln'Jovanj«m klavirja. 6. I^a-
2bor - ^os kraJja Matjaža. Mešani
H' 7- Mokranjac: „VIII. rukovH".
MpgaU! zbo1'- 8- Sattn«r: „O nevihti".
l^'J111 z})oi-. Pri koncortn sodolujo po-
Sa jC° <neff«1 mefianeg-a zbora Pevske-
t>'»ven 5laK'MM1(11-!l društva tudi oporn)
kUivf.-1^ rj'nil>1-ian<- K. Ciril Bi-atnž. Xa
}'at. 1'l1n «rn. bo Hprcmljal k- Anton Nof-
0r)'0z l?."klllik kr- npcro v IJubljnni.
ViDaai;!n'11U) "a to izredno priliko vse
klieo °'°' ^' '•'no''1'° '°I)O P°tJ^   i" Jini
m°: v nodoljo vsi v Dornberp!
v                   KANAL
Mišk^ koi>wrt. Na programu so de
bljoj? ^»mi, prizori in žive sliku. V;i
VHf 1 S° Vsi prijatolji lepe pesmi.
ŽUf)^vnvina nizka.     PrirrMlitnv    v    veil
BILJE.
„Goriska Straža" ne bi bila vestna
kronika nasegra političnega in kultur-
nc«a dela, ako bi prezrla i>onavljanje
koncerta Vinka Vodopivca v Biljah
dne 13. julija 1924. Ako primerjamo
prvo prireditev s ponavljanjeni niora-
mo z vso odkritosrSuostjo priznati, da
öta si zbor in pevovodja vzela k arcu
niiifljaje glasbeneg-a kritika g. dr. M.
Brumata. — V kratkein razdobju šti-
iih tednov je spretni in marljivi pevo-
vodja ST. Ciril Zaniar pri preduašanju
in interpretaciji M'lasbene duse Vinka
Vodopivc-a vse nedostatke tako odstra-
nil, da se sme prireditev inieuovati
dovrHena. Gotovost v nastopu, finewa
prednasanja, pog"lobitev v duha Vtn-
kove posmi, srebmo čisti soprani, u-
inerjeni basi, sigrurni alti in dobri' te-
norji, vse to zlito v eno harmonično
celoto, je dvijfalo in vžigralo area lep'e
posrni željnih našib ljudij, ki se niso
bali celo iz daljne Medane. da bi . ne
zanmdili lepeffa vžitlsa. — Posameznih
took noeeni ocenjevati* ker bi delal kri-
vico, ako bi eno stavil pred drugo. —
Povdariti pa morain. da je bil na
yiskii „Knezov zet", ki nam je preti*e-
sal mozeg in kosti. Kljub'obcutni vro-
čini je bila dvorana nabito polna. To-
da nekaj sem zapazil: „ona Icjxj in u-
'wetno pescm ljubeca intelif/enca" z
vso plutokracijo se je sijajno 'odliko-
vala s svojo - odsotnostjo. Bo«: na» via-
ruj. ako bi bilo naše narodno in kul-
turno delo povsod tako podpirano —
äzjema je Solkan — kot v iforigki oko-
7iei potem zaprimo hram >loviMiske
Muze in Talije.
hi. >vara.
I JJelavci pri opekami Soanziaui v
Biljah stavkajo od pondeljka. 0 pote-
ku  stavke bomo porocali.
IDRIJA.
Zadnjič smo poročali, ua :jo in.
pribodnjo soboto 19. t. in. zveuor tono-
rist zaprebske opere, g-oriski rojak M.
Simone pri nas koncort. Kakor smo
doznali v zadnjem trenutku je koncert
radi tehničnih ovir preložen na dru/yo
soboto dne 26. t. m. zveoer.
ŠTEVERJAN.
Zadnjo nedeljo smo blag^oslovili pri
uas šolsko zastavo. „Korajžni" Pelle-
grini, katereg-a že nihee več ne vpo-
hteva, so je hotel pri tej priliki zopet
onkrat postaviti. Po blagoslovitvi je
pog'ostil otroke in gospode. 2upan
jPrinčič ga je vprasal: „kaj bo pa s
stroški"? „To je moja zasebna zadeva",
so je glasil babati odgovor. Ko se je
pa pozneje obeinski svet zbral k seji,
so možje niso malo zaeudili. ko jim je
CeroYskoY gospod.
rŽivlj«nje Vakniina Staniča.
-------- (Spisa! Joža LovrenČič) --------
hi si a sia in prjsla. ua voiiko pla-
niiio r.skovnioo, kjer sta naslu
plaiiišarje in živino, dasi so Stani-
(~5U prej pravili <ia ni niko^ar več v
planinnh. In we d*il.ie nta lezla po
sliiin slezi, ki .se ji' v.ila ob čereh in
("m'z jarkt» skozi jujozde, in ko sta
dos}">ela. do ruševja, že ni bilo veer
niesle, n.ebo jo bilo deloma jasno,
1«^ veliki oblaki, ki so se podili od
JM«;a profi Vrhovom gora so budili
slrah in givnili upanje. In sta pji-
šl;> do druge planine, odkoder s<>
jc nud.il /e lep razgJed, a nista w
mudila doJgo, urczala sta io proti
Vt'k'inu. Polju.
„Tu sva za^ledala oč-aka Tri^Ja-
va v vsej njegovi krasoti, le včavsih
so $& zakrile me^lo. ki so se podile
mimo".
bU predložen Pellegrinijev račun za
pogostitev, znašajoč okrog 200 lir. Ob-
činvski svet je seveda račun zarrnil in
propuBČa Pellegriniju, da svojo baha-
vost z dejanjem vtemelji in svoje „ssa-
ftebne zadeve" sam uredi.
BANJSICE.
Kakor slišim mislijo delavci, ki »o
prisli k nam po zawluzek, prirediti ja-
ven pies. Domacini so vsled teg-a zeio
ogorčeni. Pravijo: nasi fantje so ttuii
spoiobni prirejati take neumuosti, a no
prevef- posteni da bi na ta nacin ši-
rili podivjanje, razuzdanont in za-
pravljivost. V zadnjih 30 letih smo
imeli samo dvakrat pies, prestali bo-:
mo pa prav lahko še 30 let. ee ne bo
nobenega. Vi Vipavci ne razmetujte
vendar denarja za take nepotrebnosti,
če ste, g*a tu kaj zaöluzili. 8aj vendar
vemo, da tie plavate doma ravno v bo-
g-astvu. Ce pa že prav hočete zapraviti
svoj zaslužek potem vam »^vetujemo:
Ne naročite bi godcev samo za nedeljo,
ampak povabite jib kar za v*es teden!
Ob zvokih njihove godbe se boste pri
delu veliko lažje obračali in plesali
boste lahko kar po „ruštih". Ali ne bo
to luštno?
2ABNICE.
V  nedeljo 13. julija je c. 4. n'>vuuiaš-
nik Luka Ojcinger imel v svoji rojstni
vasi Žabniee svojo slovesno primicijo.
Te redke sloyesnosti se je udeležilo le-
po stevilo vernikov iz cele   Kanalske
doline. Zlasti  pohvalna je bila udelež-
ba domarinov.    Počastili  so novomaš-
nika in svojo rojstno vas pree. g. prost
mons. dr. Martin Ehrlieb     U'  -<> tnHi'
imeli slavnostni govor.
V  torek 15. t. in. je ronia!   novomuš-
nik v spremstvu preč. mons.   Ehrlielia
In    precejšnjega    stevila    vernikov   iz
Žabnic in okolice, na  <*v. Višnr.««». kjer
je imel sv. mašo.
^pozarja se ljubitelje višarske božje
da male ^k-upjne romarj^v-islftfii-
. lahko dobijo zasilno prenociwee in
postrežbo, del no v gostilni na planini,
delno na Višarjah.
Stalnega dubovnika za službo božjo
pa ni, ker v cerkvl delo ni še dokonča-
no. Par p«i se na pravočasuo uaznani-
lo na župnijski urad Zabnice - Posta
Camporoaso - od tain preskrbi tndi za
dllhovno  !in^tri*žbo   n   to vnn>n  n'i Mc'nv-
nikih.
VIPAVA.
Vsem Vipavoem in okoliškim obei-
nam naznanja pripravljavni odbor
„Goveje zavarovalnice", da se bo vrwil
ustanovni občni zbor 20. julija ob 'UJO
I'Opoldne v dvoranici kmetijskega dru-
stva v Vipavi. Povabljen je tudi ag-r.
ing. ffosp. Veliconia, vodja kmetijske-
ka oddelku v Ajdovšeini. ki bo pojas-
njoval  pravila in  dajal    praktieue na-
svet«.    VhL, ki h>6 zanimate za zavaro
vainico iz vseh občin bivšeara nodnega.
okraja    vipav»kega,    vsi    bivgi    člaiii
I^redvojue  zavarovaLnioe,  vsi,  katerim
je obstoj načega malega km»ta in* il-
vinorejea pri j»rcu, pridite    na    obeni
zboir,    da se bpoznaino in pojfovoriuio.
Pokažijno, da umemo tok  casu  iu za-
družno misel. ki je In bo ediua resite-
ljica  uarodnega  in  naAega    gospod^
stva.
TRNOVO PRI KOBAR1DL.
Urednistvo je prejelo z ozirom na
dopis v 50. števiiki „Htraže" iz Trnova-
ga pai1 dopisov, v katerib zavra<^ujo
prireditelji veselice odg-ovornoKt za
pies, ki ga je priredil gostilničar sam,
ne pa igralci. Z željo, da bi druStvo v
TrnoA'oui se nadalje neumorno delo-
valo na pravem kulturnein -fl^lju in
^omagalo s tern delom iztrebitl kvar-
Ijive piene, prav radi priznani'' :
^Jruštvo ui aranžiralo plesa.
DOBROVO Y BRD1H.
Pretečeuo nedeljo so imeli pri na«
fašisti zopet svoj diriudaj; plenaii *o
zopet na trgu pred gradom. Do 1 po-
polnoei je trajalo uepotiebno zaprair-
ljanje že itak redkih lire. Udeležba jf)
bila tokrat številnejna kot zadiijie. ife
sklepajte pa iz tega, da se je v ten) ca-
su poveeala jiuku ljubezen do fasistov.
Vzrok je čisto drugačen. Da bi nekoll-
' ko pokrili ))lamazo, ki so jo doživeli »
prezadnjim plesoui, ko pri»li ua brlht-
no, toda ne ravno čedno in poštetio
niLMel: prodajali so po briških vaseb
listke za plej» pod pretvezo, da ga pri-
j'ejajo domaoi lantje. In nekateri »o
jim res eli na. liuianioe. Plesa so se
vdeležili tudi krininski i'a>isti.    Ko *o
I Videli, da imajo nekateri na*»i fantje
rdoee naxeljue. so jih naskotili. jixn
pobrali nageljne in par njih tudi oklo-
,futali. Nekateri fantje no peli »loven-
^ke I*           ^amooblastno stopi k njim
učit*-,            ^oj   in  pravi,    da    je ined
üiüiüiu. ureiiovediiiio itnti. F&uije %*
niso hoteli prerckati s človekoni, ki te-
ga ni vreden, temveč so samo odgovo-
rili: ce ne sm^mo peti, pa tudi plettali
ne bomo in so odslL Glavua pri red it ei ja
plesa sta bila dobroznani D'Ottone in
učitelj Sfiligoj. Prav ganljivo je bilo
videti tega vzgojit"1 :<i inladiue in fa-
sistovski naraščaj, obstoječ iz šolskih
otrok. ki je tudi pribel k plesu. Višja
šol ska oblast, zgani »e že vendar en-
krat!                                                     »^
Zavedni tirici.
Uij pi'ijjki. pJcau ziiauju uedejjo •>'> 'jui
zavedni in narodni fautje. ki obsojajo
neposten naein zavujanja in kvarjenja
nase mladioe, zbrali za sloveuiske do-
brodelne namene 34> lir. Cast in hvala
jim! D'Ottone, Sfiligoj in njuni poina-
gači  so zopet enkrat  upali    zle«ti    na
Krasno je ležala planina \\*Jo
^olje ob vzožju Tri^l«v» in ka-
Kof nmnttM««*, ("»«¦•"••¦                           >>(',   je
biln   skupina ]•;¦¦                                 ¦   sko-
'i'a.i čisto na si-edi ko rnizH ravnr
pianino. Napotila sta se h kocain
jji poeivala. Of) vinu in prijtfj-izku
in v nazgovoru s plaiisaj'ji ie niinul
liitro eas počitka. Ne]M»trebno pri-
lja#o je Stanič odložil potem pa
sta jo z vodnikom mahnila mt de-
sno proti Tri^lavu. Steza s*e je
vedno bo];j vspenjala in postal a ze
kar navpirna, grmirje je že redko
in morala sta ^ez pJazove in čez
razne hrbte, s katerih je užival
banjški gospod »v iniru krasen raz-
L'l<nl na še eakajočo g& in straliot-
110 pot«.
Vodnik Kos je gospoda pla&il, a
zainan.
»Tu je »Non plus ultra' (»Ne
daljp" - tako jo krstil Stan it1' mv
viirno točko) za mnoge hribolazce.
Moj, politični in komodni vodnik
mi je skušjtl že med pot jo vzbuditi
sft'ali prell grozotami, a me obenem
tolažiJ, da <'ilja tako n»* dose/^jiii.
Pripovedoval mi je tudi razne
zg(>d})ic.e, (ki naj bi me pr<'r>ri<'5al©
o strahotah). rJ'ako o nekem vino-
kciij gospodu, ki je obljubil svoje-
mu vwimiku, da ga od pet do glave
obleee v svilo, re ga zdravega pri-
pelje s Triglava. Svilo sta pa po-
tem zainenjala z denarjem. Kaknen
namen je imel moj vodnik, ni težko
uganiti, a me je pusti.1 hladnega.
Da je bil Spekulant, se je kiuaiu
pokazalow. Kratko in. odloeno je iz-
javil,  d<»   noi^' iii     si   m>     un;i      vno
dalje.
»Dol>ro<, s4.Mii nejaj, i>o)'aK,ajte
me pa tukaj!« in seni se odpiavJjal
dalje. ker sem izvabil neopažen že
na Velem Folju in medpotjo iz
njega razlirne migljaje glede poz-
nanja poti. Tako je pogorel b öpe-
kiilu''ijo in rfkel, da gre tudi na
vrh.
Prienimo te<laj s plezanjeijj na
Triglav, ki utegne priti prav ka-
kejnu hribolaz^u'
(Dalje.)
Stran 4                                            __________                                        „GORISKA STKA2A"
zeleno vejico, a so pogoreli. S svojimi
dejanji so se med nami tako osovra-
žili, da sino iim za vedno pokazali
hrbet.
K0R1TMCA  PRI   GRAHOVEAi.
Dne 7. t, m. je umrl devetinpetdeset-
]etni Janez Šorli, posestnik in umen
živinorejec. Okolica daleč na okrogr ga
je poznala tudi kot domačegra živino-
zdravnika. Bolehal je že dalje časa, a
njegrova močna uarava se je bolezni
dolgro upirala. Končno ji je podLegel.
N. p. v m.!
VALUTA.
Dne 16. julija je veljal 1 francoiski
frank 1.196 L, 1 belgijski frank 1.057 L,
1 Sviearski frank 4.231 L. 1 eeskoslov.
kroE 68.8 vinarjev. 1 sterling 101.42 L, 1
dolar 23.26 L, 1 zlata marka 5.55 L, 1
dinar 027.45 L.
BENE&KE OBLIGACIJE.
Dne 16. julija je bil s»rednji kurz za
beneške obveznice L. 87.52. V Trstu so
bile po 85.50, v Milan« 87 in Rim« 85.
TRŽNE CENE V GORKI.
Dne 17 julija so bile na groriškem
trgn sledeče cene: koren je 0.40-0.60. oe-
bnla 0.80-1.—. navaden fižol 2.40-2.8o,
koks 3.20-3.80. «alaia, 1.20-1.40. grab.
3.30-1.60, krompir 40-50 vin., radii? 30 do
1.— iir, »pinaea 0.40-0.60. ' fižol v stro-
cju 60 do 80 vin.. vrzote 1.20 do 1.40,
bučice <cukt»te) 0.30-0.8o. maslo 32 do
'14 lir, mleko 1 do 1.20. med v satju 8-9,
ostali med 10-12. jajca 55 do 60 v. pesa
30-40 v.. hruške 1.50«-2.40. paradižnikl
1.20-1.40, jabolke 1.6o-2.—. breskve 4.60-
K.40. lelniki 5-6 lir. grlavnato zelje —.80-
1.—.
Prosvetna zveza.
Opoifirjamo ve-e one telovadne od-
vmIu- P. Z.. ki mislijo nastopati v Ba-
r;;jah dne 27. VII., da pošljejo natanč-
no število telovadcev. tekmovalcev in
t«lovadkin.i najkasneje do srede 23. t.
m.. na naslov tajnika (Franci Bratuž),
v;a S'¦< '; 5. Gorizia. Oni. ki ne bodo
jx^kn: i.jr.anonegra etevila. no bodo
imeli pravic* nastopati.
Okrožni odbori naj »klicejo-    .-¦-..¦-. in
obravnajo  dekrei o  upostavitvi    dru-
. ki se nafcaja pri županstvih.   Po-
luejša navodila prinese   pribodnja
ntevilka ..OoiniO-a".
Krvavt dogodek v Ljubljanii
V noči od sobote na nedeljo, okoli
<<či se je izvršil v sredisču Lju-
i ...ne ein. ki je znova pretresel vso
ISlovenijo. Iz kavarne ..Zvezde" so
pri&li po Selenburgrovi nlici orjunaii
GrubežiČ-. Santič in visokošolec Petrič.
Pri pošti so srečali skupino delav-
cev. Med delavei in Orjunabi je prišlo
po krivdi pretepaoa Grubefeiea do pre-
pira ..Narodni Dnevnik" poroea, da
je Grubesie poiapljal psa in pa vpra-
fiai: ..Ku.i, si tudi ti komunist?" ,.Ju-
tro" pa poroea, da je Grubešie skupino
iie^vcev pozorneje pogledoval. Med
(i'-javci se je nahajal neki Šotler. ki
pa je Gmbesič poznal. ŠotJerja >o
Orjunasi vabili radi njepove izredne
tt-i^sne nioči v svojo organizacijo in
nju ponnjali 30(»0 dinarjev, ee pa vsto-
pi v ..Akciono" (napadalno četo). še
vt-č. šotler je to ponudbo odbil, radi
i- >o m\i Orjunaši zasrrozili, da •«
-o nad njim maečevali.
Orjiinaš Grubešie je-nagovoril Šot-
I^vja in ya vpra>a«. kje >e nahaja ka-
varna Emona) Sotler je vedel, da pa
hooe Gnibesic izzivati. Kljub temu je
p<>kazal mesto. na katerem stoji ka-
varna „Emona". Brez povoda je »idaril
Grubesi«1 Šotlerja z vso silo po ustih z
liekim orodjem. tako. da mu je prebil
ustnice. toiler je šel takoj na policijo.
Nato so se spravili Orjunasi na !Sot-
ler.ievepa spremljevalca, delavca Sta-
Med suvanjem, eta Stare in Gru«
potejrnilft revolver 5n počila sta
i!v» stwla.
}    2rtev enega strela je bil tapetar Za-
[ dravee, ki je staJ ob strani. Ugotovlje-
no je. da ga je smrtno zadeJ Stare, ki
>  nastopil  v  obrambo. Šotlerja.
Ko je Zadravec obležal, je Stare zbe-
I žal po Aleksandrovi cesti proti Tivo-
liju. Za njim se je pognal Orjunaš vi- j
sokošolec  Petrič.  Petric  je  kmalu  do-j
Intel Stareta, ki se je pa obrnil in od
fjdal proti njemu tri strele. Zadel ga je
|v obe nogi v stopali.
i    Stare je zbežal;    Petrič je v bolnici,
rkjer so ga operirali;  JSotler    in    Gru-
bešič sta aretirana. Policija    je takoj
po spopadu zapeeatila    Delavski  dom
na Turjaskem  trgu, odnesla    iz njega
'vse spise in pohištvo,    ter    je tekom j
nedelje zaprla nad    20   komunističnih
voditeljev, med njimi dr. Lemeža, Oj-
strca, Makuca, 2orgo,    Baznika,    Cui-
kerja in drupe. To je v jedru žalostni |
| dogodek.                                                j
Naše načelno htališče do političnega |
zločina in   nasilstev     je     z-nano.     V j
j politic no  razpravl janje    tepa  dogodka \
I se ne bomo spnscali. Z vso resnobo pa
| pozivljamo skupno glasilo Slovanov v
Italiji „Edinost", da ne zavaja sloven-'
; hkega ljudstva v   Italiji    s svojim ne- '
ki-itir-nim,      popolnoma    enostranskim
poročilom. ki pa je ponatisniia iz „Ju-
tra", „Slovenskega    Naroda" ali  pa iz !
„Piccolo del la Sera"   od pondeljka, na
: stran pota. Dolžnost slovenskega jav- j
! nepa gla.sila   posebno v Jtaliji je,     da j
svoje braveo vzpaja in ne po.surovnje. i
!                        DAROVl.
Za Hlovcnsko sirotiščr:  \' počastitev
j spomina blagopok.    g. Josipa   Goljev-
j šček-a   darujeta   p. n. p. Amalija Go-
; Ije.vsček in dr. Milič in dnižina 200 L.
I v porastitov blagopok. mame oz. tašre ;
p. Marije Kovač daruje obitelj   Miro- I
: slava Mrevlje iz Sv. Križa 50 L. (Prav
toliko za Alojzijevišče). P. n. p. Simon
Hrast, župan na Livku 50 Jj.   Bop sio- |
j tero poplaeaj!                                        ,
|         LISTNICA  UREDNIŠTVA.
|    Su. Lucija.   Na dopise brez pou.   .
ne moremo odgovarjati in jih tudi \.
l.'riobcevati.    Z    objavo, oziroma z na-
! svetom prevzamemo mi popolno odgo- i
| vomost, zato moranio natan<v'no vcdoti,
; kdo je dopisnik.                                    |
i
ZAHVALA.
Vseni.  ki  so ob  oasu kratke  bolezni
! in smrti našepa nepozabnepa
VeMKOTA
j izkazali svoje tolažilno sočutje in nam
jpomagali bodi izrečena tern potom
najsrenejša zahvala. Posebno se za-
hvaljujemo preč. duhovšeini, g. župa-
nu, g. podžnpanu in vsem, ki so spre-
mili blagepa pokojnika na poti k ve<'-
nemu poeitku.
Svcto pri Komnu 16-7-1024.
i
Zalujoča družina
FRANC-A  KOVAČIC-A.
RAZPI8 SLUZßE.
Razpisana  jc služba    občinskega
i'tajnika v občini J-Janj.sifo. Prosild
niorajo biti zmožni    slovensčine in
iUilijansčine v ^ovoru in pisavi ter
dokazati  svojo   praktično   izvežba.-
no.st v tern poslu. Plača po dogovo-
fi'\\. Prednost    imajo oni,    ki imajo
predpisane pojroje za tajniški jzpit.
Županstvo obnn^  Banjšice.
Župan:
I. CARGO.
Stanovanja mala in veeia v pritii-
öju in dru^em nfid.stropju se odda
jo v najem.    Naslov    pove uprava
»Goriške Straže«.
Kamijon-tritonski >Saurer« v naj-
bolj.sem ^tanjii. zelo uporabljiv tu-
idi za morebitno preuredbo v ko-
rijwo prodü >OVx'no konsuinno
drustvo v Jdrä.ii«.
Na prodaj je    železna blagajna    z
lesono omarico niarke    Vinkvand -
Gtuz, visoka 70 cm, siroka   57   in j
globoka 53 cm. Naslov:    Stavbeno ;
drustvo - Bilje.                                |
Veščo manifakturistinjo sprejeme
»Občno konsumno dnistvo v
Idriji«.
Družabnik se sprejme takoi k trgo-
vini me&anega blaga, na  zeJo  pro- j
metni točki. Reflektiratd je mogoče I
le na ugledne in zelo   podjetne tr-
govce. Naslov pove uprava li.sta.
FOTOGRAF ANTON JERKIC
posluje na Corsu Verdi 86 (prej
Via Giardino).
Izletniki! Obišcite restavrant „Vit-
toria" - Grado na Fortu! Pj-iporo&i
pristna vipavska in briska vina ter
domaco kuhinjo Anton Poberaj T'-"
stavrater in znani gostilniöar x
Kronbergu na Lesinah.
SPREJME se ueenec poštonib sturišev
6 primerno solsko izobrazbo v trgovi*
no z mešanim blagbm na dežoli. Is*0'
tarn se sprejrne prodajalfta v prvi vrsti
manufakturist in ja; ozira se sarno »a
boljšo moc z daLjšo prakso. C«nJeD^
ponudbe na npravo „Gor. Straže" P°"
1887.
*^*^^mmmam OBIŠČlTE wmmmmm^m^m^^
...      domačo   trgovino   z   veliko   zalogo   manufakturnega   blaga      .—.
8    ANDREJ MAVRIČ    3
Ö Via Carducci %   ------    GORICA    ------   Via Carducci 8  2
0^ Tarn dobite mnogovrstno izbero blaga za moške in ženske   ^
& obi eke,   zefirja,  perkaJa,   perila,   odej,  zave«.      r-ostel jnih   HJ
pregrin.ial itd.                                     r^
J^ Lastna krojačnica feprejme vsako narocilo, kat/etro  izvršu.ie  \J
Z                          tocno in po zmernib cenah.                          •-*
!  Tftvarniwk«» r>pnp  f                                  !  Tnv«rnisk« («ne  !
^^    H ozdravijena -m
I Ml  z  najnovejšim pasom  BROOCH*
wrm ^| *                    Mirodilnica in dišavnica
E"        M E. Grrapulin - Gorica
^^^^m naspr. ljudskemo vita, Corso Verdi 27.
.______^_____________________________           ^r"1
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke v Gorici
Corso Verdi »Trgovski Doro«
Telefon öt. 50 -------- Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Delniška glavnica      CEMTRALAI        Reserva 8HS
in rezerve:         .   ¦ 11 n i   i n M n            Din'
Din. 60.000.000       L J U PLJHI1W         10.000.000
Podružnice:    Brežice,    Celje,    Cmomelj,    Kranj,   Maribor,
Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje   vloge na knjižice po 4V2%•   Na daljSo odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakup io prodaja vwakovrstna tujega denarja.
Izvršuje vse v bančno 9troko spadajo^e posle najkulantneje.
a —y'"         Prva alovenska fvrdka            <j—T
EOT JOSIP KERŠEVANI ®W
H<^r"   Gorica,-Piazza buomo St. 9 (desno) -  Gorica
priporoöa  «vojo  tryovlno  najlzvrstnejšlh  llvalnlh  itrojov  i»  »vetovo°
znane nemske tovarne „Mundlos", dvokole«  znamke  orii;.   „Kolurnbia"'
belgijiskih pu6k ter vse k temu spada   joče predmete.
Brezplačen poduk v umetnem vezenju, iivanju in hrpanju.          Ls»tn*
mehanična  delavnica  in  popravljavniea Piazza  Dnomo    5    (vogal  °''
Rabatta).